Predvolivni sestanki v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju Ftuj Na predvoMvni konferenci lovcev fcs ptujskega okraja v nedeljo, 26 II. t. i. v Mesmefm gledališču v Ptuju je bilo 230 iovcev eezn^njenth z vainostjo vo-mev v zvezno eJfcupšono FLRJ in Svedo vse lovske dmžine sklicale širše «e>e člaostva ter na veh raadelile deio pnprav za volitre. V sklop-u OF bodo pomagaii roševati vee druibeoe gospo-darske profcleme. Obenem so s« zavezaU, da bo vsaka lovska družina poslala po 1 CJana v iroo-tno brigado na Pohorje. Ta prva ktvska konferenca je preloan-n*ca v dosedanjem odmosu m€d OF io iovsko organizaciio. Bodo^e sod«lova-nje in povezava bosta mnogo doprinesla k mno«žičiieniru reševanjn V6eh proble-raoTr in skoprn»4i oaiporo^ za zgraditev aoci«Mzma aa vaseh Na nedeljskem predvolivnem zborova-ajn t Marifcoru je dejaJ med drugun tov Kardelj: V»e!ej se moramo zavedati, da vellke naloge, ki sno si Jih postavili, lahko ar^sniči samo e n o t n o IJudstvo in si-cer tako enotno ljudstvo, da bo vsak po -4 eznidelovnlčlovek pre-iet z foIJo, zlomiti rse prepreke na poti graditre novega, iepšega življenja. Tako enolni pa so lahko ljndje samo takral. kadar poznajo vso resnico, vso stvar-nost, nKne dobre in njene slabe stranl uspehe in n«vspehe našega dela, zmags in poraze v naši borbi za soclalizem. S tako CKlkritostjo in jasnostjo |e tudi ne-damo govoril tovariš Ti tona shodu v Užicn fcn v istem duhn bi tiidi jaz rad danes spregovoril nekaj besedi. Naše volitve bodo — tako bi se rsaj oa prvi pogled sdelo — v zelo nepri-kladaem časn. Naši delornl ljudje mesta in vasi trdo delafo, ob precej pomanj-kiflvi prehrani in o^ poman]kanju mar-sikaterih potrebšfta. ki bi bile oeogibne za vsakdanfe fivljenje Toda prav zaradi te*-. \e prav, da so volltve sedaj. Mi sjno, tovariii te tovariSlce. lahko po-nosnl, da smo del visoko zavedneqa Ijndstva, ki ga trenntne težave ne vrže-fo s tlra, arapsk narobe, ki zna z naj-večjo poJ,rtvova!nost|o in hrabrostlo lo-miti dansšnje >eiave in vsakr§«ne pre-preke, da bi si zgradilo ler>5i fntrišn|i dan. Naf svet vidi. zlasU pa tisti sovraž-rfiki n.iie sociaMstifrie cjraditve, ki nam besno raefe|o rsak (fan znova polena pod noge, da so narodt Jitgoslavlje strnjenl kako. en mož ˇ net!oml1ivi vo-lfi, Jzboievat! kl?nb vsem te?avam svo-jo heroisko hlfto za soclalizem do krs-ia. do popolne r.mage. Kicar Dn« 19. februarja t. I. tzvedern prod-volivnj sestanek v navročnosti 63 vo-livcev se je zelo žlvahno odvijal Dis-knsija je temeljila na vprašanjiih reak-donaTnfh predvolivnih parol. o tofonn-birojvj ter o domarih gospodarekih vpra-žeBjih. Par kmetovalcev }© zahtevalo ˇ dls-kusiji pojasnllo glede acklaj-e kroropirja in «emena. Kon^no so sklenili. da bodo v počastitev volitev naTariH gramoz na »Isbe ceste. Tot Trto |€ opocrumil naže kmete » govorom o eledečih dej«tvih: Tofno Je, da stanje v na§i drJavi ni lahko. Znano vam je, zakaj ni lahko, vendar pa ni tako težko, da bi teh tež-koč ne mogli obvladati, obvladali pa i^ bomo zato, ker }e bi!a naša država pre-kaljena med rojao, ker Je bilo n3§e Ijudstvo prekaljeno v vojni. Naže Ijud-stvo je videlo in doživelo vse ia ga ne more prav nič iznenaditi, prav tako ga pa tndi nobena sila ne more odvrnitl z n]egove poti. Rogoznica Na predvolivnem sestankti v Rogoz-nici 16. fcbmarja t. 1. je 45 volivcev Farpravljsio najpreje o odiaeri dobod-rekie, poenej« pa še o predvolivnih pri-pravab in o važnosti volitev v zvezno ekupžčino in Svct narodo-v Razprava o davku se je preveč zavlekla, zato se je med političnim referatom volivcem že mudJlo domov. Posebno živaihna je bila di-skusija v zvezi z razvojem zadmžni^tva Po d;s-kaisiji o kandddatu tov Dušanu Kvedru hi name«toikii tov Kovačič Zlatku so ieleli nekateri volivci pojasnilo crlede možnoeti kandidiranija opozicije V nedeljo je odgovoril tov Kardelj v Mariboru glede opozicije eledere-. Njlb pravz&prav vseb sknpaj ni mito&b toda ker jim sedaj propadajo poslednje šanse — so tnHko marljivejc na protiljndskem posin. Sev?o'a. svo>e zaštitnike imajo tudi v inozemstvu — fako na sahodu kakor na vzhodu In ti so zaklicali: halo. v Jugoslavij) vo-iitv? niso >!vobodne. ne puste opozicije k volltvam. Rad bi vas vpraial. torartSi in tova-rišice. ali veste. kje «e ta opozicija na-haja? In kdo jc ta opozicija? Za eno npo7ici,io nam je jasno toda ta kandi-dira Ta oposicija je namreč naSe Jjud-stvo, kJ drži oblast v svoj:,h rokah, to-da bi se obcnem bori prct} vscm sla-bostJm in nedostatkorn te oblastj. Ljv«d-stvo pomaga tej oblasti. ker je sociali-sti^na. pa jo tudl kritizira. kadai dcla napak« A druga »opoziclja« — to so očivid-no nepomirijivl kontrarevolucionarji, bivii bankirji kapitalisti, monarhisti, ttd. — skratka stari izkoriščevalci v enotni fronti t ostanki četnikov nsta-5ev klerofašistov itd. ter t deklasira-nimi elementi kominformskega tipa. Kar se te vrste »oposlcije« tit*e. je pa sivar ta: ona prvlf sploh ni v itanju postaviti kandidataro. kajti njen pro-frain je povratek »taresra izkorH^eval-skeffs sistema. * za tak pro^ram v na-$em Ijudstvu ne bo našla podpisnikov; drusrič pa ni treba pozabiti, 4a aaše Ijudstvo zna braniti pridobltve »voje sooialistifne revolucije in zato n» pri-pravljen« dopuščat! rnaskiranja kon-trarevolucije s masko opozicij«. Markovci PredTOlivni sestanek je bil 19 febTU-arla t. 1. Obiskalo ga je 28 volivcev, radd česat so sklenili, da se bodo vršHi sestanki posebej v Markovcih in posebe] t Novi vasi. Na tem sestanku je pojas-nila tov Kaiolova važna vprašaoja in odgovore iz Tilovega govora v Užicah. V diskusiji so volivci terazili željo, da bi iih obiskal kandiid-at tov. Dušan Kveder, generallajtnant JA Na poznejžem 6estainfcu z r«gic s! moramo biti na jasnem. da zmaga ne more priti preko nočl Pred sebo^ imamo še leto^nfe pa t«di prJbod-nje leto trdega d«Ia, da bi zagctovilj iz-vrši?ev nalog našega rtetletnega nažrta, s kBterlm bomj> položiH solidne ffospo-darske temelje na?d fr^^ljnji soc!a>;"'ični gTadiJvi, ki bo y rfil«i!ivno v'.gcdnr ih In mcogo man| napornib pogojih, kaltor so sedanji. In tretiič si raoTamo' biti prav tako na jaanem, da velikih tr^vhov na tej poti 06 moremo doseči brez skra^nih naporov, pa tadi ne brez gotovih žrlev. Bukovci Prv} predvolivnii 9efrtanek se je Tršil v čp-trtek. 16 fetoruarja t. 1. vzp-oredno s sestanV.ora za davčno odinsro ob ude-lefcbj 150 volivcev. Najpreje so inneli referai: o važnostl volitev, o kandidaturi tov. EHižaiia Kve-dra in namestndka tov KoTačič Zlatks. o vnžnosti cKino&a članov O? do vclitev In k.ancftdatov ter o 100 od-stotni udelež-bi. Volivcem je bila poiaerijena vl-oga in ci-lj klevet o naši družib^.ui urediitvi in o našem djiavnem m partijskem vod-stvu Na r<\7,T)e tofke so sf.^vljali volivd v diskusiji vprašanja. Po d&sikii-saji o vo-litvaii «o prešlj na razpravo o d-avčni odTneri. Glede na?e bifke za soclalizem je d«-jel ˇ nedeljo tov Kardelj: Res je, lotili smo se velikih naiog. A kler gre za veHke stvari. tain fe bilka težka, Toda mi bomo tndi to bitko do-blli. prav tako kakor smn dobfli ostale, in sicer zato, ker to bifko bije zdmženo delovpo IJudstvo, za sebe, za srečnejše JSvlienje. Kaf hofemo v fe| bitk! dr>5e?1? ZgTa-diti ho?«jnn sorlslirpm socialist^re od-nnl,;šii organizacijo dela v vsaki tvor-nici uradu. sadrusri in na vsakcm de-Jovnem mestu. Ce bi se iaienzivne.fe boriii. bi se pokazalo. da imajo mnoga naša podjetja prevet delovue sils Ne borimo se dovolj za kvalUeto proiy;vo-d!ov Borba za izpolnitev plana j€ često omejena s&mo na borbo za koiičino, a ni hlirati fcudi borba zn kvaJiieto. Ne borimo se dovoli za delovno discipli-ao. prcti fluktuaciji. protf dernrganiza-cijs dcla s strani nefcaterih nczavednih ijudi Ne prite^ujejo dovolj pj-mlstav oikov delavcev po lovarnah k uprav-!,|anju podjetij in ne negujejo dovoij sodelovanja zadružnikov ^jri upravt.ia nj« obflelovalnih zadrag. Ne posveta se fiesto zadostno skrb Ijudero. Kljub materiainim težavam se marsikje tla s rainimainirai napcri znatno pomagati aašim delovnim Ijudem pri prcmago-vanju vsakdanjih težav. Sn uko dalje. Labko bi, tovariši tn tovarišice našteval in našteval doi$ro vrsto takib slabosti. sa katere m kršv nihče drugi kakor mi sami. Toda proti tem slabostim se moramo boriti vsi, državno vocistvo kakor tudi deiavci kmetje ia vsi delovai Ijuolje, ki lanko ninogo več vidijo. kafeor vsa-fea državna kontrcla. Misogi azM de-iovni koiektivi so v tem ozlra že po-kaxaii pi^eiiE-asae priraere koteidivne borbe nc samo za izpoinitev plana, ampak tudi za odstranitev mao$ih sJa-bosti in potnanjkliiivosti. ki tias slabe. Fotrebno je, da ta borba /.ajam«; vse oaše delovne Ijudi in tako bomo prc-maguli znaten del težav. Ma!a vas V nedeljo, 26 februarja se je vtšU v nav7očnosti 180 volivcev predvolivni se-etanek v Kostanievčevi hiži v Mali vasi Na tem sestanku so določili. da bo vo-lišče za celoten KLO v Kostanjevčevi hiši v Mali vasi. Do volitev b vmeli še več sestanikov PrihodTiti sestaneik je bil določen za 2 marec 1950 Po referatu o kand^datu tov Dušanu Kvedru in namestnika tov Zlatku Kova-čič se je razvila rivahna diskusija Kri-tika se je na|več nanašala na okrajne aktiviste. TrdiM so. d« so jim vse stvari preslabo pojasnjene, da imajo poedinci napram njim nepravilne odnose, Kritizi-rali ®o tudli postopek pri prejsniih vo-litvah v KLO Za kaodidata tov DnSana Kvedra so dali podnaise 5acer Franc, Pw?nar Janez, Kostafnievec Franc. Anto-lic Mihael, Horvat Tonc in 2uran FTanc. V volivno komisiio so imenovali Karo Ivana, Kolertko Martrna, Kostanjevec SitnoaM, Vavpotif Franca, Kofcct. FrčHnca tn Maicen Feliksa. Za zatspndika Kete sta bila predlagetna Sacer Martki in Pigaiia«" AJojz. PoedSne nepra-vilnoeti v odnosa med orgaTii oblasti in ljudstvom je tov. Kar-delj tafco ocesoiiL: Juršinci Prvi predvolivnj sestanek 16. febmaija t. 1. je seznanil 60 na^očiih volivcev in nedvarano tudi njihovih svojcev z važ-nostjo volitev dn« 26. marca, z zaslua celo. da g& bodo pridobili za ssbe. potem so se pač doslej že iahko preprf^ali. da so se zmotili, da so skrajno kratkovldni in da naše liud-stro r»i nftiimna in nesavedna čreda, ki bi T'*- ' nvljena nssesti slehernem« avs - K?u,.'' <¦:-¦iijjiost, slepota pa jc po pra-vjl« neogibna karakteristika reakcio-namih elemeniov v človeški družbi. Ia kakor biiro so sovjetski in drugi kcra informovski vrhovi prišli v odnosu do Ju!»oslavije in drugib narodov sploh na reakcionarne, na hegemonistične pozicijc, so postali slepi za stvarnost in so se pričeli proti pridobilvam na-^ega deiovnega Ijudstva oklcpati iste koriirarevolucienarne taktike kakor re-s.k-eioname buežo&snc ageatujre v naši deJeli. In seveda — isato žanjejo prav taks rezultate, to se pravi, gnnadija proti sebi vse več sovraštva cašega delovnega ljudstva. Ormož Nd plenurou OF v Onnozu je bilo 22. februarja t. L napovedano eooane-&ečno tekmovanje MOF v Ptuju^in KOOF v Središču. S tekjnovanjem se bodo organizacije OF borile za razširilev organizacije OF, la najboljlo orgaiiizacijo maožičivih &e-stankov, za prosi-avo 8. marca. za vi6ci.o volivno udeiežbo 26. roarca t. 1., redno pobiranje članarine OF, za čim uspeš-Eejso podporo ostalim orgaRizacijam t.©r za dvig kulturne, komunalne in. gospo-darske dejavnosti MOOF Orinož je iroenoval v te&ino-valni odbor tov. Kojca in tov, Sedmaik Celestina, oba funkcionarja OF. V nedelio, 26 februarja so mnogi vo-livci v Ormožu poslužali po radiu pred-volivni govor toy Kardelja, ko je govoril ttidi o vpražanju Trsta: Kot člcn v tej antijugoslovanski kam. panji neJaterih naireakcionarnejših kro. gov na Zapadu, ki se združuje z gon?o korainformovsklh klevetntkov proti ju.. gosiaviji, je smatrati v zadnjem času tadi antljugoslovanske i?:pade nekih italijan-skih šovinSstičnih iai imperiaiistijnšh krogov v zvezi z vprašaniem Trsta. TJ kroftl očitno mislijo. da je sedai prišel za n\'š\ čas, da polože svojo roko na svobodno tržaško ozemlfe Tako je hnei na priitier nedavno v rim-skcm parlamentH znani iredenilst in sJssnik UaiUanskega imperializtna Orlatu do šcvinisHčni govor, v kalercm je gnncl prot! tako iraenovanemn jugoslovanskemn terorfu v coni B, protl raznarodcvanju HaSf*anskega ž3v!Ja, razseljevanju, pre-ganjanji! itd. Končal je seveda z zahtevo. da ie potrebno STO priklSuiJSU ItaHiL Ta izzSvalnl scovor v obrambo itaHjan-skih imperia!isf?čnih aspfracfj le bf« se-veda sprejet z glasnira odobravnnjetn pariamenta In še posebe? njcgovega kow-Jnforniističnega d«la, kf Je kar čez no pijunil na vse svo\e nekdanje deklar^ cf»e o pravlci narodov na sanioodkobo. To pa al ediiij primcr te vrste. Triaški obfinskj svet ^e 23 febroaria sprejel resolacijo, kfer se med prikrlto gosto-besertnostjo kkrvet proti Jugoslovanski upravi v coni B postav^a tndi zahteva po priki1nL!tvl STO Italiji. Nadalje se \e v tej protijugoslovans-kaiRpanji aktiviztral tr5a5ki škoJ Santir, V svojlb Droti|ugoslovanskih okroznicah in poslanicah ponavlja tsfe klevete ka-kor drugj italijanski šovinisti In se se-veda zavzema za prlkl|nčitev Trsta k Italiji. Poleg tega prepovecinje sloven-skina dubovnikom v conl B vsako zvezo z ijndsko oblasljo tn še prav posebcj z fti-gcslovanskisii dtihovniki or.stran meja cor.e B. Ni reba is posebej omenjati, fla |e največji del Stalifanskega Hska prav ta- ^Sa-daijevainje na 2. strantt). (fladaltevanfe s 1. stranl) k< nprežen ˇ to protijugoslorasisko gon]o. Vsa ta gonja na prvl pogled prlča, da Je organtzirana lz enega centra tn * enhn določenim cil|em: deflnitivno tx-podkopati odredbe mirovne pogodbe tfl na ta ali drugl načln izsiliti prlključitev STO-Ja Italilt Ne mislim se spuščatl ob tej prfllki f kako podrobnejSe razpravljanje o \e\ stv*rl. Hotel bi nacjlasiti samo dve stva-rl: Drvlč. de|stvo, da Je vse vpltje o ta-ko Imenovanem preganjanjn italljansfce-fja *ivlja v conl B groba kleveta. kl ima namen prikrltl dejstvo. da Italltanskl šovinistl lztegnjefe roke po slovenskem ta hrvatskem ozemljn v coni B. Res pa |e nasprotno, da se slovenska narodna manfšina v Ttallfl defansko preganja ta defansko raznaroduje, da se zaplrajo slovenske Sole, preganja slovensko fa-sopisje, da se zavedni pripadnlkt slo-venske manjšin-e preganfafo tn celo obl-faio, kakor Je Wl to primer t Andrejem JnSem Iz Slovenske Beneflfe itd. V na-»p.oljn s tem pa ima ltalifanska nanjh Ston ne samo v conf B, ampak tndi v Jv-goslavijl svo)e tasoplse, svoje Sole. STOje knlturne organizadfe Itd. Drugtt, leta 1946 smo morall — »aradl spJoSnega mlrn — prfctatf na mlromo pogodbo, ki te odtrgala sedanfc Svobod-no tržaSko ozemlje od Jugoslavije, toda dares ne morento dovolltt da bl oove dele našega zivlja, ki po mtravni po-godbi niso prtpadll Italljl, izrotfl nfet-O tem si morajo bitl na jasnefn vs! MsH, ki danes organizirajo protHugoslovansko ffo-fo, da bl z njo prikrtU svo)e fanpe* rtalistitne felje. SaJovci 23 ¦voHTcer Je bflo na predvolhrnem sestanfcu 19 februarja t L Izvolili «o pet podpisukov kandidatn« Hste. Pri rai-pravi o dehi volivne komisije tn o hne-novaojn člamo? voMvn© komtsite «* navzoči nlso izkazali, Odrhrali eo delo dmg ua drtKjega. Za-nim-fevrsten rekord ˇ zgodovln! dlplomadj«. Loperšice Dne 20. fet)ruair)eležilo 18- febroarja t 1. predvolivBega sestan-Ya. Vneto »o «1e*H referat« ln se tudi ˇ dBiekusijl radl oglaSali. Kakor so nek-da) gledah z vi$ka na bajtarje in reveie, tako gledajo danes na zadmge. Tudi ob-vezna oddaja IHh zelo moti pri laetoem gospodaTskem razroj«. 2^elo 9o b« razvneH, ko 1o priSlo do dtekusile o 4 krat sklicane-n seetanku rndS oddafe lesa. katerega eo ee udele-&M mooiifno. iz Pouja pa ni bUo nl-kogar V dloktjsfli o kan^rdatn tcrv. Dtrfano Kvedra so tzrazili zeljo, d« bi pris«] m€d nja Namestnifca tov. Kovaiiča pomafo. Vsa poja«)iiif!a so radl sprejeM Jn pre-hafati takoi n«a druge protileme O predsodiih glede »odaHzm« |« tov. FCardel) zbororakem v MartboTn dejel: Sovrainlki delovnega ljudstva ln so-dalizma stalno kriče, da hočemo iz so-dalizma napravlti prar za prav nekakšno kasarno s tako discipllno, da se bo drža-va kar naprej vme^avala ˇ rsakdanje iivtjenje ijudL Ne? mli ne mislimo, da Je sodalizera taka kasama. Morebiti je da-aašnji komlnformski sodalizem podofcen taki kasarni, toda to v resnlci še ni socia-Uzem; tam so izkaženl ronogl osnovtil prindpi socializma In čas bo prav gotovo prei ali slef ti»d) tam moral princsti ko-rekture. V resnlci pa mora socializem dati neprlmerno več osebne svobode in osebne iniciative, kakor Je je kda) koll dajala najbolj razvlta baržoazna demo-kradja. Socializem samo te svobode ne daje, da bi kdo izkoriSfaJ drngega člove-ka za svo) lastni žep. Ta svaboda pa )e v kapitalizmn v resnici giavna svoboda ln zaradi nje obstoje in n]ej služijo vse druge »svobodec, kolikor sploh obstoje. Protl te vrste »svobode« pa se delovnl l]ndje bore, odkar obsto]i na svetu raz-redna dnižba ln sistem izkori^čanja člo-veka po človeko iti protl njej smo se borill twdi ml v staH Jugoslavijl in med narodnoosvobodllno borbo. In zmagall smo. Zato pa nobenerou delovnemu Llo-veku pri nas nltl v glavo ne pade, da bi kapitalistom — bodisi domnčJm, bodisl tujim — in njihovim agenturam ter la-kajem vračali tako svobodo Izkoriščanja dejornih l]udL Potemtakem Je nasprotno res, nararc^, da socializem ne le ni kasarna, ampak proce« vse širSega razvoja socialistične demokradfe, vse večjega poglabljanja Ijndskega samonpravl]an]a, vse tesnej-lega spajanja državnega aparata z ljud-stvom ln vse manjSega vmeSavanJa dTŽa-ve y vsakdanje žlvljenje IJudi, dokler se država takorekoi ne bo spremenila — kakor pravi Karl Manc — v svobodno zdroženje proizvajalcev, to se pravi vse-ga ljudstva, ker bodo ijudfe — brez pri-tiska In slle — o državnlh poslih. o za-devah skupnostl sklepali ln izvTševali sklepe tako, kakor danes sklepajo in fz-VTŠntejo sklepe v prosvetnih, pevskih, Sportnih tn druglh ljudskih organlzacijah. Obrež TtidS v Obrežu se )e ie vrStl pred^vo-Uvnl sestanek ob udeležbj 150 volivcev. Referat im diskueija sta ae nanašala na k.aadldata tov Dušana KvedTa, na klevete Informbiroja ter na razlike med staio tn novo Jugoslavijo, kalcor n& sam pomen volitev 26 marca t. 1. V diskusijl eo priznaJl. d« se niso čo-rolj zaoimali za najnovejše zakone in govor tov Ttta v Užicah, 6lcea- bi 1-to blla ]a«na vpraianja. ki so jih stavljaK ˇ11« t borbl ta enakopravnost malih na-rodov. Na predvolivnem sestantn ˇ Maxi-boru }e tov. Kardelj rekel: Tovarlfei ln tovarlšlcel Pred dvema ali tremi dnevl sem bral ˇ nekih časopisih, kl so na vse mogoče načine komentirall govor tovarlža Tita v Užicn, med druglm tudi trditev, da ]e z govorom tovarlša Tita bi t nailm pri-znacjem Ho Sl Mlahovo vlade \ Viet-Damn Jugoslavlja postala za sret — uganka. Ne bi hotel slcer polemlziratl 8 teral &Boplsi, toda takSen komentar k demo-kratifni borbi oarodov Jugoslavije sa svobodo, enakopravnost fai neodvlsnost Je za sedan|e fase dejansko izredno simptomat&en ln prav o tem defstrtt bl botel spregoTorltl par besed. V čem |€ pra* za prav Jngoslavtja aganka za politifne kroge, ki Jim pripa-dajo tl fasopisi? Uganka )lm \e kratko-malo ˇ tem, ker Je tovarli Tlto ˇ «vo-Jr di, potem flm moramo refi, da nfihova iganka ne bo nikoll rešena, kajti naTodi Jngoslavlje bodo |utri prav tako odločno branill svofo neodvfsnost In rvojo pravlco, da po svojl volji gra-de sociaHstJfnl družbenl red v svoji domovini, kakor so ]o branili včeraj In kakor \o branljo danes.