A&JU MILANO Osemdnevna bitka za Kreto Kalija Is bor bab z letalskimi in več važnih krajev, okrog GriU kraQ in vlada SSJ — * - mm mm M% + m 19990 sratze sta ie z ftaftjanskili Vodnih STJ Je oN-^cvQ dne 25w maja naslednje slxi±beno vojno poroOloe Nnse letalske In pomorske sfle se v teaimu sodelovanju z nemškimi ni lami te od noči na 20. maj bore v bitki na vzhodnem Sredozemskem mor jo za Kreto. Naši torpedni čolni, ki so zmagovito prestali spopade, kakor so bili obeleženi v 352. in 353. vojnem poročilu, so prizadejali so-▼ražnemn ▼ojneron brod o v ju hude izgube. Skupine bombnikov, iorpednih. lovskih ln tsvkmlških letal so bOe neprestano v borbi. Ponovno in nspe&no so bili bombardirani lauil objekti na otoku Kreti. Mnogokrat so bOe napadene angle&ke vojne ladje, ki so aknsale braniti otok. Prizadejane so jim bile izgube, kakor je bilo navedeno v 350. In 3o2. vojnem poročilu. Angleško vojno h rodov je je bilo zaradi velikih izgub, ki so jim jih prizadejale oborožene sfle o«d. prisiljeno ■mak ni t i se na svoja oporišča. V Sf v« i sj Afriki ni bilo nikakfh novih pr*se*mih dogodkov. Pri operacijah na VThodnetn Sredozemskem morju smo zgubili en ru&ilee in eno Sorpiljarko. Posadki sta bili skoraj v celoti Na osrednjem Sredoremskem morju je neka sovražna podmornica skušala napasti nas konvoj, naše torptljarke pa so prešle v protinapad ln so jo potopile- Neka naša podmornica je pod poveljstvom korvetnega kapetana Karla Fecie di Cos-aato na Atlantskem oceanu potopila tri tovorne parnike s skupno okrog* 21.000 tonami, med njimi tudi neko veliko petrolejsko ladjo, ter torpedirala neko sovražno vojno ladjo, verjetno neko križark o, V vzhodni Afriki je bil sovražni napad v severnem predeta Gale in Sidama odbit ter Je sovražnik imel Izgube. V TTogidi v Arnharl je bil neki naš izolirani oddelek pod poveljstvom polkovnika Maraventana po dolgem junaškem odporu spričo pomanjkanja žtveza ra streliva prisil jen, da se je vdal. M— so mu bOe vojaške časti. Nemško poročilo Berfm, 25. maja. Nemško vrhovno vojno poverjništvo Je popoldne objavilo naslednje poročDcc Nemški padalci ta ietabOu lzkreevame čete so od zgodnjih jutranjih ur 20. maja, liahin je btko objavljeno že s posebnim po-rofiloci, v boja % deti angleške vojske na KretL +4 1 K V> It G« dol V dimtiii napada is zraka so osvojile, podpirane od lovskih, rušilnih, bojnih in močnih bojnih letalskih oddelkov, taktično važne točke na otoku. Po nadaljnem oja-denja s oddelki vojske so nemške čete prešle na kopne«ji k napadu. Zapadni del otoka Je že trdno v nemški posesti. Boji potekajo ▼ sodelovanju padalcev, letalskih Izkree-vainfb 6et ta oddelkov vojske nadalje po orožje Je razbOo potzkns angie- brodovja, da M poseglo v odločitev za Kreto ter ga je pregnalo z morskega področja severno od Krete, pri čemer je potopilo ln poškodovalo večje število sovražnih vojnih ladij ta doseglo premoč v zraku nad »s* m bojnim področjem. Italijanske pomorske hi letalske boju** RHe so v boju za Kreto tesno sodelovale z nem-fthlnil bojnimi silami že od 20. maja ter so Dđeieftene pri dosedanjih uspehih v veliki Včeraj je poseglo nemško letalsko orožje auput z velikim uspehom v boj za otok Kreto. Za ojačenje so pristale nadaljnje j čete padalcev pod varstvom lovskib letaL > Bojna letala so bombardirala z dobrim učin- j kom postojanke sovražnih baterij in strojniška gnezda, lope, taborišča ta zbirališča čet. Uničila so več angleških postojank protiletalskega topništva ter naprav za brezžično brzojavi jen je, dve letali na tleh in potopile južno od Krete trgovsko ladjo s 1000 br. reg. tonami. Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, je zadel oddelek nemškega vojnega brodovja pod poveljstvom admirala Lutjensa na morju pri Islandu na močne angleške pomorske sile. Po kratkem hudem boju je potopila bojna ladja »Bismarck« angleško oklopnico »Hood«, največjo bojno ladjo angleškega brodovja. Nadaljnja bojna ladja najnovejšega angleškega razreda kralja Jurija je bila poškodovana ter je bila prisiljena, da je opustila borbo. Nemške pomorske vojne sile nadaljujejo brez izgub svoje operacije. V boju proti angleškemu otočju so bombardirala nemška bojna letala! včeraj ta v poslednji noči tvornice oboroževalne letalske Industrije in pristaniške naprave ob angleški južni ln južno vzhodni obali. Potopila so dve trgovski ladji s 3500 br. reg. tonami ln hudo poškodovala dve tovorni ladji. V severni Afriki so uničili Izvid niSki oddelki nemškega afriškega zbora pri Tobru-ku med drugim dva angleška oklopna vozova. Sovražna letala niso priletela niti podnevi niti ponoči nad Nemčijo. Poizkusi napadov na nizozemsko in norveško obalno področje so imeli za posledico sestrelitev dveh sovražnih bojnih letal po nemških lovcih. Pomen Krete Rim, 26. maja. s. »Evening Star« ie pisal, da predstavlja Kreta samo prvu- stopnjo v bitki za Sredozemlje, toda počasi so morali tudi severnaameriški listi priznati res-nxa »Christian Science Monitor* trdi v uvodniku, da se Nemci ne bedo več ustavili ne glede na potrebne žrtve. Prva poročila iz Londona pričajo, da so angleški vojaški in p>m<>rski krogi v resnir skrbeh ker se zavedajo, da pomeni napad na Kre to mnogo već kakcT pa samo zasedbo važ-nega sredozemskega otoka. V7 Londonu odkrito -z javlja jo. da bo imela zasedba Krete tc/ice posledice za položai angleških čet v Egiptu kn Palestini. V Londonu smatrajo, da bi imel nemški uspeh na Kret naravnost prevraten vpliv v državah, ki so šc nevtralne. Grški kralj in vlada zapustila Kreto 36. meja. kt Kakor se doznava, sta grški kralj Jurij in bivša grška vlada, ki sta se po kapitulaciji Grčije zatekla pod zaščito Angležev na otok Kreta, včeraj FHTifP^^ha Kreto na krovu angleške vojne ladje ter se preselila nekam na Bližnji vzfaod, najbrže v Palestino ali Egipt. V posebnem proglasu se je krali Jurij postovi od zapuščenega grškega naroda. Svoj bes: ha beg vlade v tujino je utemeljil s >w italijanski mi in nemSomi napadi na Kreto, kn da onemogočajo vsak stik med kraljem m vlado ter z oboroženimi silama, ki branijo Kreto. Grški narod naj se bori dalje in če mu bo sreča mila, se bo kralj Že zopet vrrtfL V Atenah in ostali Grčiji Je izzval kraljev proglas ogorčenje, ker beže vsi oni, ki so pognali grški narod v nesrečo, na varno v tujino. Berila, 26. maja. s. Listi, ki objavljajo posebno poročilo vrhovnega poveljništva o zmagovitih operacijah na otoku Kreti, opozarjajo na nekatere okoliščine, ki lahko povsem jasno osvetlijo novo fazo bitke na Sredozemskem morju. Predvsem opozarjajo na beg kralja Jurija in njegove vlade s Krete. Zbežali so že pred nekaj dnevi. To jasno kaže, da so od vsega početka smatrali položaj za posebno kritičen. Drugo dejstvo, ki ni nič manj značilno, je naraščajoča zbeganost angleške službene propagande, ki je prisiljena polagoma priznati resnost položaja. Odmev v Angliji Angleški Usti sodijo, da pomeni Kreta Rim, 26. maja, s. Val peKrmrzma )e zajel Anglijo in se širi tudi proti obalam Zedl-njenih držav. Potopitev »Hooda« je pretresla ljudi, ki so sanjali o bitki za Atlantik, ki naj bi se končala, kakor hitro bi to zapovedal CnurchilL Angleški listi obžalujejo, da je javnost bolj pod vtisom izgube »Hooda«. kakor pod vtisom dogodkov, ki se odigravajo na Kreti. Listi opozarjajo, da je napad na Kreto resen opomin Angliji- Istočasno priznavajo, da so Nemci napadli prav tako s sposobnostjo kakor z drznostjo. »Sunday Chronicle« svetuje Angležem, naj zelo pazljivo čitaj o poročila o bojih na Kreti in naj mesto besede »Kreta« čitaj o »Anglijac, mesto zaliva Suda pristanišče day Times« in »Observer« pišeta, da so dogodki na Kreti za Angleže taktična in tehniška lekcija. Usta obžalujeta, da so angleški lovci zapustili Kreto v najbolj dramatičnem trenutku in zahtevata od vlade, naj pojasni zadevo in pove resnico. Ni res, da ni bilo letališč, kajti če bi bila manjkala za Angleže, bi jih ne bilo niti za Nemce. Res je le, da ni bilo letal in za to je odgovorno angleško ministrstvo za proizvodnjo. Številni listi opominjajo Churchfla, naj ne zapira oči, kajti države osi se nedvomno ne bodo zadovoljile z uspehi na Kreti. »Observer« piše, da pomeni to da te j etno razočaranje. List sodi, da je treba presojati položaj z mrzlim realizmom. Tudi severnoameriški listi obtožujejo Anglijo zaradi dogodkov na Kreti in zaradi izgube »Hooda«, Listi pripominjajo da so Američani bolj iznenađeni nad dejstvom, da se je mogla Bismarck toliko oddaljiti od nemške pomorske baze in da je mogla skozi mrežo angleške pomorske straže. Dopisnik »New York Timesa« iz Washingtona pravi, da se more nesreča, ki je zadela angleško pomorsko silo, meriti po velikem molku, s katerim so ameriški pomorski krogi sprejeli vest o izgubi »Hooda«. Prevladuje mnenje, da bodo proti in-tervencionistični krogi izkoristili to nesre- l^s^isil 900^) lc nsnilcss čo t borbi proti ameriškim konvojem. V Washingtonu menijo, da bo Roosevelt znova preložil svoj napovedani govor. Časopisje Zedinjenih držav sodi, da je usoda Krete odvisna od moči angleške vojne mornarice. Ključ položaja niso gore na otoku, temveč vode okoli otoka. Listi poudarjajo, da bi bila z odhodom angleškega brodovja s Sredozemskega morja zapečatena tudi usoda Anglije v Sredozemlju. Bukarešta, 26. maja. s. Rumunski tisk piše z velikim poudarkom o pomorski in kopenski bitki na Kreti Rumunjki Hsti podčrtava jo znatne izgube angleške mornarice m ugotavljajo, da so trditve angleške propagande neresnično, medtem ko so zadevne veati držav osi zelo resme. Turška sodba Carigrad, 26. maja s »Tasvir Efkar« objavlja članek generala Ah san a Sabiba, ki komentira nemške operacije na otoku Kreti Pisec pravi, da gre za vojne dogodke, kakršnih ne pozna zgodovina. Angleži ne morejo z ničemer omalovaževati uspehov nemških čet. kolikor je zasedba Egejskih otokov vodila do akcije proti Kreti. Pisec razpravlja o pogojih, pod katerimi so bile izvedene te operacije in zatrjuje, da je nemški uspeh zagotovljen, ker Nemci neprestano pošiljajo ojačenja. Po zasedbi otoka Krete bo nastal v Sredozemlju popolnoma nov strateški položaj. Tudi poslanec Inu s Nadi se bavi v »Džurnhurietu« z dogodki na Kreti m se čudi, da so angleška letala zapustila otok zaradi »pomanjkanja letališč«. Clankar se vprašuje, če so bila letališča zgrajena nalašč za Nemce. Smela dejanja italijanskih torpiljark in čolnov Rim, 26. maja. s. Mornariško ministrstvo objavlja: Po naknadnih podatkih o amebh operacijah italijanskih torpednih m brzih čolnov na Sredozcm:*k cm morju v dneh od 20. do 22. mja je mogoče objaviti še naslednje podrobnosti: V noči na 21. maj je e&kadrilja totped-nth čolnov na svoji nečni vožnji opazila sovražno brodovje, sestavljeno iz križark m ru šil cev. Brzi čobii so brodovje takoj napadli in od blizu sprožili proti njemu 10 torpedov. Pet izmed njih je prav gotovo zadelo dve križarka in verjetno še neko tretjo. Kljub hudemu odporu in manevrom sovražnih ladij so se vsi brzi čolni nepoškodovani vrnili na svoje oporišče. Poveljniki teh petih čolnov, ki so sodelovali pri napadu, so mornaric poročniki Anton March. Antom Lombardo m podporočniki Karel Ercolessi. Guido* Cosuiiich ter Karel Grifon. V noči na 21. maj je rorpedovka pod poveljstvom frogatnega kapetana Franca Mim-bellija, ki je spremljala večji kcervoj malih Ladij, naletela na sovražno vojno« brodovje, sestavljeno iz 6 križark in rušilcev. Prišlo je do izredno hudega spopada, v katerem je to>rpedovki uspelo pognati svoje torpede preti dvema križarkama. Ena izmed njih je pripadala razredu 5450tonskih križark »Dido«. Kri žarka se je nagnila m vnela, tako da se lahko smatra z vso gotovostjo, da se je potopila. Torpedovka je biLa ponovno zadeta, teda k sreči na nebi- stvenih točkah, m se je vrnila na svoje oporišče. Spravila je na varno dober del konvoja, ki ji je bil zaupan. Naslednjega dne okrog 9. zjutraj )e bila torpedovka pod poveljstvoin kapetana Josipa Cigaleta Fulgosija, ki je prav tako spremljala konvoj manjših ladij, napadena, od sovražnega vojnega brodovja treh križark in nekaj rušilcev. Tonpeeiovka » je takoj skrila za oblak umetne megle in je nato nemudno z veliko smelostjo napadla sovražneka, ki je odgovarja-' s silnim ognjem. Križarka tipa »Leandea* s 7270 tonami je bila zadeta v sredo od torpedov in italijanski rnornarji so opazili, kako se je preklala v dva dela m se naglo potopila. Druge križarke so se tedaj odstranijle, ne da bi več obstreljevale itaiijanrsko ladjo. Ladja je ostala k sreči nepoškodovana. Tudi konvoj, ki ga je italijanska torpedov-ka spremljala, je ostali ceL Manjšinski spori na Finskem Helsinki, 26. maja. s. Med Finci in švedsko manjšino vlada že dalje časa napetost zaradi znanega ukrepa, s katerim se begunci iz Sovjetske Karelije in iz okolice Viborga naseljujejo na posestvih v strnjenem švedskem jezikovnem ozemlju. E>a se pomiri ta spor, je ministrski svet imenoval poseben odbor, sestoječ iz odličnih predstavnikov obeh jezikovnih skupin ter mu naročil, naj izdela primerne predloge, sprejemljive za obe strani. Največja angleška vojna ladja potopljena V spopadu v islandskih vodah je bojna ladja „,Hood" tela v zrak zaradi eksplozije nmnicijskega skladiMFa Rim, 26. maja. s. Kakor poroča nemško vrhovno poveljstvo, je prišlo v islandskih vodah do spopada med oddelkom nemškega in angleškega vojnega brodovja. V kratki bitki je nemška vojna ladja »Bismarck« potopila največjo angleško bojno ladjo »Hood«. »Hood« je bila zadeta v skladišče municije ter je eskplodirala. Od vseh 1.300 mož posadke se verjetno ni rešil nihče. Druga enako velika angleška bojna ladja, »King Georg« je bila prav tako zadeta in se je morala umakniti iz boja. Potopljena bojna ladja »Hood« je bila zgrajena leta 1918 ter naj moderne je oborožena. Imela je 8 topov po 38.1 cm, 12 topov po 14 cm, 8 topov po 8 cm kalibra ter 20 protiletalskih strojnic in 4 cevi za torpede. Ladja je bila zgrajena tako, da je le krov molel iz vodi, a je bil zaščiten s posebno močnim oklepom. Leta 1930 je bila »Hood« modernizirana in opremljena tudi s katapultom za letala. Spadala je v skupino 24 največjih vojnih ladij angleškega vojnega brodovja in bo njena izguba za Angleže posebno hudo občutna. Berlin, 26. maja, s. Posebno poročilo nemške admiralitete javlja, da je poveljnik nemške mornarice, ki je potonil v islandskih vodah oklopnico »Hood« potopil tudi neko pomožno križarko in dvaindvajset pamikov v skupni tonaži 116.000. Boji v Sredozemlju Vsi poskusi sovražnika so se izjalovili — Obstreljevanje _ _ 26. maja. s. V severni Afriki skuša 1 sovražnik nekoliko popraviti svoj položaj, vsak zadevni poskus pa je odbi s* krvavi-nr. žrtvami. Tako se je ponesrečil tudi sovražnikov poskus napada proti postojankam divizije vBrescia«, Italijanske topništvo jo prisililo k molku sovražno baterijo in je zadelo 9 katastrofafnan učinkom skladišče municije. Tudi re-ude jsrvorvaio. Močni oddeflci Poskus sovražnega napada na neko letališče v Cirenaik' je ostal brez rezultata v vojaškem pogledu. Bilo je ie nekaj civilnih muslimanov ubitih in ranjenih, med njimi dve žensk4. Prav tako negativen je bil napad na nemške postojanke v odseku pri Sollumu. Sovražnik je imel izgube na motoriziranih vozilih in topovih. Vojne operacije večje važnosti so se nekaj dni v telcu v vzhodnem Sredozemlju. Zalivala Kralja in Cesarja Visokemu Komisarju V odgovor nm Izraz« ndanegtk poklona* kl jih je poslal Visoki Komisar Ekse. Gra-zloli Nj. Vel. Kralja ln Cesarju, je Visoki Komisar prejel naslednjo brzojavko: »Ekscelenca, zelo se vam zahvaljujem za pozdrav, ki ste ml ga poslali todl v imenu slovenskega prebivalstva v trenutku, ko ste prevzeli službo Visokega Komisarja. — Viktor Fnianuel* Zahvala Princa Prestolonaslednika Na brzojavko vđanostnega poklona, ftt mu jo je poslal Visoki Komisar Ekscelenoa Grazioli. je Njegovo Kr. VTs. Princ Prestolonaslednik takole odgovoril: »Z velikim vesoljem sera prejel ljubesv ntve Izraze, ki ste ml jih poslali tudi v imena slovenskega prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Vam osebno moje Čestitk* m želje. — Umberto di Savoia.« URADNI RAZGLASI Sprejemi pri Visokem Komisarju Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je določil urnik za sprejem funkcionarjev m občinstva. Sprejemal bo vsak dan razen ob sredah po naslednjem redu: od 8. do 10. funkcionarje Visokega Ko-misariata, (h- 10. do 11. zastopnike obtastev In druge vodilne osebnosti, od 11. do 12. ostalo občinstvo. Zastave na zasebnih hišah Sklicujoč se na svojo odredbo glede uporabljanja nacionalne zastave objavlja Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine, da morajo biti takoj snete vse zastave, ki so izvešene na oknih privatnih stanovanj in javnih uradov, razen onih na vojaških uradih. Zastave smejo Mti Izvešene od zore do mraka le na osnovi odredbe Visokega Kornisarijata. TI ukrepi veljajo tako m mesto Ljubljano kakor za vso ostalo Ljubljansko pokrajino. Postavitev Tujsko-promefne zveze »Putnik« pod sekvester Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajhfes odreja: Vse in vsakršno poslovanje Tujsko-pro-metne zveze »Putnik«, s sedežem v Peo-gradu, tako s premičninami kakor todl m nepremfcnlnanil, na ozemlja Ljabtjanske pokrajine se postavlja pod sekvester m se imenuje za sekvestra g. Ivan Baptist La- Ta odredba je takoj izvršita m se objavi v Službenem lista za Ljubljansko pokrajino, Ljubljana, 16. maja 1941-X1X, Visoki Komisar Emlno Postavitev Slovenskega avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, pod nadzorstvo Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Slovenski Avtomobilski ktnh, sgBSsMa Ljubljana, se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem slanca. Brez odobritve komlsariatskega slanca se smejo opravljati le navadni upravni posli. Za komisariatskega odposlanca so postavlja g. gr. ufL Gtrido OosnJleh, ki je pooblaščen, da si po potrebi postavi namestnika v osebi g. dr. Luigija De Bfflniota. Ta odredba je takoj Izvršna ln se objavi v Službenem listu aa Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 20. maja 1941-XIX- Visoki Komisar ErnfTlo Graztofl la Angleže z veeh ovropAIi postojank. Angleži se morejo prosto gsosti le io ne-faodvko med Kreto ki Ciprom. Ta kritičen položaj sili sovražnika k vedno večji skrivnosti in ogroža njegov« najsolidnejee postojanke na Bližnjem vzhodu. Gibanje angleške mornarice v teh dneh kaze le mrzličen pootaai z* oicrepitev obrambe otoka Krete, ki varuje egfcptsko oba«? la obalo. PoslednP pozdrav vojvode abesiiiski zemlji Ram, 26. maja. a V poročilu na »Associated Presa« v London iz Amba Alagi se čita % dne 21. maja: Vojvoda d*Aosta os je podal danes k poveljstvu indijskih čet. Vojvoda je Sel najprvo na malo pokopališče v bližini obzidja utrdbe Toselli, kjer se je poklonil padlim Italijanom med obleganjem Amba Alagi. Vojvodov obraz je bil truden in žalosten, ko se je ustavil pred grobom svojega osebnega prijatelja generala Volpkva. Vojvoda se je priklonil, m dotaknil z roko abesinske zemlje, posledV njlč pozdravil in nato vstopil v avto, M Je r Stran S Resen opomin Ameriki Izjava poveljnika nemške voj v Anglijo Toki«, 26. maja. s. C« bi k Amerike ofieielno odločila pošiljati s konvoji vojni material v Anglijo, bi bilo to vojno dejanje in neizzvan napad na Nemčijo, je izjavil velik admiral Erich Raeder, poveljnik in šef nemške pomorske sile v razgovoru, ki ga Je dovolil zastopniku agencije Domei v Berlinu. Admiral Raeder je razen tega izjavil, da bi bile nemške pomorske sile v polni upravičenosti, če bi kaj ukrenile proti takim transportom s konvoji, katere je smatrati po pravilih pomorske vojne za tihotapstvo. V tem primeru bi bilo potrebno uporabljati orožje. Raeder je pripomnil, da ni dvoma, da tako zvani sistem patrol ie predstavlja napad in efektivno pomoč Angliji. Veliki admiral, ki je opozoril vlado v VVashinr-tonn, naj ne razširja tega sistema, je potem poudaril, da patroliranje ameriških pomorskih edinic v Atlantiku ne more biti samo defenzivnega značaja. To patroliranje služi samo Angležem. Številne nemške trgovske ladje, kakor npr. »Columbius*. so bile žrtve tega sistema in zaradi tega noben poveljnik nemške vojne ladje ne bo držal rok v žepu, med tem ko vojne ladje Zedinjenih držav dajejo obvestila o položaju nemških ladij angleški admirali teti. Tako zadržanje so mora I smatrati za vojno dejanje in nerniki poveljnik bi bil rxspomoma upravičen v takem primeru ravnati se po pravilih pomorske vojne in prisiliti predmetno ladjo, da ne izvaja več sovražnih dejanj. Admiral Rader je izjavil nadalje, da ni govora o vojni nevarnosti od strani Nemčije proti Zedinjerum državam in je podčrtal, da vojna ni naperjena proti Ameriki, toda ameriški vojni hujskači hočejo razširi ti vojno daleč od svoje domovine in iščejo nevarnost v oddaljenih vodah, da bi izzvali incidente. Glede na vsa dejstva Je veliki admiral opozoril na to, da bi odgovornost sa morebitni konflikt med Nemčijo ta Zedin Jeni mj državami padla izključno aa tiste, ki so nalašč prezrli ponovna nemška opozorila, kakor tudi zadržanje večine ameriškega prebivalstva. Glavna skrb ameriških belicistov je v tem, da ne bi uspeli pri izzivanju incidentov, ki bi povzročili konflikt. Rader je pripomnil, da Zedinje-ne države delajo vse mogoče, da bi zabrisale razliko med nevtralnostjo, napadom in vojno. Nemška admiraliteta smatra ameriško ravnanje za skrajno hudo. Celo ameriški tisk ni v dvomu slede agresivnega značaja od sprejetih ali predlaganih odredb vlade, s katerimi se odkrito krši medna-1 rodno pravo. Nemški tisk o Knoxovih izjavah Države osi so pripravljene na vse Berlin. 26. maja. a Berlinski tisk za-belezuje novi govor polkovnika Knoxa hal najbesnejši bojni krik, ki se je doslej oglasil onkraj Atlantika. »V dneh, ki prihajajo,« je med drugim rekel Knox, »boste, če ne nastopi kaj nepričakovanega, poklicani kot možje današnjega pokole-nja. da vzamete nase žrtve, enake onim, kj jih je doprineslo v preteklosti katerokoli drugo pokolenje Američanov. Borba ne bo ne lahka ne kratka, marveč bo trajala dolgo in terjala strašno ceno, enakovredno temu, za kar gre.« Knox je potem dodal, da je predmet borbe oblast nad morji. »Ako si hočemo ohraniti spoštovanje do sebe, moramo braniti to, proti čemur smo se že dvakrat borili: svobodo morij.« Berlinski tisk predvsem opozarja, da je govoril Knox podobno kakor Churchill, ko ie spomladi L 1940 prevzel oblast; »Nič drugega vam ne morem obljubiti kakor solze, kri in žalovanje«, je rekel Churchill takrat. Danes izjavlja ameriški mornariški minister, da bo terjal boj proti osi »strašno ceno«. V Berlinu se vprašujejo, kaj neki mislijo o tej mračni perspektivi ameriške ljudske množice, ki so jim od kraja pripovedovali, da bo pomoč Angliji v vojni proti Nemčiji izvrstna kupčija, pri kateri bo dežela izvedla svojo lastno oborožitev, hkratu pa z vojnimi dobavami Angležem dosegla velike dobičke. To, da naj ameriške množice in z njimi vred tudi manjšina posedujočih, ki podpirajo Roosevel-tovo hujskaško politiko, plačajo »strašno ceno« za hudo in dolgo vojna, je povsem novo. »Zakaj Knox sedaj tako govori?« vprašuje *Nachtausgabe«. Roosevelt doslej ni imel sreče s svojo intervencij onistično gonjo. Prihodnji torek bo imel govor; najbrže je hotel, da pove Knox več, nego misli sam povedati, ker bo tako veljal za manjšega hujskača. Zato je ukazal Kno-xu, naj pretirava, da bo mogel potem v svojem torkovem govoru pokazati svojo »modro vzdržnost«. Kajti resnica je, da ima ameriški predsednik proti sebi močno opozicijsko gibanje. V vseh mestih Ze-dinjenih držav se prirejajo, kakor je znano, ljudska zborovanja proti vojni, ki silijo rooseveltovce k previdnemu ravnanju. Ameriški vojni hujskači se morajo dobro zavedati, da je os že davno pripravljena na vsak udarec, ki bi ji ga hotela zadati Bela hiša. Zato jo puščajo govori Knoxa in njegovih tovarišev hladnokrvno. Isto velja tudi o napovedanem Rooseveltovem govoru. protest v Washingtonu WaSh»ngton, 26. maja. rs. Kapitan Giu-seppe Ferrera, poveljnik ladje 2-Conte Bian-camano« ter častniki Luigi Rosato, Salva-tore Piccaluga ki Euseb.o Ceccarelli so bili prepeljani v Cristobal v Panami, kjer se bo proti njim vršil proces zaradi domnevne poškodbe italijanskega parnika, ki so ga ameriška oblastva zasegla. Italijanski poslanik Colonna je pri ameriški vladi vložil oster protest proti temu ravnanju. Poslanik je v svojem protestu s pravnimi dokazi pobijal ameriško stališče kakor tudi nezakonitost tega postopka. Istočasno je opozoril ameriške oblasti na žalostne okolnosti, v katerih morajo živeti internirani italijanski častniki in mornarji, ter je zahteval zboljšanje njih položaja tako glede hrane kakor glede bivališča. Povratek italijanskega mornariškega atašeja iz Amerike Madrid. 26 maia. s. V Madrid je prispel italijanski mornariški ataše, ki je bil dodeljen italijanskemu poslaništvu v Wa-shingtonu admiral Lai in ki ga je ameriška vlada iztirala iz Zedmjenih držav. Kakor znano, ie bil admiral Lai kasneje od Angležev aretiran ter zadržan na Bermu-dih. Zda i je admiral Lai na krovu parnika *Marques de Commilas« dopotoval z Ber-mudov. ker so ga Angleži izpustili v za-nerv, za bivšega angleškega poslan'ka v Beogradu. Obsodbe pristašev generala de Gauflea Viohv. 26 maja. s. Vojaško sodišče v Clermont-Feirandu je obsodilo na smrt dva častnika, ki sta se pridružila de Gau-Ileu, tri nadaljnje Častnike v ječo po 20, tri podčastnike pa v ječo po 5 let. Vsi so bili obenem degradirani. Novi španski visoki komisar v Maroka Teiuan, 26. maja r*. Semkaj je dospel Mrl špenski visoki komisar v Maroku general Orgaz. ki je sIo-vcmic prevzel civilne in voja>xc d.>lžnc*ti protektorata. Po paradi čet je brl na visokem koimsarijatu sprejem, katerega se se udeležili zastopniki osnih držav, k?kor tud; italijanska vo-j-a-ka misija v Maroku. Silni požari v Londona Lizbona, 24. maja. rs. Uradna britanska agencija poroča, da je bilo v eni sami noči izbrizganih na požare v Londonu 540 milijon v litrov vode. Očitno je tisto noč divjalo v angleški prestolnici mnogo velikih požarov. Iraški ministri v Teheranu Teheran, 26. maja. rs. V Teheran so dospeli iraški zunanji minister Musa L. Sha-bender, finančni minister Nadji Asvajdi, bivši ministrski predsednik Sabih Najd in bivš: obrambni minister, ki so se sestali na važno sejo, kateri pripisujejo v iraških krogih poseben pomen. Najvažnejše angleško pomorsko oporišče Rim, 26. maja. s. V vojaških krogih pripominjajo, da je Kreta ena izmed najbolj znanih točk angleške admiralitete. Ze v mirnem času se je angleška vlada izredno zanimala za utrjevanje otoka in je dala v ta namen atenski vladi velika finančna sredstva na razpolago. Angleži so praktično zasedli otok že v začetku novembra 1910 in so imeli torej dovolj časa. da ga utrdijo. Na Kreti niso brezpomembni angleški oddelki, pač pa velika redna angleška vojska. Države osi so napadle Kreto kot najpomembnejšo angleško pomorsko oporišče v Sredozemlju. Po angleškem begu s Pelo-poneza se je vojaška moč na otoku zelo pomnožila z angleškimi, grškimi ln imperialnimi četami. Ostavka ffjfffffsjisfcfga ministra Bukarešta, 26. maja. s. Minister za narodno gospodarstvo general Potopeanu je podal ostavko. Njegov naslednik je dr. Marinu scu, strokovnjak za gospodarska vprašanja, sedaj glavni ravnatelj petrolejske družbe »Concordia«. Sprememba v rumunskem ministrstvu za narodno gospodarstvo bo povzročila radikalno reorganizacijo na gospodarskem polju po načelih, ki jih je general Antonescu sporočil v svojem zadnjem govoru. Zdravstvena koloma v Metliki Metlika. 25. maja Italijanska sanitarna fcsjjla ki je nedavno pričela delovati v Ljubljani in je svoje človekoljubno poslanstvo razširila tudi na deželo, je v petek dopoldne ob 9 prispela v Metliko in se ustavila na trgu pred šolo. kjer so vodstvo in zdravnike pričakali in pozdravili mestni župan gosp. Ivan Maiesič, zdravnik in šef Zdravstvenega doma g. dr. Omahen ter šolska mladina. V Metliki je sanitarna kolona že dobre pol ure po svojem prihodu pričela delovati s preiskovanjem šolske mladine in je bilo že do opoldne preiskanih nad 100 šolskih otrok po zdravnikih specialistih. Dece sa je ob tej priliki hitro i znebila škrbin. ki so brezpogojno morale iz čeljusti, druge diagnoze pa so se zabeleževale na zdravniških listih. Takojšnjo pomoć ja našla tudi neka obupana mati, katere triletna hčerka si je med igranjem natrosila v oba sluhovoda polno prosa, ki pa ji ga je zdravnik vešče iz sluhovodov odstranil. Namen sanitarne kolone je prvenstveno ta, da prouči splošne zdravstvene razmere posameznih krajev Ljubljanske pokrajine, posebna pozornost pri tem delu pa je posvečena zlasti zdravstvenemu stanju šolske mladine. Drv je dovolj Ljubljana, 26. maja Nekateri so se več ali manj upravičeno bali, da bo trg premalo založen s kurivom. Mi slili so, da bo dovoz drv slabši, ker so kmetje izgubili mnogo vprežne živine in ker ne bo tako kmalu obnovljen v vsem obsegu železniški tovorni promet. Strah, da bo primanjkovalo drv, se ie pa izkazal prazen. Cim so kmetje končali najnujnejša pomladna dela, so začeli zopet živahne je dovažati drva, a tudi trgovci s kurivom so dobro založeni z dr vrni. Preteklo zimo so kmetje pripravil tudi mnogo več drv. kakor pred letom. V dolenjskih gozdovih, pa tudi v PolhograjsM dolini so pripravljene velike skladovnice suhih drv. Lani spomladi ie bilo v gozdovih zelo malo drv. zlasti je primanjkovalo suhih. Kmetje pripeljejo na Grudnovo nabrežje vsak delavnik vsaj po nekaj vozov bukovih drv. Nekoliko večji je dovoz ob sredah in sobotah. V resnici je pa precej po-voraševania po drvah. pač zato. ker so ljudje zdai v splošnem porabili zimske zaloge. Nekateri se pa tudi zdaj zalagajo z drvmi, ker mislijo, da ie spomladi in poleti najugodnejši čas za to ter najprimernejše cene. Vendar drva zdaj niso nič cenejša. V splošnem jih prodajajo po 180 do 190 din m3. Na tem trgu za kurivo ie zdaj naprodaj tudi mnošo fižolovk. Prejšnja leta kmetje niso dovažali toiiko prekeli v Ljubljano, ker ni bilo takšnega povpraševanja. Meščani so letos posadili izredno mnogo fižola, tako da se bodo v tem pogledu skoraj povsem osamosvojili. Kmetie bodo prodali zaradi tega tem več prekelj. ki so seveda rudi dražje kakor prejšnja leta. V soboto je bila naprodaj cela vrsta vozov prekelj na Grudnovem nabrežju. Preklie dovažajo na trg za kurivo predvsem Ižanci. Ponujajo jih po 1—2 din. Kmet izkupi po nekaj stotakov za en sam voz ližolovk. Kmetje dovažajo drva na Grudnovo nabrežje največ šele med 9. in 10. uro. Ob 8. pogosto še ni naprodaj drv. Naše gledališče DRAMA: 7s*čr\eU ob 19 ari. Ponrdeljpk, 26. maja: zaprto. Torek. 27. maja: Trideset sekund ljubezni. Red torek. Sreda. 28. maja: ob 19.30.: Kovarstvo ta ljubezen. Izvon. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Zadnja abonma predstava Benedettijeve veseloigre »Trideset sekund ljubezni« bo v torrk 27. maja za rod torek. V tem delu je konflikt zapopaden v vprašanju, ali bo trpela rodbinska morala, če izplača lepa Gra-zia, ki je povozila pešca z avtomobilom, odškodnino, ki znaša poljub, trajajoč 30 sekund namesto 150 tisoč lir. Opozarjamo na ■eMM predstave, ki bo ob pol 20. ari. OPERA: Začetek ob 19 ari Ponedeljok, 26. maja: zaprto. Torek, 21. maja. Baletni večer. Red B. Sreda, £8. maja: Faust. Red sreda. ★ Za »Baletni večer«, ki obsega tri dele, sta ustvarila koreografije šef baleta ing. Peter Golovin in Boris Pilato. Prvi del obsega Griegovo lirično suito, v kateri bodo plesali solo: Bravničarjeva, Pilato, Rem-škarjeva, čarman, Brcarjeva in Japljeva ln bo sodeloval baletni zbor. Druga točka bo odlomek iz baleta Novaka: Signorina Gio-venti s solistoma: Moharjevo in Golovinom, Drugi del obsega znani Gluckov dramatični balet >Don Juan« s solisti: Moharjevo, Pilatom, Japljevo, Remškarjevo, čarmanom, Pogačarjem, Brcarjevo ta Bedračevo, z njimi sodeluje tudi baletni zbor. Ta balet bo izvajan prvič pri nas in sicer je koncipiran po Labanovi kompoziciji >Don Juanc, ki jo je ta postavil v Nemčiji. — Tretji del obsega: Pastirski ples in menuet iz Novakovega baleta »Nikotina«, v teh dveh plesih bodo nastopili solisti: Japljeva in Čarman ter Bravničarjeva in Pogačar. 6. točka večera bo Ravelov »Bolero«, izvajan po dramatični kompoziciji Ide Rubinsteinove v Parizu. Solisti: Moharjeva, Pilato, Carman. Zadnja točka sporeda pa bo učinkovita ln znana druga Lisztova rapsodija, v kateri bosta plesala solo Bravničarjeva in Golovin ter baletni zbor. Koreografije za Grie-ga, Novaka in Liszta je zamislil ing. Golovin, za Glucka in Ravela pa B. Pilato. Dirigent: A. Neffat. Pri klavirju: dr. ftva-ra. »Baletni večer bo izvajan v operi v torek. 27. t. m. ob 19.30 za red B. Opozarjamo aa »četek, Id bo ob 19.30. P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da be od torka 27. t. m. dalje začetek vseh večernih predstav v drami in operi ob 19.S0 Začetek predstav, Id trajajo preko tri pa bo ob 19., ta ba to vselej udarjeno v gledališke« tleab. Dnevna blagajna ▼ operi (prodaja vstopnic za operne ln dramske predstave) posluje vsak dan dopoldne ob pol 11. do pol 13. ure in popoldne od 17. do 19. ure. V drami je odprta blagajna vodno samo pol Vse slovenske umetniške generacije so se uiile pri italijanskih mojstrih Svečam* otvoritev umetniške razstave v Jakopičevem Lomisarja ~ pavtafocia pb xastopiilkiiXf^ Ljubljana, 26. maja. Pomemben kulturen dogodek je bila včerajšnja otvoritev razstave modeme slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu. Razstavili so svoja najnovejša in najboljša dela slikarji Olaf Glo-bočnik. Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Miha Males, Zoran Mušič, Nikolaj Omer-sa, Marij Pregelj. Evgen Sajovic in Ma-ksim Sedaj ter kiparji France Gorše, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Karel Patrih in Frančišek Smerdu. Teh štirinajst slovenskih likovnikov je s svojimi deli častno predstavilo odličnim zastopnikom italijanske Civilne oblasti in italijanske Vojske, kakoi tudi ostalim za slovensko kulturo se zanimaj očim Italijanom, ki so bili ob otvoritvi navzoči, umetniško tvorno moč slovenske likovne generacije, ki se je uveljavila že pred leti. Posebno svečana je bila otvoritev te razstave zaradi tega, ker jo je po svojem zastopniku otvoril Ekscelenca Visoki Komisar g. Emilio Grazioli. Zastopal ga je prof. Umberto Urbani, odlični poznavalec naše kulture, Posebno vzradoščeno je bilo občinstvo in razstavljalci zaradi navzočnosti Ekscelence Generala Maria Robotti-ja, Komandanta Armije in Divizijskega Komandanta Generala Orlanda, ki sta prišla v spremstvu več višjih italijanskih oficirjev. Tiskovni urad Visokega Komisariata je zastopal comm. gospod Carlo Tigoli. vneti obveščevalec italijanske javnosti o kulturnem in gospodarskem razvoju Ljubljanske pokrajine. Navzoč je bil rudi direktor Italijanskega kulturnega instituta prof. dr. Evel Ga-spsrtni. Slovensko javnost so zastopale številne osebnosti v posebno častnem številu. Med občinstvom, ki je napolnilo glavno sobo, so bili gg. predsednik Narodne galerije 1r. Fran VVindischer, zastopnik mestne občine prof. Janko Pretnar, tajnik Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. G. Krek, upravnik Narodnega gledališča akademik Oton Zupančič, predsednik Društva slovenskih književnikov prof. dr. Koblar in mnogi drugi predstavniki in tovariši umetniki z Rihardom Jakopičem na čelu. Ob otvoritvi je spregovoril nekaj pomembnih uvodnih besed prof. Saša Santel v imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov, potem ko je pozdravil navzočne osebnosti. Mnogi med vami spremljajo delo slovenskih likovnih umetnikov že dolgo vrsto let, je izjavil med drugim, in ste stalni gostje naših razstav že od 1. 1908., ko o se prvič odprla vrata Jakopičevega paviljona. Prav blizu tega paviljona, ki ga kljub njegovi obrabljenosti spoštujemo, pa že stoje zidovi bodočih lepših in po-nosnejših prostorov Moderne galerije, kjer se bo naša likovna umetnost lahko razkazovala v lepši in razkošnejši obliki. tem poslopju, ka vliva v srca slovenskih umetnikov nove nade, čimprej nadalje-alo in dokončalo. Stirinajstorica slovenskih umetnikov se je na pobudo umetnostnega kluba »Trojice« zbrala, da pokaže svoja najnovejša dela. Po večini pripadajo našemu že do-3ro znanemu klubu »Neodvisnih*, vsi so oa člani naše velike organizacije DSLU. Veže jih predvsem doba, v kateri so začeli orati na njivi umetnosti, to je doba od 1. 1919. naprej. Ta doba — prej smo jo imenovali povojno, morda jo bo zgo-dovna krstila za medvojno — je dala evropski umetnosti svoj poseben pečat Bila ;e doba novega iskanja, novega hotenja n lahko rečemo tudi novih dognanj. Marsikaj, kar je imelo samo videz napredka, a je bilo le poizkus, je odpadlo. A kar «e ostalo, je uspeh izbire in pomeni napredek. Razstava kaže dela štirinajstih umetnikov, ki so vsak zase zaokrožena individualnost. Slovenska likovna umetnost se ii mogla razviti tudi v tej dobi brez vzorov. Predlanskim je slikar Stane Kregar poudaril, da so člani kluba Neodvis-lih črpali svojo umetnost predvsem pri romanskih narodih. To je zanimiva trditev, ki si jo upam izpopolniti z ugotovitvijo, da so se vse slovenske generacije neposredno ali posredno po zgledu drugih evropskih narodov učile pri nedosežnih italijanskih mojstrih. Zadnja leta. ko smo imeli priliko videti dela najslavnejših italijanskih mojstrov v Italiji sami, smo se bolj kot kdaj prej zavedali, da je za vsakega slovenskega umetnika nujno potrebno, da išče nadaljnjega napredovanja ob izvoru likovne umetnosti, to je v Ita-iji. Naš geografski in naš novi politični položaj bo v tem pogledu tudi v nadalje elo koristen za napredovanje in razcvit slovenske likovne umetnosti. Predsednik prof. Santel je p reči tal glavne misli svojega uvodnega govora še v italijanščini, nakar je prosil zastopnika Eksc, Visokega Komisarja prof. Urbani j a, naj blagovoli odpreti razstavo. Prof. Umberto Urbani je izjavil, da je Eksc. Visoki Komisar že prejšnji dan prav za prav otvoril razstavo, ko je spremljal prosvetnega Ministra Eksc. G. Bottai-ja na obisku v Jakopičevem paviljonu. V imenu Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolija želi zaradi tega razstavi j al cem kar največ uspeha v prepričanju, da se bo slovenska umetnost pod vodstvom in zaščito italijanske umetnosti v bodoče še lepše razvijala. Besede prof. Urbanija so navzoči sprejeli z odobravanjem. Predsednik prof. Santel se mu je zahvalil, nakar so vsi predstavniki in občinstvo ogledali razstavljena dela in so izrazili svoje odobravanje in priznanje spričo kvalitete razstaviienih likov. Trdno upamo, da se bo započeto delo pri Nedeljski »Nazaj k naravi" Nekateri meščani so Sele zdaj spoznati, kako srečni smo, da imamo v neposredni bližini mesta tako krasna izprehajališča Ljubljana, 26. maja. O veliki noči je Ljubljana začela zopet živeti svoje mirno življenje; vojne je bilo konec ta ljudje so se začeli seliti iz kleti v stanovanja. Vendar je še na vseh ležala r.ora prejšnjih dni in meščani niso mogli še dolgo priti v svoj stari tir. Ostajali so doma in nekaterim se je zdelo že junaštvo, če so napravili sprehod v Tivoli. Le redki so prihajali ob nedeljah na Rožnik in Grad. Običajni sprehodi ob nedeljah na periferijo so bili kakor pozabljeni. Živahnejše so pa bile ulice in vsako nedeljo, tudi ob najlepšem vremenu, so bile polne kavarne kakor sredi zime. Meščani so pozabili na pomlad. Sele zdaj prihajajo nazaj v svoj tir. To se je poznalo včeraj že dopoldne na ulicah. Bilo je manj živahno, kakor prejšnje praznike in niti posebno mnogo se ni zbralo ljudi v Zvezdi, ko je bil promenadni koncert. Iluzija nekdanjih mirnih ljubljanskih nedelj je bila popolna, ko se je razlegala vesela godba po Zvezdi. Sonce in godba, mladina — samo starih kostanjev ni bilo več. Meščane je pa sonce vabilo mnogo bolj v naravo. Ze dopoldne je bilo izredno živahno v Tivoliju. Tudi na Rožnik so meščani začeli zopet romati kakor prejšnje čase. Nekateri so šele zdaj odkrili, kako srečni smo, da Imamo tako krasna izprehajališča v neposredni bližini mesta- če ne hodimo na izlete na deželo, to ni tako velika nesreča, saj v samem mestu, na periferiji, najdemo, kar smo prejšnje čase iskali v oddaljenih krajih: senčnate gozdove sončne travnike in tekočo vodo, poljske poti, pa tucli prasne ceste, ki jih sicer nihče ne išče. Za Večno petjo se meščanom zdi, da so ure in ure daleč od mesta. Čedalje več ljudi odkriva sedaj ob nedeljah samotne gozdne poti, prijetne sončne kotičke med gozdovi in trav» nik\ najlepša nedeljska sprehajališča na zahodni strani Rožnika, kjer je prejšnje čase odkrivala lepoto narave samo mladina. Nedeljski beg iz mesta se je zopet začel. Popoldne so hiteli ljudje v procesijah v naravo, ne le gostiln na periferiji. Prejšnje čase je bil ob koncu meseca slabši obisk izletniških postojank na periferiji, včeraj so pa bili gostilniški vrtovi povsem zasedeni. Mnogo meščanov je bilo v Podutiku, na Rudniku ln v Mostah, številni so se napotili tudi proti Brezovici in Dobrovi. Veselja jim ni skalil niti dežek, ki je proti večeru porosil prasne poti in ceste. Trava je še tem bolj zadišala, barve so postale bolj sveže, srca so pa ostala vedra, ko so se ljudje vrnili med mestno zidovje. ure pred začetkom predstave. V operi se dobe vstopnice za vse operne ln dramske predstave te dan prej v zgoraj navedenih poslovnih urah ta cen j. občinstvu priporočamo, da si nabavlja vstopnice že tedaj, da se tako izogne čakanju in navalu pri blagajni pred pričetkom predstave. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 26. maja: Filip Nerij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Glas v viharju Kine Sloga: Junaške pustolovščine Kine Union: Poslednji udarec Kino Moste: Klic planin in Skrivnostna jadrnica Kanieil attistke ge. Franje Golobov« ob 20. v veliki Filharmonični dvorani Razstava moderne slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu DEIVBNE LEKARNE Daaes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, — Trnkoczv ded., Mestni trg 4, — Ustar Selenburgova ulica 7. Napad na Malto Berna, 26. maja, rs. Posamezni nemški oddelki na Sredozemlju so dosegli včeraj poseben uspeh z napadom na letališče La Venezia na otoku Malti. Manjši oddelek je proti poldnevu razpršil tn obstreljeval številna sovralna letala. Deeet letal je bilo zažganih na tleh, druga pa so bila poškodovana. Vsa nemška letala so se vrnila nepoškodovana ▼ svoja oporišča. Zadnja pot Slavka Osterca Ljubljana, 25. maja. Včeraj popoldne se je zbrala pred Žalami ogromna množica občinstva, da spremi na zadnji poti prerano umrlega slovenskega skladatelja prof. Slavka Osterca. Na Žalah so po blagoslovitvi krste zapeli pevci Glasbene Matice in Akademskega zbora pod vodstvom g. Franceta Mar o i ta ganljivo žalostinko »Človek glej«, potem je pa spregovoril pokojniku v slovo rektor Glasbene akademije g. prof. Anton Trost globoko občutene poslovilne besede. Z Zal se je razvil po govoru proti pokopališču dolg žalni sprevod, v katerem so bili vsi profesorji Glasbene akademije in vsi vidni predstavniki umetniškega sveta, predstavniki gledališča ter zastopniki raznih kul-hnmih društev in ustanov. V kapelici, kamor so najprej prenesli krsto, so po molitvah zaigrali slušatelji Glasbene akademije žalni koral, nakar so krsto prenesli do grobnice slovenskih skladateljev, kamor so položili truplo zaslužnega pokojnika k večnemu počitku. Na grobu so zapeli pevci pod vodstvom g. Marolta žalostinko »Blagor mu«, potem sta pa spregovorila Slavku Ostercu v slovo skladatelj g. Fran Šturm in zastopnik Slovenske šahovske zveze, katere vnet član je hil pokojnik dolga leta. Ob grobu so spet zaigrali slušatelje Glasbene akademije mogočen žalni koral, občinstvo pa je še dolgo stalo ob svežem grobu zasluženega moža. InterSra] v »Slov. Narodu" gooa H6 »rLOT^lf 8KI JUCSODc, ta«ao*K, ». maja mL Stran S Med črno vasjo in Borovnico Povsod Živahna delavno** pojo tace, gozdov dovajajo les poka, fe Ljubljana, 26. maja. Zdaj se naši pogledi vedno bolj obračajo na :cg in zdi se celo, da tudi Ljubljana dobi* a svoje težišče na južni strani, medtem ko je prej težila proti severu. Na severni strani je mnogo manj prometa kakor na južni. Tržaška cesta še ni bila n;kćar tako prometna kakor je zadnji mesec. Tudi na Dolenjski in Ižanski cesti je bolj živo. Ni čuda. če bomo zdaj v Barju odkrili poseben čar in pomen. Barjanske vasi so bile že sicer prej vključene v mestno občino, tako da se mesto p«_ttGpno izgublja v morju travnikov — malo da ne do samega Krima; a ko zdaj iščeš sredi Barja južno mejo mesta, se šele jasneje zaveš, kako srečni in bogati smo, ker imamo tako veliko — žitnico. ZEMLJA, KI SELE ZAČENJA RODITI Pri barjanski šoli se od Ižanske ceste cepi na desno dolga, skoraj povsem ravna cesta, ki drži do Pod peč i. Prereže veliko površino Barja z vsemi njegovimi značilnostmi. Vzdolž ceste se vrste hiše Barjanov, »konkvistadorjev« te še vedno premalo cenjene zemlje. Ze hiše same po svojem neenotnem slogu izdajajo, da je to barjansko naselje, kakor vsa druga, ki segajo daleč od vznožja hribov na Barje, še sorazmerno mlado. Prav tako niso tu še dolgo tudi naseljene nekatere kulturne rastline. Sele zadnje desetletje se Barjani bavijo s sadjarstvom. Sadno drevje prodira na stara jezerska tla, kjer prej ni bilo niti mnogo jelš. Med nepreglednimi travniki je Čedalje več črnih peg, zorane zemlje, ki bi menda rodila vse. a doslej ni bilo mnogo niti poizkusov. Ta zemlja je šele zače?a roditi; doslej so ]j"udje živeli v nekakšni slepi veri, da tu go več kakor je dajala prej — kislo travo; toda uspehi so bili naravnost čudoviti, če so zemljo vsaj pobelili s cestnim blatom Barjanski zemlji namreč zelo primanjkuje apna, a naše ceste so posute z apnencem. Cestno blato je za barjansko zemljo izvrsten gnoj, česar Barjanom seveda ni treba več dopovedovati. V začetku sicer niso verjeli, a zdaj lahko vidiš skoraj povsod z apnenim blatom pognojene njive in vrtove. Crna vas bi zaradi tega že lahko spremenila ime v — Pobeljeno vas. Čedalje manj je travnikov s kislo močvirno travo in preslico. Sicer travništvo še ni vzorno, kajti mnogo ogromnih travnikov je še zanemarjenih. Vendar je vedno bolj očiten duh napredka, zlasti v neposredni bližini naselij. Vera v bodočnost se ti utrdi, ko pogled obema to zeleno prostranstvo, ki se lahko prerodi po načrtu in pod vodstvom strokovnjakov v pravo ljubljansko žitnico. Barje nam bo lahko dajalo vse, od mleka do kruha, od sadja do zelenjave, od masti in mesa do krompirja. Pa četudi bi ti travniki služili le umni živinoreji, bi blagoslov blagostanja bogato rosil na Barje in Ljubljano. Optimizem ti lahko zbude že zdaj manjše in večje črede goveje živine pri številnih hišah. Priliko ;maš tudi. da tu in tam posežeš po klobuku ter pozdraviš okroglega gospoda — . i.ća, ki požrešno hlasta po travi in orje z rilcem po mehki barjanski zemlji. Kdo bi se ob takšnem prizoru ne razveselil, zlasti ob misli, da te kmečke hiše -padajo pod mestno občino! HISE BREZ HIŠNIH ŠTEVILK Za Crno vasjo se vrsti ob isti cesti naselje Lipe in še nekaj kilometrov, pa se rase le kisla trava, toda črna zemlja je * približamo vznožju Krima, Podpeči, kjer začela dajati čudovite kapusnice, ogromne zeljnate glave, razne vrste stročnic, korenja, krompirja, repe. koruze, tu in tam so pa posejali tudi žito ter se prepričali, da bi tu lahko vzvalovalo zlato klasje pšenice. Z BLATOM GNOJIJO Seveda mnogo poizkusov ni bilo uspeš-rrfh. Raz^n tega so poplave večkrat uničile večino pridelka. Crna. šotna zemlja, če je niso pognojili, ni mogla dajati mno- se s kmetijstvom druži tudi industrija. Ob cesti pod hribom med Preserjem in Tomišljem se vrste kamnolomi. Nekaj je starih, kjer so najbrž že Rimljani lomili skale za svoje ceste in utrdbe, a čedalje več je novih, ki dajejo apnenec za apno, drobljenec za posipanje cest, kamen za zidavo. Od časa do časa zabobni v tem ali onem kamnolomu in eksplozija vrže od živega skalovja odtrgano grmado kamenja. V neposredni bližini kamnolomov se kadi iz apnenic, starinskih peči, v ka- kršnih so menda tudi že Rimljani žgali apno, a ki prav dobro slutijo svojemu namenu tudi dandanes. Okrog 40.000 kg apna da taksna peč hkrati, a treba je kuriti po 6 dni. Tu je toliko apna, ki ga je Barje tako žejno, tu na robu samega Barja! No, podpeški kmetje gnoje tu in tam na svojih barjanskih njivah z apnom. Zdi se, da v podkrimskih vaseh doslej se ni bilo tako živahno. Ljubljana zdaj ne kupuje zagorskega apna, ne domin kamna in peska iz kamnolomov na severni strani, preusmerila se je proti Krimu. Razen tega pa tudi gre zdaj mnogo več drobljenega kamenja za ceste, za nase doslej tako zapuščene ceste. Na cesti je zelo živahno; drve težko obloženi kamioni, s krimskih cest se spuščajo z lesom obloženi kmečki vozovi, ob žagah se vrste ogromni skladi krasnih jelkovih debel. Vse se je nekako spremenilo in ozreš se skoraj v dvomu, ali si res v Podpeči, po hišnih številkah. Toda številke ne zaslediš nikjer. IZREDNO ŽIVAHNA KUPČIJA Z LESOM Kakor da je šele zdaj prišlo do svoje veljave lesno bogastvo krimskega pogorja, so zapele vse žage ob vznožju Krima in po vseh cestah po pobočjih hribov škripljejo težko obloženi, zavrti vozovi. Z age delajo s polno paro. Les prevažajo kj cesti med Borovnico in Podpečjo tudi široki, težki kamioni. Tu najbrž ni bilo še nikdar tako živahnega prometa. Mnogo lesa bodo potrebovali pri popravilu borovniškega viadukta. Precej lesa gre proti jugu in ker vlaki ne morejo voziti, dokler ne bo popravljen viadukt, vozijo tovorni avtomobiil les proti Logatcu. Povsod se pozna, da je oživela trgovina z lesom. Delo so dobili vsi domači delavci v gozdovih, na žagah, pri prevažanju lesa, tako da jih ni mnogo niti iskalo zaposlitve pri borovniškem viaduktu. Da se bližamo Borovnici, spoznamo že po tem, da srečujemo čedalje več vozov, naloženih z opeko starega viadukta. To opeko, ki je še precej dobro ohranjena, vidimo tudi pri posameznih hišah ob cesti v Preserju in na Bregu. Kako je v Borovnici, se bomo pa prihodnjič pomenili. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF! Kopališče S. K. ILIRIJA otvorjeno DNEVNE VESTI — Trume izletnikov na Dolenjsko. Kdor se ie peljal včeraj na Dolenjsko, je misliL da smo že v pozni jesni, ko hodijo vsako leto trume Ljubljančanov v Belo Krajino po grozdje in vino. Ze jutranji dolenjski vlak je bil poln izletnikov. Se več se jih je odpeljalo na Do er.jsko s prvim opoldanskim vlakom, ko so ljudje videii. da ne bo dežja. Mr.oe: potniki so morali stati v va©omh. ker ni bilo prostora. Ljubljančani so se razkropili po vsej Dolenjska, zvečer so se pa vračali s polnimi nahrbtniki in košarami, da je vlak težko sopihal pod tolikim bremenom. Kar no dva nabasana nahrbtnika ali polni košari so imeli nekateri živil. Zlasti mnogo so peljale v Ljubljano jajčarice jajc. Ena j:h je :mela štiri velike kosare, toda vsa že naročena. Pozna se pa, da ie vina na Dolenjskem razmeroma že malo in da je tuđ: precej dra^o. Sicer smo posebno v jeseni vajeni, da pripelje dolenjec v Ljubljano zvečer toliko sladko ginjenih cvičkarjev. da se vagoni kar gugajo, zdaj pa ne najdeš v vsem vlaku nobene c,-. pijanega potnika Nekai jih je bilo sicer tudi včerai malo boli korajžnih. kakor so sicer, pa tudi ti redki pr tel j] cvička niso nikogar motili. Na Dolenjsko bodo zrfai poč hodili na izlete tudi tisti Ljubljančani, ki jim Dolenjska ni bila r>ri srcu. ker so mislili, da ni dovolj lepa, — S**mo člnl-vantina in rudninski *uper-fosfat. Kmetijska družba v Ljubljani je preskrbela za svoje člane primerno količino semena činkvantina. kakor tudi rudninskega superfosfata. Oboje bo razdeljevala v svojih skladiščih v Ljubljani in Novem mestu, dokler zaloga traja. Cinkvantin se sme uporabljati samo za seme ter se mora ista količina semena vrniti v jeseni od pridelka. Kmetovalci bodo morali podpisati zadevno or vezo. — Nesreče. 11 letni posestnikov sin Janez Kratelar iz Iške vasi je predvčerajšnjim pasel ob Išči krave in našel pri tem ob bregu potoka vojaško granato. Granato je vzel v roke in z njo nekajkrat udaril ob drevo tako. da je eksplodirala in mu raz-meaarila obe roki. poškodovala pa ga je tudi po obrazu. — Vojaško granato je našel tudi 8letni posestnikov sin Anton Pavli šič iz Vidma in mu je ta pri eksploziji poškodovala Levo roko. — V bolnico so prepeljali tudi 31 letnega posestnika Franca Grudna iz Zaloga, kj ga je konj brcnil v deroo roko in mu jo poškodoval. — Za nesrečne ižanske pogoreice je daroval odvetnik dr. Fran Poček 300 din. Iskrena hvala! — Prijetna, živahna nedelja na Polževem. Polževo, že prej splošno znano in priljubljeno, je stopilo zdaj v ospredje zanimanja vseh izletnikov, ki ob nedeljah in praznikih zapuščajo Ljubljano, da se nadihajo svežega, zraka. To se je videlo tudi včeraj, ko zjutraj sicer ni kaza k), da bo vreme lepo. temveč nasprotno, ko smo mislili, da bo zopet deževalo. Kljub temu je prišlo že s jutrujim vlakom na Polževo precej izletnikov. Potem so pa prihajali ves dan. eni s kolesi, drugi iz bližnjih krajev peš, tretji zopet s popoldanskim vlakom, tako da je bilo v domu ves dan živahno. 2e v opoldanskih urah je posijalo sonce, da so se izletniki lahko tudi malo sončili. Vsi so biH z izletom in s postrežbo v domu izredno zadovoljni. Dolenjska je prav zdaj v naj-bujnejšem cvetju in zelenju, tako da je pravi užitek preživeti nekaj ur v naročju njene krasne narave. Po lepih bukovih gozdovih je polno šmarnic, po livadah pa drugega pomladnega cvetja. Iz Ljubljane —lj Tenorist Slavko Lukraan, ki bo nastopil na dobrodelnem koncertu v soboto 31. t. m. v frančiškanski dvorani, nam bo po daljšem presledku zapel Izbrane arije in pesmi iz povsem na novo sestavljenega programa. Priznani pevec bo med drugim zapel arije iz oper Tosce, Afrikanke in Rigoletta, samo po sebi pa je umljivo, da bodo zastopani tudi naši skladatelji. Pevca, ki se je šolal pri znanem profesorju M. L,ozziju iz Trsta, bo spremljala na klavirju gcič. Erika špec, ki bo nastopila tudi s tremi samostojnimi točkami. Vstopnice so v predprodajl v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. — lj živahna Dolenjska cesta. Težišče prometa v mestu se je včeraj preselilo na Dolenjsko cesto. Zaradi vei skih obredov v cerkvi na Rakovniku so že dopoldne jeli prihajati verniki od vseh strani, zlasti pa z Dolenjskega, mnogi pa so prišli tudi že na predvečer in prenoćili v cerkvi. Pred cerkvijo so se ves dopoldan zbirale velike množice, ki so se razhajale in spet strnje-vale v pravi vel^tok romarjev. Ljudje s cekarji in zavitki so se razšli seveda tudi po gostilnah, ki so bUe nabito polne od Pwudnika pa do kari ov šega mostu. 8e večji pritisk množic je sledil popoldne, ko se je vse zbralo k impozantni procesiji in drugim obredom. V slikoviti procesiji so bile tudi številne narodne noše zlasti iz Trnovega pa tudi iz mesta samega in iz okolice. Procesijo so tudi filmali, zal pa se je kmalu jek> pripravljati k dežju. Nebo se je po. oblačilo in so jele padati deževne kaplje, kar je svečanost nekoliko motilo, po zaključku se je velika množica romarjev zgrnila na dolenjski kolodvor, od koder so se romarji odpeljali z vlakom, vehko jih je odšlo domov v bližnje kraje ped in na kolesih. Po cesti proti Dolenjski pa so se pomikale seveda tudi cele kolone kmečkih voz. Velika množica je pritisnila tudi nazaj v mesto, da so bili tramvaji s poletnimi priklopnimi vozovi nabito polni. —lj Cestna del*. Delavci mestnega cestnega nadzorstva so zdaj zaposleni tudi na Mirju. Mirje se je v zadnjem desetletju razvilo v veliko stanovanjsko četrt, ki se je na nekdanjih velikih travnikih ob Tržaški cesti že začela spajati z Glincami. V zadnjih letih je nastala cela vrsta novih ulic, a ceste v njih so urejene šele začasno. Cestišča niso primerno utr lena tudi v nekaterih starejših ulicah. V eni izmed njih. v Verstovškovi. zdaj utrjujejo cestišče s parnim valjarjem. —lj Hoda prometna ovira. ž> svoj čas smo pisali, da je nastala na TyrSevi cesti med pek ari j o Piskar in trafiko huda prometna ovira. Tam teče tramvajska proga tik ob hodniku. Postavljeni si sicer stebriči z verigami, da se je zmanjšala nevarnost, da bi prišel pod tramvaj, toda s tem prometna ovira sama nikakor le ni odstranjena. In odstraniti se tudi ne bo dala, dokler ne bodo porušene stare hiše od palače banke »Slavijec tja gor do Figovca. Zlasti zadnje dni je ta prometna ovira ie posebno neprijetna. Ljudje, ki hodijo po kruh v pekarno Piskar. morajo vsak hip skakati na to ali ono stran ceste, da ae izognejo tramvaju aH avtomobilu. Vedno bolj se vidi. kako nujno potrebno bi bilo, da pade še blok starih hiš med Figovcem in palačo >Slavijot. —lj Jarke kopljejo. Ob koloniji novih mestnih stanovanjskih hišic ob Cesti v mestni log. ki so jih postavili jeseni in čez zimo, so jeli kopati, ker je svet tam izredno močviren — globoke jarke, in sicer ob obeh straneh. Ko bodo jarki izkopani, se bo voda laže odtekala in bo postal svet, na katerem stoji okrog 30 hišic, bolj suh in ploden, že zdaj so vsi stanovalci hišic obdelali številne vrtičke, na katerih so zasadili krompir, fižol in seveda tudi zelenjavo. —lj Zadruga Dom oSJtHjtc v Ljubljani vabi svoje članice in vse tovarišice na V. redni občni zbor, ki bo na binkoštni ponedeljek 2. junija L L ob 9. dopoldne v prostorih Učiteljske tiskarne. u— Dar Rdečemu križu. Uradnistvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani poklanja Rdečemu križu, socialnemu odseku, znese k 1.255.— Din v počastitev spomina gospe Marije Vrančičeve, matere direktorja Pokojninskega zavoda g. dr. Janka Vrančiča. Vesti iz Hrvatske — O neodvisni hrvatski državi. Prejeli smo prvo številko ves trnka hrvatskega ustaškega osvobodi te! j skega pokreta, ki ima naslov »Ustaša« in ki je v njej na uvodnem mestu pod naslovom »Neodvisna hr-država Hrvatska« objavil svoj prispevek tudi hrvatski poglavnik dr. Pavelić. V uvodniku pravi med drugim: »Zdaj, ko je hrvatski narod dosegel svojo narodno svobodo in svojo državno samostojnost, ne more nihče izven meja hrvatske države razpolagati z njenimi davki in z njenimi sinovi. Neodvisna država Hrvatska ne pripada nikomur več, ampak je le hrvatska; ena je premoženje hrvatskega kmetskega naroda. Hrvatski sinovi, ko služijo zdaj svoj vojaški rok, služijo samo svojemu hrvatskemu narodu in le njegovo grudo bodo branili, kadar bo potrebno. 2e prvi mesec svojega življenja je pokazala svobodna hrvatska država, da je minil čas praznih in nikoli izpolnjenih obljub, prišel pa je čas dele, skrbi in naporov za hrvatsko vas in za hrvatske domove. Toda to je šele začetek. Bodočnost bo pokazala, da bo vlada neodvisne Hrvatske izpolnila vsa pričakovanja svojega naroda in da bo zanj dosegla kar največje blagostanje.« Poseben poudarek: je dal poglavnik dr. Pavelić svojim besedam: »V tem trenutku je najvažnejša Pretreslirra Unbescnska GLAS V VIHARJU Lanrenc* OUrcr — Maric oberon — David Niven (s slovenskimi napisi) KINO MATICA — Tel. 22-41 Samo ob 16. url KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes poalednjič JINA4KE PUSTOLOVŠČINE Oary Cooper, An dre« Leeds« Jutri: M A DAME BUTERFLY POSLEDNJI UDAREC Attila Hdrbiger, Camilla Horn In Ludwig Schmitz Film je opremljen s hrvatskim besedilom Predstave ob 16., 19. In 21. uri Kino Union Telefon 22-tl naša obljuba, da bo hrvatski narod v svoji neodvisni hrvatski državi sam svoj gospodar in sam gospodar svoje usode. Državna oblastva bodo služila samo interesom hrvatskega kmetskega naroda c. — Zanimanje sa poglavnik ove . govore. Po poročilih »Hrvatskega Naroda« in drugih hrvatskih listov vlada po vsej kraljevini Hrvatski za govore poglavnika dr. Pavel i-ća največje zanimanje. Sobotni »Sarajevski nova list« celo poroča, da je bila vsa naklada njegove posebne izdaje, ki je v celoti objavila dr. Paveličev govor na Markovem trgu v Zagrebu, v trenutku razgrabljena. — Vojskovodja Kvaternik o vzgoji hrvatske mladine. Urednik novega tednika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Za dom« dr. Teodor U zori na c je v najnovejši številki tega lista objavil svoj pogovor s hrvatskim vojskovodjo Slavkom Kvaternikom o vzgoji hrvatske mladine in o organizaciji hrvatske armade. Vojskovodja Kvaternik je zlasti poudaril, da bo moral v bodoče vsak mlad Hrvat leto dni služiti v »delovni službi«, da bo tako iz lastnega doživljanja spoznal delo kot edino pravilno merilo življenja in doumel sorodnost med zemljo in duhom narodne skupnosti. »Delovna služba« bo trajala leto dni in bo podrejena vojaškemu poveljstvu. Ko bodo mladeniči doslužili v tej »delovni službi«, bodo nastopili službo v redni armadi, ki bo trajala dve leti, v nekaterih strokah 3 do 5 let, pri podčaštrukih pa 12 let Hrvatska armada bo opremljena z najmodernejšim orožjem. Ce bo kdo hotel dobiti tudi najnižjo državno službo, bo moral najprej odslužiti do.očen rok v »delovni službi« in v redni armadi — Hrvatsko-nemški koncert. Na Vnebo-hod je bila v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda prirejena zanimiva manifestacija nemško-hrvatske kulturne vzajemnosti. Prirejen je bil namreč skupni koncert nemškega vojaškega pevskega zbora »Feldkomandanture« in zbora hrvatskega Glasbenega društva intelektualcev. Pokroviteljstvo nad zanimivim koncertom je prevzel poveljnik nemškega vojaštva v Zagrebu. Koncert je bil zelo dobro obiskan. Med drugimi so bili prisotni tudi ministri hrvatske vlade dr. Ivo Petrič, ing. Ivica Frković in Mirko Puk. — Številne aretacije Zidov. Po poročilih zagrebških listov je bilo te dni ugotovljeno, da razširjajo neresnične vesti o dejanskem položaju na Hrvatskem predvsem židje. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je izvršilo najstrožjo preiskavo in je doslej zaprlo že več kakor 50 zidov. Pravijo, da bodo aretacije sledile v še večjem številu, če ne bo v najkrajšem času konec razširjanja takšnih neresničnih vesti. — Za predstojnika bolnice usmiljenih sester, ki je ena najbolj znanih zagrebških bolnic, je bil te dni imenovan znan zagrebški zdravnik dr. Vladimir Bazala. Dodeljen mu je bil oddelek za ženske bolezni hkrati pa je dobil naslov prirnarija. — 86*/* dravinjske doki ade v hrvatski lesni industriji. Po sklepu predstavnikov hrvatske lesne industrije bodo vsem delavcem v tej industriji, ki so zaposleni v hrvatskih gozdovih, z veljavnostjo od L maja zvišali plačo za 86 odstotkov. To povišanje bo veljalo kot izredna draginjska d oklada, kot osnovo pa bodo upoštevali plače, kakršne so delavci imeli 31. oktobra 1939. Delavstvo v hrvatski lesni industriji je te sklepe vzelo na znanje z največjim zadovoljstvom. Aforizmi o sporta Grki niso delili ljudi v plava če ln nepla-vače, temveč v plavače in — analfabete. V sportu sta enakost in svoboda nasprotujoča si ideala. Težnja po enakosti pomeni povprečnost, težnja po svobodi pa prinaša rekord. Smatrati borbo za eksistenco tudi za sport in voditi jo z resnično športno vnemo, je najvišja življenjska umetnost Ce ga gojimo športno, mora biti tudi lov sport. Nesportno gojeni sport je pa samo lov. Rokoborbe se dajo reproducirati po radiu komurkoli. Dokler se pa ne dajo po radiu kamorkoli prenašati tudi boksarski udarci, nima ta prenosna možnost prave privlačnosti. Fižol ]e zelo redilen Fižol ima, kakor je znano, mnogo hranilnih snovi, ki lahko popolnoma nadome-ste hranilne snovi mesa v prehrani človeka. V fižolu so maščobe, fosfor, žveplo, apne ir. mnogi \ifcimlni. Za fižol se lahko trdi. da je nekakšno dovršeno prehranjevalno sredstvo in v resnici je kemično ugotovljeno, da vsebuje 100 gramov suhega fižola toliko hranilnih snovi, kakor jih Ima 300 gramov volovskega mesa ali 331 a-mov telečjega mesa ali 259 gr svinjskega mesa, ali 207 gramov polenovke, ali 494 gT kravjega mleka aLi 92 grama testenin, ali 479 gramov krompirja, ali 4 kurja j^j-ca. Kemično je ugotovljeno, da ima 10C gramov fižola 321 kalorij, oziroma razvij* 100 gramov ižola kot zaužito hranivo toliko kalorij v človeškem organizmu. Prebava fižola traja navadno dve uri in pol. V Italiji predelajo povprečno na leto 1,850.000 stotov fižola, celoten konzum, oziroma celotna potreba tega važnega hraniva pa je preračunan na povprečno 2 milijona stotov na leto. Potreba je sedaj toiej skoraj krita. Za vsakega prebivalca Ztclije je na razpolago povprečno 4.75 kg fižola letno. Zaradi velike hranilne vrednosti skušajo sedaj v Italiji povečati pridelek fižola, ki lahko nadometi številna hraniva, katera bi bilo treba uvažati. Hud letalski napad na Sueški prekop Beimt, 26. maja. &. Egiptsko notranje ministrstvo je objavilo komunike, v katerem javlja, da je bil v noči na 24, maja izvršen močan letalski napuU na področje Sueškega prekopa. Komunike pravi, da ni bila povzročena niti gmotna škoda niti ni bilo človeških žrtev. Po semkaj dospelih vesteti so angleške oblasti ▼ Jeneaiemu odredile, da se ukine tamkajšnji francoski generalni konzulat. Francoski konzul je bil pozvan, naj zapusti deželo. PospeSevanje rojstev na Japonskem ToJcick, 36. maja rs. Da se pomofiži Srervflo) japonskejja probiva'l&rva. se proučuje zakonski načrt, po katerem naj bi poročen ci dobili družinsko poeogHa, katerega j;m ne bo treba vrniti, ako bodo imela v desetih letih zakona najmanj štiri cfcroke. Proučuje se tudi zak-Oftsiki naert za potici jeva-nje mesečnih podpor družbam, ki knajo več kakor pet otrok. Za smeh In kratek 6as V srditem zakonskem prepiru je žena zalučala možu v obraz: >I>an za dnevom ti kuham, cvrem in pečem — a kaj imam od tega? Nič!« >Tedaj od pa srečna.,« je odgovoril mož, >jaz imam od tega prebavne motnje!« ZAHVALA Za vse izraze sožalja ob smrti dragega očeta, deda in p rad eda ter strica, gospoda IVANA TOMAzIČA ljubljanskega meščana se iskreno zahvaljujemo. V prvi vrsti izrekamo zahvalo gospodu županu dr. Juru Adlešiču na čelu zastopstva mestnega sveta in uradov ter mestnih poklicnih gasilcev, kakor tudi prostovoljni gasilski četi Ljubljana-mesto, deputaciji italijanskih gasilcev, k rižanski moški kongregaciji in vsem, ki so dragega pokojnika spremili, darovali vence in cvetje, ali kakorkoli počastili njegov spomin in nam s toplo besedo lajšali težko boL Ljubljana, dne 24. maja 1941. Žalujoče rodbine: TOMA2IČ, PESTOTNIK, ZAJEC MALI OGLASI 60 par, davek posebej. Preklici, ugare Besedo din L*— £a plam odgovore glede malin oglasov je creba priložit, m maie oglase ne priznamo RAzno Beseda 00 pai . Davek posebej. Najmanjši i cnesefe a*—- din KAUĆE nove modele po nizkih cenah dobite pn TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJ6EK Miklošičeva M Kil Seje JUGOGBAfIKA s^ETS>ANA:iP/j KRVNE ULICE NA NOSU in licu niso znak pijanca. So le posledice nečiste, zastarele in strdele krvi. Da odpravite te mučne in odurne znake, presnovite in prečistite kri s rednim pitjem >AMBROŽEVE MEDICE«. Uspeh ne <«*^^n» Le pristno dobite v Medarni ▼ Ljubljani, Židovska 6. Kolesarje — kolporterje za Vič, Rudnik, Moste, Stožice in Dravi je iščemo. Oglasijo naj se samo sposobni mlajši moški. Uprava „Sfov. Naroda 00 Preskrbite al pravočasno POTREBNO KURIVO! Bukova drva dobavlja takoj — samo vagonske pošiljke — Tvrdka >EXPORTLES, Ljubljana, Tvrseva cesta 15. 911 L K Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanj« znesek 16.— dm Večerni tečaji, oddelki od 6. ure uro zvečer dalje za začetnike in Izvefibance. — Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji so prieno 2. junija. — Vpisovanje dnevno. Chrlstof ov učni zavod. Domobranska 15, telefon 43-82. 786 KUPIM Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din STROJ ZA SKOBLANJE širina 50 cm, kombiniran z vdelanim motorjem — kupim. Tajner, Črnomelj. 897 KONJA ST. 1S45 teman pram, zadnje noge do biclja bele, iščem. Dam nagrado 1000 din. —* Albert Rus, Logatec 49. 521 OGLAŠUJ ▼ »Slov. Naroda« TT8 Spomini na Prule in šentjakobsko D veornio ponte di S. Giaromo e il letto del fiume non anoora sistemato. — Šentjakobski most nekdaj ln neurejena struga Ljubljana, 26. maja. 2e derj časa sem se pripravljal, obuditi nekaj opominov z nekdanjih idiličnih PruL Kakor vsaka ptička rada poleta tja, odkoder je izletela, tako menda tudi vsak človek vsaj v poznejši dobi rad obiskuje kraj, kjer se je rodil ali pa preživljal svojo bodisi srečno ali žalostno mladost. Tudi mene zanese pot kaj rada v rojstno šentjakobsko faro in ob takih prilikah vedno tudi na Prule, dasiravno je od mladosti minilo že precej nad 50 let. Ko sem ogledoval podrtine nekdanje staro-slavne (skoro 100 let stare) Samassove tovarne in videl zadnje ostanke nekdanjih dimnikov, iz katerih se je skoro neprestano valil dim in v katerem ozidju se je izučilo zelo mnogo mladih ljudi, ki so bili pozneje še kot očetje trajno zaposleni, sem premišljal, ali je bilo prav, da so podrli to tovarno. Ta tovarna (kakor rudi nekdanja Tonniesova) sta uživali do prevrata velik sloves daleč naokrog. Pri tej priliki sem se pa spomnil marsičesa -i to iz časov, ko se še ni vila železna kača (električna železnica) po ljubljanskih cestah in ulicah in še preje, ko je voznik svobodno pokal po Ljubljani z bičem svoj pik-pok, pika-pok, da je kar šumelo po ušesih. Takrat so bili konji bogatejših kmetov opremljeni s komati ,kakrsne bomo kmalu videli le še ▼ jjubljanskem muzeju. Ob sejmskih dneh so težki vozovi s širokimi kolesa — >pari-zarji« — vozili iz Ljubljane proti domu najrazličnejše blago, zlasti moko. Avtomobili in motorji se še niso podili po cestah, pač pa smo občudovali kolesarja, ki si je upal zlesti na bicikel, katerega sprednje kolo je bilo višje od marsikaterega človeka. Železni ptiči še niso frčali nad nami, pač pa smo vsi skupaj leteli, ako smo videli pogumnega zrakoplovca, ki se je upal spustiti v zračne višave s svojim, z dimom napolnjenim balonom. Pa tudi to je bila redkost. Tudi še ni takrat svetila prijetna elektrika po ulicah m doma, ampak svetilke. V mraku je šel možiček na delo, plezal je po lestvici, ter prižigal cestne svetilke. Izvoščki so bili takrat gospodje, ki so ob razarah prilikah v livrejah in lepih kočijah prevažali gospodo sem in tja ter mnogo zaslužili V zimskem času so pa peli kmetski zvonci in gosposki kragulj čki pri konjih, vpreženih v sanke. Takrat se je dalo skoro po vseh cestah in ulicah do konca zime voziti po snegu, ker ga niso tako hitro spravljali s poti. Poleti pa so škropili ceste s pomočjo naprave, po kateri je iz dolgega soda prihajala voda, mož pa, ki je škropil ceste, se je počasi in samozavestno pomikal za sodom ter s pomočjo dolge vrvi in omenjene naprave škropil iia de«mo m 'evo. Seveda je šlo to bolj počasi in ne tako radikalno, kakor gre z današnjim škropilnim motorjem. Tudi ni morda odveč pripomniti, da si takrat mladina izpod 18. let ni upala javno hoditi s cigareto ▼ ustih po cestah. Toda vse se je moralo umakniti času in napredku. Nekaj hiš v tej fari je cstalo še iz one dobe neizpremenjenih. Mnogo pa je že predelanega. Niti cerkvica sv. Florjana ni več na zunaj ista kakor je bila. Celo glava onega moža poleg cerkvice ne spušča več vode iz ust. Marsikateri žejen popotnik se je včasih napil tam dobre vode. Otroci pa smo ga hodili večkrat tiščat za usta, četudi nam je pri tem tekla voda za rokav. Gotovo jih je še mnogo, ki se spominjajo prav zraven stoječega nekdanjega otroškega vrtca (»Kleinkinderbewahran-stalt«) s ki op Matere božje, ki je še danes na istem mestu. Sedaj pa k Prulam samim. Prule so bile zelo velik, širok travnik, ki je segal od Samassove tovarne tja do Gruberjevega kanala. Ob njih je tekla Ljubljanica kakor danes. Ni imela sicer tako prikupljivega obrežja kakor ga ima sedaj, pač pa je bila zanimiva za nas že zato, ker so pluli po njej dolgi čolni, obloženi z drvmi, opeko, moko in drugimi rečmi. Takoj ob vstopu na Prule so stala na levi strani visoka jagneda, pod katerimi so mnogokrat sedele naše že davno pokojne mamice s skromno j užini co za številne otroke. Šivale so nam hlače ali perilo, kar vse smo pri igranju in pojanju po travniku sproti trgali. Ob ograji nekdanje že imenovane tovarne so bili veliki kupi pepela in drugih kovinastih odpadkov. Ti kupi so nastajali od predelanih kovin, ki so jih vozili iz že omenjene tovarne. Pri teh kupih nas je bilo nekaj, kar »stalno zaposlenih«. Skoro vsak dan smo čakali in opazovali, kdaj pride nova »pošiljka«. Vsak nov kup pepela smo naj temelj itejše prebrskali in našli v nJem številne odpadke železa ali medi. Zlasti zadnjega smo bili veseli (ker smo zanj več dobili). Ves ta »izkopani zaklad« smo nosili prodajat takrat bogve koliko stari ženici »Zebljarid«, ki je imela na dvorišču pri »Deteljici« pri Sv. Flori j anu svoje skladišče. Za te dovoljene nam izkopnirte pridobljeni denar smo nosili domov, včasih pa smo si smeli kupiti tudi slaščic. Na prvem detu tega nekdanjega travnika prav blizu naših »rudokopov« so bile oa že takrat poleg našega nedolžnega ve--lja izrečene tudi mnoge kletvice glasne in tihe, pa tudi skriti vzdihi in celo solze. Tam so namreč precej časa vežbali vojake-novince-artilerijce. Konja nevešč fant se Je zibal sem in rja, dokler ni sfr-čal na tla. To je bHo trdo in hudo, preden Je postal kos spočiti muhasti živali. Morda od onih še kdo živi in ima gotovo šm bridke spomine na one čase in na oni fBBstor. Na prostoru, kjer stoji danes toliko lepih in modemih hiš, je rasla visoka gosta trava, vmes pa je bilo vse polno najrazličnejših rožic Zdi se mi, da nisem pozneje nikjer in na nobenem travniku več videl in tako različnih ter lepih cvetlic, kakor takrat na tem velikem pisanem travniku. Od velike in male marjetice pa tja do »božje gajile« in »mačjih oči« je bilo vse polno cvetlic najrazličnejših barv. Morda so nekatere od njih že izumrle, ker travnika v tako pestrih barvah nisem imel pozneje več prilike videti. Kako smo se nemoteno veselo podili po tem velikem prostoru semintja, lovili metulje in kobilice, klicali murnčke, lovili čmrlje, spuščali zmaje »lintvarne« v zrak. Ob času košnje smo otroci podnevi prevračali po lepo duhtečih kopicah kozolce, proti večeru, ko smo mi odšli pod odejo, so pa mnogokrat nastopili zaljubljenci ob kopicah. »Špica« na koncu Prul Je bila sama na sebi že takrat nevarna celo za vešče kopalce in je marsikdo tam utonil. Poleg nje je stala vojaška plavalnica, kjer so učili naše fante plavati. Zenice in otroci smo večkrat gledali take vaje. Mar sik ak slovenski fant je tam skusil trdoto vojaškega plavalnega mojstra. Pa tudi mi smo se šli vojake. Nismo meli samo lesene sablje in puške, zvezde n cofe, ampak napovedali smo si včasih ^Zabjičani in Kurjičani« tudi vojsko. Marsikdo Jo je ob taki priliki pošteno izkupiL Toda vse Je mhndo. Tovarne in njih mogočni dimniki padajo, travniki izginevajo, hiše rasto iz taL ljudje pa legajo v zemljo. Le spornim se še ohranijo, dokler še ti ne zapadejo pozabi. Juh Avgust, sod. viš. orle, v pok. Poskusno klanje živine Poskusno klanje fivine }e pokazalo vse težave Ljubljana, 26. maja Da bi se uredilo vprašanje preskrbe LJubljane z mesom m da bi bile dosežene cene mesu, ki bi odgovarjale nabavni ceni živine, Je predsednik ljubljanskega Združenja mesarjev g. Alojzij Brecelnik predlagal oblastvom poizkusno klanje, ki se je vršilo prejšnji teden v ljubljanski mestni klavnici. Poizkusno klanje je pokazalo zanimivo sliko stroškov pri nabavi in klanju živine, kakor tudi dohodkov pri prodaji mesa, 625 kg težkega prvovrstnega vola, ki Je bil zaklan pri poizkusnem klanju v ljubljanski mestni klavnici, je plačal g. Brecelnik po 17 Din za kg ali za celega vola 10.608 Din. K tej ceni mora mesar kot svoje glavne stroške prišteti poslovni davek, ki znaša 538.72 Din, dalje 50 Din za gonjača, 16 Din za potni list, 50 Din za nakupovalne stroške, 170 Din za klavnico ta trošarino, 20 Din za obrabo rjuh in predpasnikov, 50 Din za hladilnico in morebitno konfiskacijo, 200 Din za štiridnevno delo pomočnika, 60 Din za konja in obrabo voza, 6 Din za tehtanje, 30 Din za papir in obrabo orodja, 45 Din za lokal in 30 Din za hlev in krmljenje. Skupni stroški za zaklanega vola znašajo torej 11.873.72 Din. Komisija pri poizkusnem klanju v ljubljanski mestni klavnici je dobljeno meso, ko je bila žival očiščena, stehtala in ugotovila, da Je mesar dobil 327 kg mesa m privage, od česar Je treba 7%, t. J. 23 kg odbiti na kalo in razsekavanje. Ostali so torej 304 kg mesa, ki mu je maksimalno določena cena 21 Din, tako da dobi mesar za to meso 6.384 Din, Ostali dohodki soc 48 leg koze po 23 Dfc — 1.104 Dtn, 32 kg loja po 18 Ettn — 576 Din, 12 kg vampov po 10 Din — 120 Dtn, 5 kg pljuč po 8 Din — 40 Dtn tn za čreva 30 Dtn. Skupni dohodki od zaklanega vola znašajo torej 8.254 Din. V kuauMIJatkem zapisniku Je ugotovljeno, da se pri prodaji tega vola — upoštevaje stroške tn dohodke — kaze primanjkljaj 3.619.72 Dtn. Tudi kornJstjekl zapisnik znJrlanfh volov mesarja g. Antona Bliiljja kaze podobno sliko, čeravno Je g. BtzlrJ vose nabavil ceneje. Zaklan je bfl par prvovrstnih vetov, ki jih je g. Blzilj plačal po 15 Din kg žive vage. Skupna nabavna cena Je znašala 20.340 Din, ker je lastnik poleg izračunane cene moral dati kmetu še 150 Din povrh. Ostali stroški pri tem paru volov znašajo za poslovni davek U.35.16 Dtn za gonjača 100 Din, za potni nst 32 Din, za nakupovalne stroške 100 Dtn, za klavnico in trošarino 340 Dtn, za obrabo rjuh m predpasnikov 40 Din, za hladilnico 100 Din, za štendnevno pomočnTkovo delo 400 Din, za konja m obrabo voza 120 Din, za tehtanje 12 Din, za papir ln obrabo orodja 60 Din, za lokal 90 Din, za hlev tn krmljenje pa 60 Din. Skupni stroški za nabavo tega para volov so torej vnašali 22JKS9.16 Din. Komisija pri poizkusnem klanju Je dobljeno meso m ostalo nato stehtala ln po odbitku 7% za kalo in razsekavanje ugotovila 608.25 kg mesa po 21 Dtn, kar predstavlja vrednost 12.773.25 Din. Ostali dohodki so znašali za 87 kg koze po 23 — 2.001 Din, a 54 kg loja po 18 Dni — 972 Din, po 20 Dtn — 240 10 kg prjuč'po 8 din — 80 Din in 60 Din. Skupni dohodki od za-ara volov so torej znesli 16.126J55 dinarjev. Komisija Je ugotovila, da se tudi pri tem paru volov kaze primanjkljaj 6.802.81 Din. Kalkulacije pri ostali zaklani živini so pokazale podobno sliko. Pravega sorazmerja med visoko ceno živine in prodajno ceno mesa namreč ni. Razumljivo je, da so ljubljanski in seveda tudi podeželski mesarji zaradi taksnega odnosa med ceno žive vage ln ceno v zelo težavnem položaju. Na eni bi radi ustregli svojim odjemalcem in jim prodajali meso po maksimiranih cenah, na drugi pa na deželi ne morejo nabaviti živine po tako zmernih cenah, da bi pri maksimalnih cenah mogli vzdržati. Ljubljanski mesarji so prepričani, da bo tudi to vprašanje pravično rešeno zanje same, za kmeta in za meščana. Ugotovitve uradne komisije pri poizkusnem klanju v ljubljanski mestni klavnici so pač dale za to primerno podlago. Horoskop za tekoči teden od 26. maja do 1« junija 1941 — Tranziti planetov s položajem Solnca ob rojstvu Ljubljana, 26. maja. Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Za vse, ki so rojeni do 10. februarja, se obeta lep teden, ostalim pa ne bo prihranjena depresija, v kateri bo ponovno preizkušena njih odpornost. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Rojeni v prvi polovici znamenja raj bodo previdni v vseh denarnih poslih, ostalim se obetajo uspešni posli z nepremičninami. Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Ta teden lahko s pridom izkoristite za ureditev vseh odloženih zadev. Večja harmonija s svetom in ljudmi. Rojeni med 21. aprilom in 20. majem v Biku: S poživijeno energijo lahko zdaj zelo napredujete. Rojeni med 21. majem in 20. junijem v Dvojčkih: Teden v znamenju najrazličnejših kozmičnih vplivov. .Dobri so v večini. Kdor se ume boriti z usodo, bo imel koristi. Rojeni med 21. junijem in 21. julijem v Raka: Dobro za vse, ki so v tehničnih in mehaničnih poklicih. Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Nevarnost nezgod za one, ki so rojeni v prvi in zadnji tretjini znamenja, sicer se pa vsem obeta napredek v vsakdanjem življenju. Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Nevarnost poškodb in incidentov za one, ki so rojeni v prvi polovici znamenja. Za vse pa kaže, da bodo imeli smolo v družabnem in kupcijskem življenju. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Mnogo uspehov in veselja obetajoča, doba. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v škorpijonu: Dober teden za one. ki so v tehničnih poklicih. Rojeni po 10. novembru naj bodo v vsem zelo previdni. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Ne zaupajte svojim fantazijskim načrtom! Lahko škodite sami sebi in pridete navzkriž tudi z drugimi, kar utegne imeti hude posledice. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Napredek za tiste, ki so v tehničnih poklicih. Mnogo zadovoljstva. B. K. Zanimivosti iz filmskega sveta Katera bo igrala Lucijo Mondella? Italijanska filmska družba, ki se je lotila fiimanja Manzonijevih »Zaročencev« (1 pro-messi sposi), je razpisala tekmovanje za glavno žensko vlogo v tem filmu. V italijanskem filmskem življenju je razpis vzbudil ogromno pozornost. Tisoči ljubiteljev filma so se vpraševali, katera izmed kan-didatinj bo izvoljena, da ustvari na filmskem platnu ljubko Lucio Mondella. Ko je potekel rok za tekmovanje, se Je zvedelo, da se Je prijavilo več sto kandida-tinj. Potem pa 9e ni več govorilo o tem konkurzu. Nekateri so bili mnenja, da bo režiser Camerini zaupal glavno žensko vlogo svoji ženi, filmski igralki Assiji Noriš. IV> tocnejših vesteh, ki so prišle te dni iz italijanskega filmskega mesta Cinecrtta, pa je bilo drugače s tem tekmovanjem. Tekmovanje Je imelo uspeh, kakršnega ni nihče pričakoval, kajti 17 tekmovalk je bilo povabljenih v Rim na preizkušnjo. Od teh kandidatinj za ustvaritev filmskega lika Manzonijeve Lucije v »Zaročencih« Jih Je pet Tržačank, tri iz Milana, dve Milan-čanki, ki bivata v Rimu, dve iz Rima, ena iz Torina, ena iz Aleksandri je, ena iz Bologne in ena italijanska filmska igralka, ki biva v Švici. Ljubitelji filma v Italiji nestrpno pričakujejo izida preizkušenj. Mnogi menijo, da ho vloga Lucije podeljena eni izmed kandidatinj iz Trsta, ki so med tekmovalkami v večini. Slavni Verdi v filmu Nacionalni filmski zavod »Luce« piiprav-lja te dni kratek film o življenju slavnega italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. Prve prizore tega filma bodo začeli izdelovati v začetku junija. Vsebino in scenarij sta obdelala Paolo Salviucci ln Marto Costa, Mario Costa bo film tudi reži-ral. Ta kratki film bo dostojna proslava velikega skladatelja Italije ob 401etnici njegove smrti. Film o junaštvu pri Džerabubu Italijanska filmska družba A. P. I. namerava izdelati velik film o epičnih borbah italijanske vojske v Džarabubu. Družba je pozvala vse vojaške in civilne osebe, ki razpolagajo s podatki in dokumenti v zvezi z junaškim odporom v libijski zelenici Džarabubu, naj se Javijo družbi, ki ima svoj sedež v Rimu, via Arenu 1 a 29. češka filmska produkcija Po filmskih rubrikah v italijanskem tisku posnemamo, da je sodobni češki film zelo važen činitelj ne samo v kulturnem pogledu, temveč tudi v gospodarskem, ker je v filmski industriji zaposlenih zelo veliko število umetnikov in tehničnega osebja. Pri češkem filmu je po zadnji statistiki zaposlenih na 400 igralcev in igralk, 33 režiserjev, 7 arhitektov^ 24 operaterjev. 11 tehnikov za zvok. 30 inscenatorjev in 1264 statistov. V češkomoravskem protektoratu znaša zdaj filmska produkcija 30 do 40 filmov na leto. Barvani film v Nemčiji V Nemčiji se zelo prizadevajo, da bi spo-polnili barvni film, ki so ga ljubitelji filma tako vzljubili kakor nekdaj zvočni film, ki je izpodrinil nemega. Največje uspehe z barvnim filmom sta dosegli doslej Ufa in kemično podjetje Agfa. Ufa je izdelala že več tako imenovanih dokument ari čnih barvnih filmov, na primer o življenju rib in reptilov. To so bili filmi, ki so jih v Nemčiji z navdušenjem sprejeli, predvajani pa so bih z uspehom tudi v drugih državah. Po sistemu Agfa so bih doseženi tudi že presenetljivi uspehi z barvnim filmom, toda odstraniti bo treba še neko tehnično nedovršenost teh filmov. Izdelani so namreč z inverzijo, ki ne da negativa, temveč takoj pozitiv filmskega traku. Zaradi tega ni mogoče izdelati v laboratoriju več kopij takega originalnega filmskega traku. Film o prijateljstvu narodov Tržaške »Le Ultime Notizie« poročajo, da so v kinematografskem središču G ©orgije te dni dokončali film z naslovom »Prijateljstvo narodov«, za katerega je napisal besedilo »tovariš« Beria, šef GPU, in sicer na odredbo samega Stalina, Sovjetski listi poročajo, da kaže film prijateljstvo vseh narodov, ki žive v Sovjetski zvezi in da se ti narodi med seboj prav dobro razumejo, ker govore vsi isti jezik, to je »jezik genijalnega Lenina«. Agencija »Agi-nor« pripominja k temu, da je taka trditev tvegana, če se pomisli na različnost jezikov, ki jih govore v zvezi. Film se konča z napadom letalstva in rdeče armade v neznano smer. Bodimo disciplinirani in trezni! 57 Blodna ljubezen Tudi v naročju mladega domačega ognjišča je bilo mračne je in otožne je kakor drugod. Misel na življenje brez vsake ljubezni, ki je veljala Jeanne toliko solz in primerjanje njenega doma s srečo, obetajočo se Herrnini, je seveda nd mogla spraviti v dobro voljo. Poroka naj bi bila 10. septembra. Rene de Me-jan naj bi prispel v Lorient prvega septembra. Ze prej ji je poslal poročno darilo, pravo čudo, izbrano in opremljeno z največjim okusom srečnega ženina. Herminini prijatelji in znanci so bili darila še bolj veseli, kakor ona sama. Niti zavistneži med znanci niso mogli darilu ničesar očitati. In odprtih ust so stali pred dragocenimi darili, razvrščenimi pred njihovimi zavistnimi očmi. Vsi so morali priznati, da je Rene de Mejane dobro opravil svoje delo. Enaintridesetega avgusta je Romaina presenetil obisk, ki nanj nikakor ni bil pripravljen. Bil je Sam doma, zatopljen v mračne misli, ko mu je prišla Jeannina komorni ca povedat, da ga pričakuje spodaj v salonu gospodična La Fougerave, ki bi rada govorila z njim. Romain se je ustrašil. Smrtni strah mu je stisnil Jeanne se je bila že zgodaj poslovila od njega m odhitela k svoji sestrični, da bi ji pomagala pripravljat vse potrebno za poroko. Tistega jutra se mu je vsaj zdelo, da je bolj zadovoljna in mirna kakor sicer. Ce pa prihaja Herrnina k njemu v Sašo, ko ima polne roke dela, mora pač imeti za to važen vzrok. Morda mu prinaša žalostno vest, ali je pa prišla z namenom pripravit ga na nekaj hudega. Zato je odšel Romain doli v salon ves prestrašen. Herrnina mu je stopila naproti imtistnega obraza in veselo žarečih oči. Podala mu je drobno ročico v elegantnih rokavicah. — Ah, bože moj, — je vzkhTnril nekoliko presenečeno — kakšni pa ste Romain? Saj ste vsi bledi. Romain se sploh nI potrađB, da H JI prikril vzrok svojega nemira. ^ — Priznam, da sem se xek> ■itiafTI, bo aem dišal, da ste tu. — Vi ste se ustrašili? Jaz sem ve* prestrašil«? S čim pa? — Malo nervozen sem, odkar sem bfl ranjen, — je odgovoril Romain otožno, Domišl j u jem al kdo ve kaj, za prazen nič. Vedoč, da je Jeanne danes pri vas, sem mislil, da prihajate k meni zavoljo nje. Herrnina se je zasmejala. — Saj se niste zmotili. Seveda prihajam nje. — O bože moj. •. Kaj se je pa zgodilo? — Nič se ni zgodilo malodušni mož, — je nadaljevala Herrnina smeje. Pustila sem jo doma, ker pripravlja mojo balo... Jaz pa lenuharim. Toda moj namen me opravičuje. Zbežala sem z doma in nikomur nisem črhnila o tem niti besedice, ker bi rada govorila z vami med štirimi očmi. — Z menoj? — Da, z vami, in to, kar vam hočem povedati, smete slišati samo vi. — In vi pravite, da ni to... nič... važnega... — Nasprotno, zadeva je zelo važna, toda ne v tem smisla, kakor mislite vi. Ali mislite, da bi mogla prinesti slabe vesti, dragim prijateljem? — To je res, — je pritrdil Romain, kakor da prosi odpuščanja. — Saj bi bil moral takoj pomisliti na to, da prinašajo dobri angeli, kakor ste vi, radost in veselje povsod, kamor pridejo. — Tise, tiše! Opustite poklone, zanimajte se raje za svojo ženo in prihranite jih njL Ona jih zasluži bolj kakor jaz. In če je sploh na svetu žena, ki jo je mogoče primerjati z angelom, je to vaša žena. O tem ste lahko prepričani. — Vedno skromna, — je odgovoril Romain naglo« — Ker pa gre za mojo ženo, spregovoriva torej o nji. Kaj imate na srcu, prosim? — Najprej vam moram povedati, da ste zaslepljeni, če ne vidite, kako lepa in oboževanja vredna je. — Priznam, >taknila se je kočljive tajne, ki je že tako dolgo mučila obe srci, dvignila je zastor, s katerim je bil Romain zakril sveti misterij. Ni je prekinil, ni se jezil na njo zaradi njene smelosti. Povedala mu je vse mirno in taktno. Z roko je tako rahlo pobožala njegovo rano, da mu ni povzročila bolečin. Z besedami o skeleči tajni mu je zacelila rano. vlad. Besan* M \W I LdubUaol _,_