Književnost in umetnost. Zvonfiek objavlja v 7. letošnji številki to-le bogato vsebino: 1. Tilka. J o s. V a n d o t. Pesem. — 2. Kaj nam je pripovedoval naš dedek. A. P e s e k, Povest. — 4. Ivko in Saša. D u š a n a. Povest s podobo. — 4. Navadni tulenj. L. 0. Poučni spis s podobo. — 5. Domovinska ljubezen. M a r i j a. Povest. — 6. Cesarjeva 60 letnica v Komendi. P. P. Poučni spis z dvema podobama. — 7. Trije kosci. Bogumil Gorenjko. Pesem. — 8. Na polju, Bogumil Gorenjko. Pesem. — 9. 0 treh bratih. Fran Košir. Narodna pripovedka. — 10. Vrtiljak v gozdu. Ivo Trošt. Povest. — 11. Sirota. V. S. Pesem. — 12. Pouk in zabava. Zastavica v podobah. F r. B o j c c. — Ži?ali in alkohol. — Kaj se zgodi z mrtvimi ribami? — Velikanski plug. — Prva znamka! — Bazna zdravila zoper kašelj. — Nekoliko o prebivalstvu zemlje. — Rešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega. Zgodorlna noTeJšega slorenskega 8lOT8tTa. I. del. Od Poblina do Prešerna. Spisal Ivan Grafenauer. Ljubljana 1909. Založila katoliška Bukvarna. Cena 2 K. — To lepo, strogo objektivno pisano delo najtopleje priporočamo, želeč obenem, naj pride kmalu nadaljevanje. Slorenska.Tisoka Sola t Ljabljanl. Napisal Mirko Č e r n i č visokošolec. Cena 80 v. Izdal ia založil BVseučiliški odsek dunajskega dijaštva." Vsled konfiskacije druga izdaja po interpelaciji poslanea Ir. Hribarja in tovarišev v državnem zboru 4. junija 1909. Brošura se naroča z naslovom: Mirko Cernič, medicinec, Hrušica 57, Jesenice. Dobiva se tudi po vseh slovenskih knjigarnah. Po pošti stane 33 v. Izrestje deške mešCanske šole t Postojnl o šolskem letu 1908/9. — Izdal ravnatelj Josip B r i n a r. — Tiskal Maks Šeber v Postojni. — Na prvem meatu je opis novega poslopja meščanske šole. — Koncem šolskega leta je bilo v I., II. in III. razredu 70 učence?. Po narodnosti so bili vsi Slovenci. Koncert r prld nčit. konriktn t Eranjn. Svoj čas smo bili vajeni, da so se koncerti v prid učit. konriktu prir«jali v Ljubljani s 8odelovanjem vsega petju veščega učiteljstva, češ, le na tak način zamore učiteljstvo pokazati, kaj zna. Zadnja leta se je stvar izpremenila. Dolgo že nismo čuli o kakem takem velikem koncertu v Ljubljani. Znano nam je tudi, zakaj ! S tem večjim uspehom pa se prirejajo koncerti v pos imeznih šolskih okrajih in to zlasti tam, kjer se sicer nehvaležnega dela poprime glasbeno izobražen učitelj in kjer mu priskočijo na pomoč še pevci-domačini. Tov. Vilko Eus t Kranju je, rekel bi s popolno pravico, novi učitelj sedaj na Kranjskem, ki kot pevovodja nadkriljuje 8 svojo glasbeno izobrazbo in metodičnim poučevanjem svoje tovariše. V prvi vrsti je njemu pripisovati nedosežen uspeh koneerta, ki se je priredil v prid učiteljskemu konviktu v Kranju. Vzpored je obsegal vseskozi le glasbeno polnovredne točke. Tc v. Eus se je v nasprotju z večino drugih pevovodij poprijel moderue glasbe, za kar mu gre še prav posebno priznanje. Pevski zbor je zvenel pod njegovo roko kakor inštrument, plemenit in uglašen natančno, kakor gosli umetnika. čudil sem se temu in se čudim celo sedaj, po nSlavčevi" 25 letnici. V Kranju se je osnoval pred nedavnim časom mal orkester BSloga". če je med seboj osebno tudi tako Bsložen", kakor glede harmoničnega igranja, zasluži ime ^Sloga", tedaj mu želimo dolgo življenje in tako lepih uspehov, kakor jih je žel tu s svojo -Predigro k operi Bigoletto". Koraad je kaj težak, vendar nas je popolnoma njega produkcija zadovoljila. Spremljal je tudi zadnjo tofiko nZbor kmetovalcev" iz BProdane neveste" jako točno in z razumevanjem. Zlasti nam je pohvalno omeniti g. Sajovica kot steber orkestra. On je rahločuten in iDteligenten goslač. Pokazal je to tudi v dveh solo-točkah BWieniawsky Legenda" in za gosli umetno postavljenem BKronungsmarsehu" iz BPropheta". Obakrat je bila pri klavirju gospa Pirnatova. G. Sajovic obeta postati odličen umetnik. Želimo mu železne Tztrajnoati in samozatajevanja, zakaj ravno pot goslačerumetnikoT je posuta a trnjem. Mešan zbor (okrog 60 pevk in pevcev) je začel Foersterjevo nLjubiei". Pela se je lepo, a, žal, s premalim navdušenjem in ognjem. Zdi se mi, da se je pevcev držal tudi nekoliko BLampenfieber". Pa to nič ne stori. Zbor je to popravil v najpopolnejši meri z BZaraan pod oknom". Ker sem kot pisec tehle naglih vrst sam nekoliko interesiran pri tej točki, zato se mi pero ustavlja. Za svojo osebo izjavljam tovarišu Eusu ia pevcem najiskrenejšo zahralo za skladbo. Priznavam jo šele sedaj, ko aem jo slišal; in poslušal sem jo, kakor posluša Ijubeč oče svojega otroka, s srečo in ponosom. Je-li to dosti kritike? Mešan zbor je podal tudi odlomek iz BProdane neveste" s solom Marinke ia Janka navdušeno in precizno. V gledališču bi ai želeli takega zbora. Ženski zbor je pel dvospev BPrstan". A. Dporak ni napisal mnogo tako lepih dvospevov kot je ta. Zbor pevk je izvršil svojo nalogo izvratno. Pri klavirju je bil g. skladatelj 0. Dev. To je rečeno dovolj. Soli gospe Pirnatove, namreč Ipavčeva: BCe na poljane rosa pade" in Hatzerjev BPastir", zlasti zadDJa, sta jako ugajali. Gospa Pirnatova nima aicer obširnega glasu, a je tem bolj airapatičen. Sosebno srednja leža (isto tudi takoj račem o toy. Mahkoti) seže v srce. Gospa Pirnatova si bo gotovo v drugič izbrala točke, s katerimi bo pokazala, da zna gotovo še več, kakor smo sedaj čuli. Tov. Mahkota je bariton, ki razpolaga z obsežnira glasom, ki pa je tedaj najlepši, kadar mu gre brez težave iz grla in to je v nižji in srednji Ieži. Hvaležni smo mu za Sattnerjevega BZaostalega ptiča", ki zahteva dokaj pevske rutine, in za Čajkovskega BArijo kneza Gremina iz Opere BEvgenij Onegin". Obe točki je tov. Mabkota obvladal v obče zadovoljstvo mnogobrojnih poslušalcev. Videlo se je, da je on ljubljenec občinatva me.ata Kranja. Omeniti moram še kot ogenj vroč in kot svinec tehten moški zbor Aljažev BSlovan na dan". To je skladba, ki prešine človeka do mozga. Seveda se mora peti, kakor se je pela pri tem koncertu, s takim nardušenjem in s tako popolnostjo. Pogrešal sem skladatelja gospoda Aljaža. Stavim, da mu ne bi bilo žal, ko bi slišal to svojo akladbo iz ust teh peveev. Ta pozavna Mahkotora, ti fortissimi 1 Kaj takega bi še rad eul! Elobuk raz glavo. Hiša je bila polna, upam, da je učiteljski konvikt tudi zadovoljen ! In to je bil glavni smoter koncerta! E m i 1 A d a m i č. Spominsko ploščo Earla Havličkaso odkrili 11. t. m. t kopališču Šternberk, kjer je ta slavni češki pisatelj in politik prebival po avojem prognanstvu na Tirolskem.