St. 10 MMN Ih!« Illtntll (IM CMKIItCN II ntt w Trsta, V torak 12. Januari« 193«. Posamezna številka 20 cent. Letnik ta irhsU Uuenifl % A*iKV?ga Kt. 20. 1 pissna se a« »[ ProL F. Peric. mala n metec \ vsak dan zfatral Ur-' ~WTM«. Dopiai naj m Upit*-' a * S« W „ rokopisi uakarna V'^očui" Za inoscfottTo mes^ćoc t\£0 več. — * oir^ra in uprav« it. 11-51 DINOST Posamezne itevitke ▼ Trst« in okolici po 20 c«nt. — Oflu> m raCtnajn * Strok os ti en« kolon« (72 mm.) — Oglasi trtfovcev in obrtnikov mm po 50 ctttt •smrtnice, zahval«, poslanice in vabila po L t.20. oglasa denarnih zavodo* mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. OjJImI naročnina in reklamacij« se potil j a jo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiika Aaiskega itev. 20, I nad. — Telefon uredništva m uprav« 11 -5% •J ... S- Obsedno stanje proglašeno v Bukarešto Romunska opozicija proti abdikaciji prestolonaslednika Karla Ogromne množine ponarejenih | portugalskih bankovcev zaplenjene na Nizozemskem BERLIN, 11. Iz Rotterdama brzojav- znava sedaj tudi princ Windiscfr« BORDIGHERA, 11. .Si se še storil žico tudi C.hamberlain. ki je poklonil dan, ko so iz vseh bližnjih krajev in iz lep venec. oddaljenih mest pričele prihajati veli- rim, 11. Pre stolica je na izredno kp množice ljudstva, da se zadnjikrat j veljčasten način izkazala zadnjo čast poslovijo od visoke pokojnice. Tudi vo-|kraijici materi Margheriti Savojski. JaStvo je prišlo, da izkaže poslednjo, yap me9to jc bilo odeto v ?alost; na čast kraljici. j vseh javnih in neštevilnili zasebnih (Ji. S.:>0 so ćete že stvorile kordone,j poslopptl so vihrale zastave na pol -ta zadržijo ogromni naval ljudstva.!droga: raz mil0gih balkonov so visele Medtem pa daruje mons. Lombardi v Cmp preproge; vse svetilke na ulicah kralje vci palači četrto mašo zadušnico, SQ |)ilo zakritf, s črnimi pajčolani. Ze kateri prisostvujejo princi in dvorni ZJ?odaj zjUtraj se je Dričelo občinstvo dostojanstveniki. Po cestah, po katerih zbiraii pr(1(J kolodvorom Termini, kase ima premikati mrtvaški sprevod, mor je imel prispeti vlak z zemskimi trosijo ljudje vse polno cvetlic. ostanki kraljice. Okoli 7. ure so oddel- ftkof iz Vefetimiglia, mons. Datira, ki vojagtva in fašistovske milice za-I »odeli ob 10. dri v kapelici zadnji bla- sedU Gdkazane. prostore in Čete so se goslov. Kmalu nato zapoje zbor «veče-|TOZvrstile v špalir. Gb 8.30 je dospel na nikov pogrebno «De orofundis*. Dvor- kolodvor ministrski predsednik Musso-ni dostojanstveniki dvignejo krsto in jinj y ,lruž5i ministra za notranje za-jo ponesejo na topovsk. podstavek. Ta- deve on Federzonija, drž. tajnika on. ka je zadnja volja, ki jo je kraljica Suardo in rimskega kvestorja. Kmalu mati izrazila na smrtni postelji. Krsta potem sta dospela kralj in prestolona-naj bo priprosta; ime naj bo vzgano, j slpdnik v spremstvu nekaterih prinčev, darojstva m dan smrti; krsto naj P. i ■ , • stali «mirno». Med- _________ _ ... ljajo, da je tamošnja policija zaplenila BUKAREST, 11. V BukareŠtu je bilo ~ nizozemskih goldi- proglašeno obsedno stanje. Povod temu narjev t j za nad v>0 milijonov lir je dalo veliko vznemirjenje, ki se j* ponarejenih portugalskih bankovcev, pojavilo radi abdikacije prestolonasled- Bankovci so izborno ponarejeni, tako nika Karla. Oblasti so listom prepove- đa ^ bm apoznani za DOoarejene samo dale objavljati komentarje o tem radi tega ker so se v prometu izsledile vprašanju ter jih opozorila, da smej« razne llov?anice z isto številko, objavljati samo uradne vesti. I vedenaj girjenje ponarejenih bankovcev na je vojaška cenzura za liste. poŠto biro-' Nizozemskem se vrši že delj časa. Radi jav in telefon. odkritja portugalskih falsifikatov je bil Nekateri listi so objavili članke v aretirau brat portugalskega poslanika katerih napadajo vlado ter jih je oblast Haagu iu poslauik sam brzojavno radi tega zaplenila. List «Lupta» 3e bil odstayfjen Portugalska vlada je -h- že v tretje zaplenjen m ga je sedaj a nizozemska oblastva, da naj oblast, začasno ukinila. V uredništvih £ačnejo takoj preiskavo o tej opozicijskih listov je policija izvrSlU mtvariJ v Haa^u in v Rotterdamu je bilo preiskave, --izvršenih že več aretacij. Med druefmi V KI a usenburgu v Transilvaniji so bil aretiian tudi generalni konsul nacijonalisti objavili proglas, v kate- republike San Salvador Marang Oo rem napadajo Bratianuja in vlado, Če5, Yšselveere, znani veliki bankir v da je sama povzročila abdikacijo prin- jjaa^u ca Karla. Prefekti vseh pokrajin so — " dobili stroga navodila za vzdrževanje Obnovitev pogajanj za sestavo nove reda ; vlade v Nemčiji Kot izgleda, hoče opozicija podpirati BERLIN, 11. Pereče vprašanje sesta-5 ^ - - - topilo z včerajšnjim princa Karla. Načelnik opozicije, posl. ve nove vlade je stopilo z vcera snjiu Jorga. ki se sedaj nahaja v Parizu, je dnevom v nov stadij. Državni pri:.dse«t poročevalcu «Matinai» izjavil, da nima nik Hindenburg je namreč poklical 1 abdikacija romunskega prestolonasled- sebi državnega kanclerja dr. Lutnra s nika nobene pravne i»odlage ter da je katerim je imel daljši razgovor o sit nato dejstvo že v romunski zbornici za- ciji. Nato je imel državni predsednik govarjal «Ker se je princ nahajal v razgovore z zaupnikom cen truma mi- na in seminaristi; sledi mons. Daffra in za njim vleče šestero konj lafeto, na korakala kateri leži krsta z visoko pokojnico. mrtvaške 1T10litve, na desni sla stopala Poleg f»a koraka kraljeva garda, na predsednik posl. zbornice on. Caserta-eni strani gen. Squilla<-e, na drugi ma-;1)0 in miri preds. Mussolini, na levi pa jor orožnikov kraljevske Inše, Cav. Prv miuister za kolonije Di Scalea in preds. ano. Slede genovski vojvoda, sinovi vi-isenata Tittoni. Razen njih so korakali demskega kneza, bergainski m pistoj-; (>J> stranch še razni dvorni in vojaški stM vojvoda, ministra Di Scalea m Roc-j dostojanstveniki. Nenosredno za krsto «;o, con te Cossila, črnogoi-ski princ f)a-; je stopal kralj v družbi prinčev in so-nilo in njegova žena Milica, dvorni in' drugi dostojanstveniki ter pobočni ki. Za velikim javorjevim vencem genovskega vojvode korakajo dvorjaniki, za-siopstvo Bordighere in «»hlasiva; on. Dino Alfieri, sen. Nuvoloni, on. More- so se raz vi stila razna /potožm na topovsko lafeto, v katero so lidruženja krščanskih žena, duhovsči- ,)iU vpreženi trije pari konj, in razvil Transilvaniji, se drži tega ---- - , ■ v } d se je sprevod. Pred krsto, ob strani, je Jorga je tudi izjavil, da se je opozicija, določeni^osebi se. duhovščina, ki je molila ki jo tvorijo naci onalm demokrati, t a- Ako P«ven tirzavni j ^ ......'ciionalisti iz Transilvanije in ^etska stranka izrekla proti temu, da bi se -- - -- - --itpv kri7P le podali dikacija romunskega prestolonasledni- bi bila končna !esitev krize le pouaij ka vzela na znanje. rie.- _ . rodnikov kraljevske hiše, za njimi di plomatski zastopniki raznih drŽav, dostojanstveniki, župani raznih it. mest, zastopniki patri jotiČnih udružen j, raznih znanstvenih ustanov itd. Na koncu. , ... sprevoda je jezdil oddelek orožnikov v no, zastopnika pokrajinskega odbora in paradni uniformi. Sprevod je krenili zasropstva, gen. Papa prefekt m pod-,eez t Esedra, ulico Magnapoli, trg prer kt, kvestor, pesnik ingelo Silviol yenezia ulico Nazionale, Corso Umber-Ngmmm--- ----- — ------ či sprevod. 7 vseh oken snjejo ves Čas cvetlice na kraljičino krsto in zvonovi zvonijo mrtvaško pesem. Ob 11. uri dospe sprevod na kolodvor. Videmski knez, bergam.;ki in pist.ojski Hdbenesa koraka M^m a^ v zadevi madžarskih Sslsif!ka4«riev Nadvojvoda Albreht aretiran sTova ro, markiz Borea d'Olmo, general to uijco i^ata in ^os rcher, zastopniki konzulatov, ob-' .>r'otj pantheonu ■in, sodnije. Četa vojakov zaključuje nrpmika, ar>rftVOf trz Collegio Romano Povsod, kod^r se je premikal sprevod, se je gnetla za vojaškim kordonom nepregledna množica občinstva; nad sprehodom so krožila v zraku številna letala. Pred Pan-theonom, ki je bil od zunaj in v notranjosti opremljen s črnimi preprogami in zavesami, so kirasirji dvignili vojvoda ter drugi dostojanstveniki krsto z lafeie jo prenesli v notranjost dvignejo krsto in jo položijo na mrtva- in položili ila mrtVaski oder, ki ga je gki oder, ki se nahaja na kolodvoru. trenotek poZneje razsvetlil žarek iz-5knf Haffrii nndeli 5e drucri blagoslov. .. .... ___^V________— Skof Daffra podeli Še drugi blagoslov, nakar odnesejo krsto v železniški voz. Ob 11.25 se prične vlak polagoma premikati. V kapelici na železniškem vozu pa dušnieo. V mestih in vaseh čaka na vlak vse San redno močnega reflektorja, ki so ga bili postavili nad kupolo. Na krsto so položili vence kraljeve daruje župnik Capunetti mašo za-" a™>ice> okoli neštevilne vence, med temi tudi krasne vence, ki so jih poklonili predsednik 1 r Isr * V S- i R- graetz — odločili s «patrijoti pot. Nepregledna množi- ^^ clržav- ___-_________xi. __ri______^ i i/_ --- j ______________________zajetih antante so posetili ministra NinČica i^-lponarejenih 1000-dinarsk ili bankovcev ca :>a sprejme mrtvaški vlak v Savroni. j Ko so dostojanstveniki in zastopniki1 iijanski poslanik Bodrero, ki se je jugoslovenska vlada ni dosedaj itore na tribunah v \ povrnil iz Rima, potem Greuard, POsl«^!nila še ničesar proti Madžarski Tudi vojska je zbrana in svira mrtva- oblastev zasedli prostore _____ ^ ________ ________ t____ koračnice. Množica jmklekne, ko notranjščini Pantheona, se j? pričela !njk Francije, in avstrijski zastopnik la.isifikatorske afere. poožja, ki jo je opravil [ki so želeli od NinČića informacij Rlo-j-----—-- mons. Scatti, ki je oil v Monzj. spoved- dvorni ceremonijar mons. Tazzi. Poidt, zadi*žanja jugoslovenske vlade. ■ i. i * • r* ______• ____ _____ _ i . 'i ' i__* l. * x__ 1 ^ ^ "_..i. I ____a__i__• i_ ZZ .4 n ■ af^i m h ii *' * 3i? Zvonovi p* zvo- službi božji, ki je trajala 20 minut, sta nik pokojne kraljirr ni jo zadnjo pesem. Vn.f tako drugod: občinstvo, zastop mki • iblastev, duhovščine, vojaštvo; vse le kirasirji. Pantheon l>o zaprt za par je !»»i hitelo, da se zadnj'kiai pokloni dni, dokler lin dovršena grobnica za s voh Kraljici. ^ Rapallu ie ne'd mno- kraljico. Sicer se pa tukajšnji uradni krogi kralj in kraljica zapustila Pantheon.} cLt*ži j o zelo rezerviran*'. «Vreme« zatr-j Ob mrtvaškem odru so ostali na stniži | j uje, da bo falsifikatorska afera zelo Italijanska zbornica se sestane v soboto ohladila odnošaje med Beogradom in Madžarsko, kateri so prišli v zadnjem j času na zelo dobro pot. Vendar pa bi se dali v tem oziru napraviti kaki ko raki le skupno s Francijo in v sporazu- preko M nfaro m m posledice 1i Morda poreče kdo, ta se preveč ha- lC) je tudi) da je pred itretacijo policij-^virno z madžarsko falsilikatorsko affe-| skf.^, šefa Nadossyja prišlo do zelo hu-" ro, da pretiravamo, da >tr< ljamo daleč (dt,ga spopada med državnim upravni- primere v zgodovini • iviliziranih narodov. Vular-d zahteva 'uergićne besedo od strani francoske vlade. V istim smislu piše tudi «,!ourual de> Debats«, ki trdi, da je bil mi irstrski predsednik grof Bethlen poučen o vsej aferi, in da, ni ničesar storil v preprečitev falsifi-katorskega škandala. Zato da nosi turli on odgovornost. V Londonu so iz (»očetka to madžarsko afero sprejeli z nekakim nezaupanjem. Pač zato, ker niso mogli verjeti, da bi bil v evropski civilizirani državi možen tak državen /.ločin. Sedaj pa so začeli tudi najuglednejši angleški listi nastopati, celo «Times», ki meni sicer, da je Čehoslovaški in francoski tisk pristranski, ugotavlja, da se mišljenje, izraženo v francoskem in Čelioslova-škem tisku vendar :te more smatrati za brezpomembno. Ta izjava je tem pomembnejša z ozirom na znane odnošaje Madžarov z londonskimi uredništvi in političnimi krogi. Ker je sedaj definitivno ugotovljeno, da so se talsiiikati izvajali v madžarskem tisku, vendai ne more smatrati Št i, je verjeten glas, da je položaj Be-thlenove vlade zelo kritičen. Znak za cilja, ker da pomembnost te kf>|n Horthyjem in ministrskim pred- >,el«> obsežen ter vset»uie državnopravni [pr«»gram nove stranke. Socijalni del tega J piugrama je več ali manj* kopija bivšej 151P1, U. Zbornica je sklicana za *.ol>.>- ni SH. V državnopravnem pogledu zato januarja ob 15. uri. Med drugim bcrsttip;i> nova stranka princip federacije ter zbornica sklepala o odobritvi medhRrod-- bi po tem programu imela država raz-Dih -tugovorov, sklenjenih dne 16. okto-i deliti v pet delov, namreč v Srbijo, Crno-br« t 'tfi. na konferenci v Locarnu m'jfl!»oio. Hrvatsko, Bosno in Slovenijo. Stran-Italijo, Nemčijo, Helgiio. Francijo in Vrel.(ka sprejema monarhistiČno obliko država. Britanijo. Na dnevneto redu je tudi vpra-| y nMl|u-jln.. . . . ... , iaiije j aztegfiitve rrgoviuska pogodbe med: fJ 1» Pt,sf!?"lk? >'Ove stranke je bil iz- Italijo in Švico r dne 27. januarja 11 »23. na \°r£°Tt-> sTeT se w - - t - i . * - nunttiaio lomo Jiibzahetic, Stienan Uro- kneževino Liechtenstem. jić Mftto Jafrarii falsifikatorsko afero — razpolitizi-rala. Uradna poročila izjavljajo, da so bile na aferi udeležene osebe iz različnih taborov in to iz koristoljubja. Vlada je izdala manifest, ki pozivlje Javnost, naj ne veruje raznim neodgovornim in tendencijoznim vestem, ki so nastale v zvezi s falsifikatorsko afero in ki jim je namen, da zanesejo nemir v široke sloje. Glasom budimpeštanskih vesti se imajo nadaljnje aretacije zaustaviti ali vsaj omejiti. To prizadevanje vlade pa ualeta na velik odpor madžarske opozicije. Demokratski blok Je sklenil zahtevati od vlade energično izv?dbo preiskave brez ozira na osebe, ki so zapletene v afero. Delegat «Banque de France* je izjavil v razgovoru z novinarji, da se more v bližnjih dnevih pričakovati vrsto novih senzacionalnih razkritij, kor je velika množina potvorjenih francoskih noveanic raztresena po vsej Evropi, tako tudi v Italiji, Nemčiji in drugih državah. Sef kartografskega zavoda, major Goros je izjavil na zaslišanju, da so bili izgotovljeni celi vagini in da so falsifikati jako dobro uspeli in so se zelo uspešno razširjali. V Parizu smatrajo Kot gotovo stvar, da Banque de France» nastopi uradno kot oškodovana stran. Francoski policijski komisar Benoit se povrne iz Pariza v Budimpešto, da bo mogel vršiti kontrolo na Drrotno nor naioca «lnvnn«k Pi/fl kanlanii. Ješ. ti a i,___ ______ .. d.-.!«« » i-n t ,»•;-» na zadnjo stran! Pačenje naših imen (Jenko, Stepancich, Kogei). List se obrača tudi na naslov «dragih Slovencev«. Kaj hočemo Se več! Ne, ako nam hočete kaj povedati, g. kaplan, povejte nam slovenski. ~ov goil'bo "ostal "pričujočim globoko v Ali mar ue veste, da je v naši fari sto inj spominu, ker ni malenkost presenetiti iz m t polovica igrišča) takega vra- Zarja si nekoiiko opomore in vzdržuje lev go sredi igrišča. Sodil je g. Senčim Imel je dober dan, le < dosti rok je izpustil. Zmagovalka: Golob; Turk, Pečar; Novak, Bucik, Skapin; Pao* l gerc. Skrbeč, Novak, Stok. S. R •Obzor* — cSpartas 4-0 (2-0) Zadnik 2, Vekjet, Skilan. Omenjena prvenstvena nog. tekma je v bistvu zadovoljila; nje izid odgovarja več ali manj izidu, ki ga je občinstvo pričakovalo. Skromna, za vsak še tako občuten pora* indiferentna skupina «Sparte» je še enkrat in to po pravici podlegla, kljub temu da je odigrala v nedeljo eno svojih najlepših tekem. Prvi polčas, ki je videl le lahko premoč «Obzora» ali bolje bilancirano igro* je dal prednost v stroki popolnejši četi. Medtem ko je prišla napadalna vrsta •Sparti^ le malokdaj do veljave, je nevzdržni marš «Obzora» globoko impresijo-niral. Ugajala je posebno napadalna trojica slednjega, le škod« da je individualnost Palčiča uničila mnoge krasne akcije. Pri «Obzoru» dobra nadalje vrsta hrlfov, a v obrambi je popolnoma vladal Škilan. Nje- ln Edinost« Hrvate delav vanju ljudskih množic slovesno potrdilo, da so vodile naše politične organizacije dobro in pravilno narodno politiko, ko so že od leta 1922. dalje na svojib občnih zoo-rih in na sestankih zaupnikov zahtevale ustanovitev Narodnega sveta in ko so njih ožji o/lbori v jzvrševanju zadnjih sklepov od aprila 19:25. in od 1. oktobra 1925. naložili poslancu Besednjaku, naj ponudi javno in slovesno nasprotnikom roko v sodelovanje. Napetost in tesnoba, s katero je pričakovala naša javnost odgovor iz Trsta, priča dovoljno, kako resen, kako pomemben in zgodovinski je bil predlog naše organizacije. Kakšen je bil odgovor edinjaške straAkef Njihova uradna Izjava. Dne 20. decembra 1925. je izšla izjava ^Političnega društva Edinosti v Trstu». Ta odgovor je po obliki in vsebini tak, da mu iščemo zaman primere med strankarskimi dokumenti naše politične preteklosti. V času, ko hrvaško-slovensko ljudstvo glasno zahteva sporazum in sodelovanje med obema strankama, ponavlja rUmenr^ateriiaTza "^aj Se nI obde- Potrt*™ dnjgor Trstu vse mogote ob-lan samo _ ______ . „„__________ ________ tov in urednikov 4 Časopisov potrebno žaU na^e zaup,ijske zbore, žali na tisoče 55 bilo bile ličine Še Voditelj madžarskih krščanskih soci Jalistov Arky Akos je bil radi svoje visoke starosti interniran na svojem stanovanju. 6EHOSLOVAŠJELA IN VATIKAN Glasom vesti listov, ki so blizu čelio-slovaški ljudski stranki in nemški stranki krščanskih socijalistov se je dne 6. januarja vršila konferenca nadškofa d r ja. Kordača in ministra za vnanje stvari drja. Beneša, ki je pokazala, da je volja vodilnih vladnih oseb za mirno poravnavo razmerja Ce-hoslovaške napram Vatikanu iskrena in solidarna. Katoliški listi ugotavljajo, da je naziranje ministra za vnanje Stvari o koristi dobrih od noša je v države do Rima orijentirano po nazorih ne-katoliških držav in z iskrenim prizadevanjem koristiti državi. V teku prošlih dragocene dobrine ln se (> let se ni posrečilo ustvariti iti ustaliti j ljudstva k lir po skupni o taželjeno razmerje. Nadejati pa »e je uspeha od sedanje vlade. To tem prej, ker so merodajni cerkveni krogi pripravljeni za sodelovanje. povrSen. «Obzcr»: German; Škilan,S tok; Kova-ičf Naša energična zahteva je: Ta list naj Tomine, Kali^aris; Drugovič, Zadnil Počastitev spomina Kraljlte-mctere nargherlte o Trsta Tržaško prebivalstvo je na izredno slo- . ^ . , . .. . , . vesen način proslavilo spomin kraljice- vendar enkrat spregledali, da tako ne _ matere Margherite Savojske. Včeraj zju- Mi zahtevamo Je, kar nam gre po boz- Sparte >, ki sa razbije takoj v začetku iait ^ - i i _ •. h i« ^Inimčlri -rtAotoiri I a___ _____~__: ___...:.. » .. .J X. . < 1 » bo vsaj na poh-vico slovenski, ali pa naj preneha. Do Č g. župnika, preudaru-jg? moža, imamo pa prošnjo, da upliva ua izdajatelje tega lista v tem smislu. Naj bi čič, But, Vekjet. «Sparta»: Žerjal I.; Kofol, Brišček 1; Plesnar, Žerjal II., Klun; Strgavs, Santiu. Kocijančič, švagelj, Brišček II. — Igrišče v začetku ima «Obzor». Napad traj je mesto izpremenilo svoje vsakdanje lice. Ob 9. uri so bile vse trgovine zaprte, istotako so vsi javni uradi prenehali po- ji in človečki postavi! Zavedni Skednje. ter spravi s\oje v napad. Nasprotnika se izkušata, igra se nadaljuje v jako počasnem tempu. Nekoliko oživi po goalu Zad- si o vati. Pouk v šolah je bil prekinjen. Na Povratak trnpe! Tržačanov kl so porrirli v nika Proti napadu Sparte« sledi vseh javnih in mnogih zasebnih poslopjih! avstrijskih internacijskih taborišču,. enak 0tig0V0r Obzorašev. 2erjal I. in B.>-so plapolale zastave na pol droga; svetilke1 Včeraj zjutraj so bila prepeljana, šček 1. sU \ obrambi neizprosna, vendar na ulicah, vse zagrnjene s črnimi pajčola- v Trst trupla Tržačanov, ki so bili [se posreči Vekjetufuga, ki stane «Spartoj» ni, so bile prižgane. V vseh cerkvah so se tekom vojne po nalogu avstrijskih vršile maše zadušnice za kraljico-mater, oblastev internirani in so pomrli te-katerim je prisostvovala tudi Šolska mla- kom internacije. Na kolodvoru se je zbra-dina. Ob pričetku ln ob koncu veake služ- ]a ogromna množica občinstva, da izkaže be božje so vsi zvonovi zvonili po 5 minut, zadnjo čast žrtvam avstrijskega preganja-Ob 9. uri se je vršila v mestni hiši izred- nja .Trupla so bila prepeljana v slovesnem nu seja, tekom katere je občinski asesor sprevodu na pokopališče k Sv. Ani, kjer so Tsmaro proslavil spomin velike pokojni-, bila pokopana. ce. Seje se je udeležil tudi prefekt. _______ Ob 10. uri se je velika množica občinstva KRALJ NA BETAJNOVI PRI SV JAKOBU drugi goal (35"). Temu ^ledi nepo^r« dno akcija «Sparti , katere se German le s težavo ubrani. Žvižg sodnika najde Obzora-še v nasprotnem kazenskem prostoru. Polčas. — Prvih 10 minur, 11. polčasa bilansirana igra, nakar se začenja opažati pritisk !ria rsi bpHp?! en hiii raznrodaui. skeill prostoru. Sledi v svojem kazeu-neubranljiv strel Kaj naj odgovorimo na smele žalitve? Ali moremo nanje molčati, ako pomislimo, da se nahajajo v uradni izjavi? Prišel je nad našo politično oi-ganizacijo trenutek, ko je morala izpričati moč in — zrelobo svoje politične zavesti. Ka| zahteva sedanji zgodovinski teran tek? 2ivo smo čutili in čutimo v sebi dolžnost, da krepko in odločno zavrnemo vse drzne obtožbe in žalitve, naperjene proti našemu gibanju. Kakor posameznik tako mora tudi organizacija odbijati napade na svojo čast in braniti brez omahovanja svoje pošteno delo. Organizacija, ki tega ni sposobna, je vrgla svojo zastavo v blato. A še druga dolžnost se le vzdignila silna in mogočna pred našim duhom. Dolžnost do narodne enote. Vprašali smo se: Čemu smo bili stavili javni predlog in so prekinili delo, povsod je zavladal mir bil za naše razmere izreden. Obširne j ki so prekinili delo. povsod je zavladal mir §G oceno o tej uspeli predstavi prinesemo ki ga je motilo le donenje zvonov. Sele ko v fetrtkovi številki. je tuljenja siren v tovarnah in ladjedelnicah naznanilo, da je slovesna ceremonija končana, je življenje zopet zadobilo svoj vsakdanje potele__ Ubogi Skedenj! Pod tem naslovom nam pišejo iz Skednja: Pred menoj leži listič. Na štiri strani tiskan, malega formata. «L* Angelo del le Famiglie della Parrocchia di Servola>. Berem. se čudim. Vse seveda v italijanskem jeziku, dasi kaže že naslov, da ie list namenjen flkedenjsfeim družinam. O kje so apostoli Gospodovi, ki so vero razširjali v jeziku naroda! tal nam jc za- DreiŽtvsne vest! _ Zverin pevski zbor. Prva krožkova vaja za Trst se vrši v soboto Iti. t. m. ob j 20.30 v običajnih prostorih. Obenem opo- 2oga gre neizpros no odbije ob ograji. !2T) Upravičeno viharno odobravanje pozdravi čin Skilanov. Se drutro brezpomembne akcija, nato :touecf j M M. 11. Divizija! Rocol — Magdalena 2-2. Tudi Rocol je v svojem lepem zarjam ostale krožke na zadnjo okrožnico, i ploits v nedel jo presenetil. Vzdržan ebu^ V vsakem krožku se vaje morajo vršiti. Magdalene, ki reflektira na mesto v prvi da bo prihodnji nastop 7bora brezhiben, diviziji, ni lfhko mlaiii iti lahki četi, Kakor je laiipk. živtoo t teikem *o ^i^^toflap^ ™^" lja na&e narodno občestvo svoje najbolj dvi*a iz giobiaj obrambi v Narod-{ neiii svetu. Narodni svet se mora nstano-j viti, to je bil cilj nagega javnega predloga.! Naša sveta in prva dolžnost je. da ta cilj j uresničimo. j Naš sklep je zato brž dozorel! Povzpni-f vrši drugo nalogo kot jo Poglejte da bo prihodnji nastop Načelniki krožka naj me obvesti o kokratni vaji. — Predsednik. — «Vesna* — Gorica. Danes zvečer torek 12. jan. 191ti, sestanek s predavanjem. Predava isti tov. kot v soboto o istem predmetu. Udeležite se poinožtevilno. — Načelnik pred opil z H igrah »Adria« Tommaseo je Športni dogodki pretekle riedelie z 10. Lepe igre. I« t sir>< dveh četah, ni bilo. le ? dal pt-r »"piii momeuU>\ del III. in njegov vis-A-^ iovec je bil dober. Stok lih. Pri Tomma^en > jo vajeni p ib pa«l Adrije . Oob^r je bi »K More L Tu je premočan jt» izkazal Ei*l<* teh po-ror-Vr-»re- Razs&erie med Kadžarsko in Romunijo ;mo se ua višino sedaiijega zgodovinskega in vprašanje narodnih manjšin. ! položaja, dvignimo se nad Žalitve naSih Madžarski list «Krdelyi Hirlap«, ki iz-i oseb, čaeopisov in organizacij, da se le haia v Aradu, ie objavil te dni zanimiv. . —__• 1 JtA ' 1 - - f šifer na slovesen način vflGfetno m obliko {Narodni svet res iistanovi. Odklanjamo ^•odnil, manjfiin. M,-ni pa, da vs.op Non,- ona »od. ^«.kJ?t2 Ciir v !»ru4ivo narodov iuai.io spremeni «1«* nMtop kf« je etrankijrrta ,^rast m kj« J ____• , 1 iviut>i'i t mTl'tvnvs : 11« i ft I f.ua«"aj in duh delo'#anja Društva narotlov. (iledf razmerja med Komuoijo in Madžar-j »ko je izjavil Apponyi, da v načelu je zbli n a rodn a ) »ofcrtvov a I no»t. Naredni v kratkem svet se mora mstaaovitL izjave »(Političnega društva kar je v njej stvarnega vice In popciEa knlteraa lb polivena svoboda. se vprašanje zblizanja obeh držav nn more prifcližati »rvoji reSitvL Zbližanje| ' Slovenci in Ur v s ti v Italiji organi 7k*~.r»i tanje obeh e pa ♦o, kakor vsak spoznava, nemogoče, nima taka želja prav nobenega političnega pomena. je neporabna in fantastična in ne more zato služiti kot temelj za sporazum,. Nasprotno! Kdor danes zahteva in hoče, naj se vsi Hrvatje in Slovenci v Italiji vpi-Sejo v eno stranko, češ, da je to edina pot k narodnemu edinstvu, ta proglaSa načelo najbol srdite strankarske borbe, zakaj ena sama politična organizacija bi mogla le tedaj zavladati na Primorskem, ako bi se vse ostale do temeljev poruSile in uničile, kar je nemogoče, ker bi se nasprotne or-(rnnivartiA klillh naiholi liufilll doliroletnim potrebno iz gospodarskih razlogov, za komuni jo pa tudi iz političnih, ker bo Madžarska odločna začčitniea Romunije proti ruski nevarnosti, ki ji grozi stalno in direktno, iva koncu razgovora je izjavil grni Apponyi, da za Madžarsko ne obstoji vprašanje kralja, ker ima svojega kralja. Lepo je in hvaležni bi bili madžarskemu grofu, da se tako toplo stavzema za narodne maniPine. Ali zdi se nam kakor krvava ironija, če nam govori sedaj o pravicah narodnih manjšin in o potrebi, da se jim zajamči popolna kulturna in politična svoboda. Kajti spominjamo se, kako je svoječasno prav isti grof Apponyi kot madžarski naučni minister zapiral iole drugih narodnosti, sekvestriral premoženja njih kulturnih naprav in priti-ekal za nasilno pomadžaranje Nemadža-rov potom šole. Njegova sedanja vnema ca pravice narodnih manjšin je torej kaj dvomljivega značaja. Kar pa se tiče «ru-ske nevarnosti« in madžarske zaščite pred to nevarnostjo, je to le — prazna beseda. Madžari sami prav gotovo ne odvrnejo Izidi; divizija. Zarja — Volga 4-0, Obzo* — uapad ni znal popi&Čau njih truda. Zarja (^Jaje napravila Vrtovec in Mu."l. V raje imela v centerhalfu Budku najboljšega;^. pet,»)in jV ul»r;i»iil kazenski "tr»d. Igralca, a sekundirali so mu vsi prav do-, y n 0(t so«* * .Sparta 4-0, Gorica — Adna 2-2- IL divizija. R i*horen. Ce bo pr^„J svoj slog izpopolnil, bo še v dr u*r orodni h vratarjih težko našet tekmeca. Zarja je •vladala na igrišču cei prvi čas, ne da bi jzaprla Volgo, ki si je dovoljevala na akcijo [lastnih halfov lepe kombinacije. V drugem času je pa Volga skoro zaprla Zarjo,! | a je ni preveč ogrožala. Turk in Pečar sta j J nič o napetih, ostrih momentov tekunv ni >{, }i obrambi ps» vsaKikrat razbil ob škerlavaja in Dolenca, Zarja izbira igrišče, a je v četrti minuli; u se posreči H* m it u \ ., »la po«la zo- 4 3 ■ 1 14 7 ti o M 1 1 — 6 2 3 2 1 1 — 5 3 3 4 1 1 2 5 13 3 2 I _ 1 3 2 2 2 1 — 1 3 2 2 2 1 _ 1 3 3 2 2 1 1 3 4 2 3 1 2 4 10 1 T. V. K. nudiia, publika je biia precej mrzla. Zarja izbira igrišče, a je v četrti mi |__ že v kornerju, ki se kmalu ponovi. Turk KO ^ svojega krila na lev* spravi Zarjo v lep napad, ki ga branilec j novič I. strelja mrtvo u.f vrata. Gt Volge razbije v korner. Otlslej se žoga .h ži jK^ gf. tte in ^l^-ia, jo I i t« sredi igrišča, a je večinoma last lahkih!to<|a sodnik trikrar in h izvrstni toda v odkoder It« Gol ___igrišča, a je _____ ZariaŠev, ki večkrat ogrožajo vrata Volge. Igr^do igrišča. \ :5* min. ena izm« d a do resničnega strel.-? no pride. Pangercjrok ^Jadrana i«, p.o-ti strel pro; i izgubi par lepih prilik. V 24. min. pritisne Benčiča II., ki hi ga mogoče ubraniJ, . Volga in prisili Zarjo zopet v korner, a Majerovič, hoteč ubraniti, zviešii, m brez uspeha. Žoga se vzdrii nekaj časa na vratarju pod r- ko. <>» ¥ igrišču Zarje, dokler je sodnik ne prisodijo v do kota in strelja paralelno z \r;mi-meznih igral enajstmetrovki, ki pa jo je lahke zabil, j ker je vratar sedel brez skrbi v vratih in pil svoj četrt črnega. Toda gentlemane je to le Se bolj podžgalo, ker je takoj nato zabil Gašper drugi gol. Igra postaja vedno bolj živahna in Drdrin se razjezi, pa zabije kar tri goal-e in sicer prvega s peto. Tako konča prvi polčas. V drugem polčasu j je bila igra še živahnejša posebno ker so igralci nekoliko menjali svoja mesta. Niti mislili si nismo, da je Cergonja tak tekač; bil bi izvrstno levo krilo. Prav posebno nas je iznenadil, ko je zabil dva gola z levico in pri tem tudi zgubil peto. Vsi so bili izvrstni, posebno pa obrambni trio Škabec, Blaž in Bt, ki bi bili v ponos marsikateri četi prve divizije. Mirko neprekosljiv, ravno tako Race. Rebula je še pristaš bolj težke igre, a je v splošnem izvrsten. Najboljši igralec obeh čet je bil prav gotovo Šturm. Vzor je bil vsem ostalim igralcev. Pokazal je, kako mora krilo držati svoje mesto. Toda smolo je imel pri zabijanju golov. 5 minut pred koncem bi se mu bilo skoro posrečilo, ko bi bila burja pihala od zapada, toda ta vražja burja ni hotela razveseliti občinstva, da bi videlo svojega ljubljenca kako zabije goal. Sodnik k. Dobrila v prvem polčasu preveč popustljiv; v drugem nekoliko boljši, a še vedno pristranski. Malo je manikalo, | da ga niso radi tega drugi večer podvrgli težki operaciji, kateri bi se bil moral podvreči tudi Medica. Slišali smo tudi, da misli svetovna četa« (tako se namreč nazivljajo naši gentle-mani) v kratkem napraviti turnejo po Evropi (pa četuđi gredo samo do Kodika): za takrat jim želimo veliko uspeha, Še večjega kakor sedaj s prvo četo «Jadrana», ki se je pa tudi dobro izkazala ker je zabila •svet. igralcem» 4 gole. — br — binerjem, ki povsod poizvedujejo, odkod in komu so bili ukradeni predmeti. Do sedaj oblast Se ni izsledila lastnika , ukradenih predmetov. Vesti z Goriškega LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM doba čiščenja in točnega opredeljenja , . , 01 . rnidpiio' posameznih skupin. Ako se mu ne r>ri- V soboto 16. ob 21 un m »^eljo , £ kaka slična sitnost kot rav- 17. t. m. ob 16 un se i Sokar konCaaa, bo pri prihodnjih Čakovana biižnjih političnih volitvah videl o- «žena - vrag* Igra je Pletena vsc-( > ^ kandidatura za skozi s filozofičnimi ^plet aji k dr^ ^ lloločeno goriško voliln(> gledalca neprestano v intenzivnem . .. ® razpoloženju ter ga postavljajo iz ek- orožje. __ strerna v ekstrem. Ženska vlada svet, Za nas Slovence pomeni njegov napa ^ si bo zlepa ali zgrda... stop živahnejše zanimanje m ukrepe Nudila bo ta igra našemu občinstvu za širjenje fašizma v slov. delu dežele prav gotovo dokaz umetniškega uži t- konkurenco z nerodnim m nespretnim ka. V vlogah nastopijo: Mervičeva, ; profesorjem Cavalottijem m njegovo Košuta in Malnaršič. Režira Košuta. slovensko «Kamičjo nero». GORIŠKE MESTNE VESTI Iz vrst goriškega fašja Tudi Slovencem znani odvetnik Ru- Slovenci so Imeli svoje misijonske dneve od 3—6 januarja. Cerkev svetega Ignacija je bila, posebno zadnji dan popoldne prepolna goriškega slovenske- 1 UUi kJ lO * • « w * - —--------J \A M A W ^ ^V* C O -* ----- dolf Caprara nastopi te dni zopet na ga ljudstva. Lepo cerkveno petje je političnem mejdanu. Sodnijske oblasti precej pripomoglo k večjemu uspehu te bo ustavile postopanje proti njemu, ker | cerkvene svečanosti. Pridige mi-ijo-niso dejanja, katerih je obdolžen, ni- narja Poharja so posebno privlekle kak zločin. Mnogi izmed goriških Italijanov si nase pozornost vernikov. Tatovi na delu. Neznanim tatovom se mnogo obetajo od njegovega povratka je posrečilo privzdigniti tečaje in od-k političnemu udejstvovanju, češ da bo preti okno v delavnico krojača Alojzija njegov energični značaj pripomogel Simonetti-ja. Plen, ki so ga vzeli s se-mnogo k temu, da se poležejo razpori v koj} je zelo raznovrsten, kar kaže, da goriškem italijanskem taboru. Upajo niso mnogo izbirali, marveč pograbili, tudi, da bo ustavil s svojim vplivom kar iim je prišlo pod roke Odnesli so vrsto ukrepov, ki so deževali zadnje tri fcicikelj «Flora», pri katerem je bila mesece na Gorico ter ji doprinašali edina i a sreča, da Se ni imel občinske vedno večjo škodo, osamljenost itd. znamke za I. 1926., sicer bi bil lastnik Bolniška blagajna, ukinjenje trgovske ge 0j> io lir, nekaj blaga, pravkar kon-zbornice, zavožena zadeva glede elek- čano obleko, 50 kg svinjskega mesa, o t lične centrale na Soči so bile le glavne katerem se vsi čudijo, da se je branilo točke celega sistema škodljivega Go- j v krojaški delavnici. Skupna škoda, ki rici. Ravno njegovo zavzemanje za in- jQ j)0 nioral trpeti nesrečni krojač, zna-teresc goriškega mesta, pravijo dotični ^o^o lir. O tatovih ni seveda ne duha goriški Italijani, so povzročile tožbo geprrv so imeli s seboj tako množino proti njemu ter mu- preprečile k and i- dobro prekajene in prijetno dišeče svi-daturo pri zadnjih političnih volitvah. njine, ne sluha, Čeprav je ukradeni bi-Tudi mi Slovenci smo imeli priliko dkelj nekoliko škripal. Ti tatovi, kakor občutiti njegovo delovanje. Bil je Član menda večina, morajo biti zelo prefri-raznih komisij ustanovljenih za rešitev gani. Dobro so vedeli, xako se trudijo manjšinskega vprašanja na Goriškem, krojači pred pazniki, kako žrtvujejo Bavil se je zelo s posredovanjem za CP]e noči, da ustrezajo svojim odjemal-vojno odškodnino in s pozidavo poru-jCPm z novimi oblekami, ko pa pride genih hiš. Posebno poznajo radi tega novo leto, poberejo krojači lepe vsote in odvetnika Capraro Grgurci in Banjši- se preskrbe z živežem za delj časa. To carji, kjer je Caprara deloval s svojim je bilo znano lopovom, napravili so stavbenim podjetjem. Precej se je pe-! obisk in ne — zaman. Krojači, trgovci, Čal tudi odvetnik Caprara z ustanav- j obrtniki in vsi drugi meščani in okoli-Ijanjem fašistovskih sekcij po sloven- £-ani, varujte se tatov! skem delu dežele. S kolikim uspehom Neznani okradenci. lahko vsakdo dnevno ugotavlja. Škoda DROBNE TESTI IZ BRD — Fojana (Stara korenina — umrla). Te dni je umrl v naši vasi 88-letni Bavcon Ivan, kovač. Se prav do zadnjega leta je hodil peS v Videm ter se mu ni prav nič poznalo esem križev na hrbtu. _ Hlevnik. Naše prosvetno društvo «Zarja» je moralo v svojih par mesecih življenja pretrpeti že obilo preganjanja. Se celo s javili so njegovo de-j lovanje za par dni. Vse to sa je pa zgo-t dilo na šuntanje in krivo poročanje neke ženske osebe, katere ime bomo priobčili o priliki. Sedaj je zopet preklicala neprilike nad društvom. Ludvik Fabricij, veličina dolenjskega fašja, je pretil s požigom. Ves odbor —- je zaukazal — naj se predstavi orožni-škeinu marešjalu v Dolegni. Očitajo dr uštvu, da je protidržavno in bogve kaj. Fantje o vsem t^m pa ne vedo ničesar in se le žele izobraževati ter čitati knjige, časopise* zapeti kako pesem itd. Sicer se pa vsi ljudje v zapadnih Brdih čudijo Fabriciju, kako se je zadnja leta prelevil. Ker vedo, da obstojajo v vseh drugih vaseh enaka prosvetna društva, in pa ker se zavedajo, da njihovo društvo ne dela prav ničesar, kar bi bilo proti postavi, vztrajajo vrli Hlcvničani pri tem, da njihovo društvo še nadalje živi. Orožniškega marešjala v Dolenjah pa opozarjamo na pretnje Fabricija, da potrebno ukrene. Petintridseletna žena znanega posestnika Alojza Sirka je nemudoma preminila. Naj ji sveti večna luč! — Dobrovo, flazmere na dobrovski pošti postajajo vedno bolj neznosne. Sedaj se urad uje tamkaj le še 2 uri na dan in ljudje radi tega čakajo zastonj. Da, nekateri nosijo rajši na pošto v Gorico, ker je poslovanje Že tako neredno, da se ne morejo več nanje zanesti . SOLKAN Te dni je malo manjkalo, da ni končalo vsled — kako bi rekli — nespametne, izmišljene denuncijacije par družinskih očetov v zaporu. Solkanci vedo od sedaj zanaprej za eno osebo več, pred katero se imajo paziti in s katero je bolje, da ne občujejo. RENČE Umrl je g. Angel Hebat, posestnik in mesar, iz znane narodne družine He-hatov iz Renč. Pokojni je bil tudi vnet •čitatelj našega Naj počiva v miru. P0D60KA Pri nas imamo ogromne industrijske naprave z lastno električno centralo. Iz Podpore gre električni tok visoko v Gore in pa daleč tja v Vipavo in celo Postojna dobi v kratkem električno luč iz Podgore. Spričo tega dejstva bi človek mislil, da imamo v naši vasi s vatle noči, kot so svetli solnčni dnevi. 2al, da ni takol Svetle noči imamo le tedaj, ko nam luna sije, drugače smo po noči skoroda v temi. Posebno skozi Grojno je sleherna noč temna in vendar je ta cesta zelo nevarna. Kaj je krivo, da ni luči? Enako bi bilo potrebno, da se napelje električni tok ftidi skozi Cerje. Čudno je, da se pusti taka prometna cesta brez razsvetljave 1 Kdo nam odpomore? Nov na p i s. Blizu podgorskega županstva je tabla: E' vietato di Iavarc... Je prepovedano mivatiL. Prestava nI i točna! Popravite! ure, števci so postavljeni, vse Je na tem, da postane Vrtojba najbolj razsvetljena vas daleč okrog — manjka nam samo zveza s centralo. Če pa ni zveze, ni elektrike ne iz Redipuglie ne iz Pod-gore in ljudje si svetijo še vedno s petrolejkami, svečami in v cerkvi sveti samo večna luč. In to je tudi nekaj: imeti vso električno napravo, samo elektrike nel OZELJAN (Kako umira kmet). 84-letni Franc Spacapan se je podal kljub svoji visoki starosti kot običajno po krmo za živino. Pri tem pa je padel tako nesrečno, ker se mu je noga spodrsnila, da je udaril s temenom ob kameniti tlak. Bil je na mestu mrtev. Po običajni ugotovitvi smrti od strani orožnikov so ga prenesli na mrtvaški oder. Skozi srca vseh Ozeljanov je šinila topla želja: Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospod! TOLMIN (Se žalostni odmevi). 15 februarja ob 10. uri in pol se bo vršil na lolmin-ski sodniji občni zbor upnikov propadle tolminske stavbene zadruge. Dosedanji upravitelj konkurzne mase inž. Mercusa se bo zamenjal z drugim. VAJENCA sprejme buffet, via Milano 17. Dobi tudi hrano. 4? URADNICA ali gospa se sprejme na stanovanje in brano. Naslov pri upravništvu ORKE5TRON, dva valjarja, 16 komadov, se proda. Naslov pove upravništvo 27 KONTROLNA blagajna, 999, skor&j nora, se proda. Naslov pove upravništvo 28 ENONADSTROPNA hiša, z dvoriščem, vrtom 700 m* v obsegu s sadnimi drevesi in trtami, v Tržiču (Monfalcone) via Trl-este št. 107, se proda ali da v najem takoj. V pritličju se nahajajo dva prostora za prodajalce, soba za shrambo, hlev, v prvem nadstropju: 3 sobe. sobica, kuhinja, električna razsvetljava. Pojasnila daje Peter Lonzar, Tržič (Monfalcone) 3« BABICA, av^orlziratva sprejema noseće. Govori slovenske Slavec, via Giulia 29. 64 zdravnik za notranje, kirurgične in ženske bolezni i^s ordinira od 9—12 in od 14—16 ure v Kozleku štev. 159 pri II. Bistrici ODVETNIK 17 LETEN mladenič, vešč slovenskega in italijanskega jezika, s 3 letno prakso, želi vstopiti kot praktikant v večjo trgovino najraje v mesto. Naslov pove upravništvo. IVAN SUŠANJ je odprl pisarno v Bernikovi hiši v POSTOiH! 135 GOSPA, sama, mlada, izobražena, izvež-bana v trgovini in v vseh hišnih delih išče službo pri gospodu samem tudi izven mesta. Naslov pove upravništvo. 45 DEKLICA 15 letna, poštena se sprejme za nadzorovanje otroka v popoldanskih urah. Ponudbe pod «Pridna» na upravništvo. SOBA se odda moškemu za L 400 mesečnih s hrano vred. Via Giulia 22/5. 41 Odlikovana in ob ie znana tovarna kisa FRANC KRALJ GORICA - Via Carpuccini štev. 9 - GORICA priporoča svoj naraven in po novem zakonu izdelan kis. Cene zmerne. 136 Postrežba točna. Zavratna in mukepolna bolezen nam je odtrgala v cvetu mladosti, daleč od domače grude, dobrega sina, brata, nečaka in strica gospoda ladiitiira flutar absol. jurist previdenega s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb ljubljenega pokojnika se bo vršil na Mirogoju v Zagrebu, dne 11. prosinca ob 4 popoldne. GORICA, dne 10. prosinca 1926. 713 Matija Rutar, višji sodni svetnik v p. iti Ernestina Rutar rej. Zottig, stariši. Nuči, Fany Pazdera, Marija, sestre. Rudi, Karluči, brata. Carlina Leonardig, stani teta. Ernica, nečakinja. m ra izf^ubljeiii čas. Sedaj nastopi seveda odv. Caprara zopet na mesto vodilnega moža v gori-gkem fašju. Smo zelo skeptični, kar se tiče upanja, da bo on s svojim delovanjem dosegel ugodne ukrepe pri višjih oblastih za goriško mesto. Na vs;«k način bo nastopila e njim najbrže Neznani okradencL Navadno so pri nas tatovi neznani, v Gorici se je pa zgodil slučaj, ko so seveda tatovi tudi neznani, a zraven tega je neznana tudi oseba, kateri so bili predmeti ukradeni. Neka deška družba, ki se je igrala pod Kostanjevico, je zagledala za grmom razne predmete, ki se uporabljajo v cerkvi, toda vsi predmeti so bili razbiti. Stvar se je seveda javila kara- Danes, hvala Bogu, nimamo nič poročati o ta vvinah. ^ato ker smo to storili pred tremi dn^vi. Nekaj počitka pa moramo privoščiti tudi neznanim zlikovcem in vseli ukradenih kokoši tudi Se niso mogli pojesti, tudi če so jih jedli za zajtrk, kosilo, malojužno 'in večerjo. Sedaj imamo nekaj drugega na srcu in to je naSa električna na-, peljava. Vsa naša občina je preprežena z žicami, imamo kabino, kjer bo menda transformator, v vsaki hiši vise že hruške in hruškice, večje in manjše Žarnice, v cerkvi je naravnost divota gledati lepo število žarnic, vse hišne številke, oziroma njihovi gospodarji imajo že sklenjene in podpisane pogodbe, določene so cene za posamezne Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po noči po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul naš ljubljeni soprog, oče in tast Franc Gruden posestnik ln trgovec Pogreb predragega se bo vršil v torek 12. januarja ob 4 pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče. NABREŽINA, dne 11. januarja 1926. Justina roj. Košuta, soproga. Dr. Igo odv. koncipijent, dr. Franc, zdravnik, Josip, Olga, Dora, Polda, Danila por. Vujovič, Oskar, Nada, otroci. Prof. Savo Vujovič, zet. P o D t I S T^E K B PH UIJPS^OPPENKEIM: iiai ppsla Mm lira Prevel France Magejnc. «Jaz postopam, kakor mi je naročeno,« fe dejal ta. «Za deljenje lože nimam ničesar naročenega^ «V takem slučaju stoji proti vam ponudba dvestopetdes^t gvinej. Seveda, čim več denarja dobimo tem bolje — Rdeči kril ga potrebuje mnogo — vsekakor se mi zdi, da je sedanja ponudba dovolj visoka. Kajpada, ako ne moremo drugače ukreniti, moram nadaljevati z dražbo.* •Dvestopetinsedemdeset gvinej.» •Tristo,» je odvrnil Jocelyn Thew hladno. «En trenutek, gospod Bobbyl» Sklonil se je naprej in zašepetal nekaj besed dražbeniku na uho. Slednji je prikimal in se obrnil proti nasprotnemu ponudniku. «Ali vam je znano, gospod,« je vprašal, «da je treba najemnino plačati ▼ go- tovini? Ob zaključku prodaje moram imeti bankovce v roki.>3 «Te d a j boste toliko počakali, da jih dobim,) se je glasil boječi odgovor. «Pri sebi imam samo dvstopetdeeet gvinej.» Dražbenik je odkimal. «0 Čakanju ni niti govora,» je rekeL «Ce imate pri sebi več nego dvestopet-deset gvinej, pripade loža drugemu gospodu za t rib to.;: «Ko bi se na to spomnil prej,» je rekel Jocelyn Thevv prijazno, «bi najbrž nekaj malega prihranil. Vsekakor se ne hudu-ko gre za tak plemenit namen.» Množica občinstva je odobravajoče za-mrmrala in predno je bila izrečena na-daljna beseda, je kladivo dražbenika udarilo na mizo. Jocelyn Thew je stopil na stran in odštel tristo gvinej v bankovcih in prejel za nje vstopnico lože. Komik mu je krepko stisnil roko. «Jako plemenit prispevek, gospod,* je rekel. «V Čast mi bo ser spomniti tega tekom predstaven Jocelyn Thew mu je primerno odgovoril in polagoma odfiel. Njegove oči so Švigale na vse strani, da bi opazile premaganega tekmeca. Načel ga je, ko je bil slednji baš na potu proti glavnemu izhodu. cEn trenutek, gospod,« ga je prosil. Nagovorjeni je postal, ko je pa videl, kdo ga je ogovoril, je nadaljeval svojo pot, češ da se mu zelo mudi. «Spremil vas bom do izhoda,' je rekel Jocelyn Thevv. »Radoveden sem, čemu ste tako želeli dobiti ložo A. Ali bi mi hoteli povedati, za koga ste jo kupovali? Mogoče je, da vam jo odstopimo «Meni je bilo naročeno, da naj ložo kupim in da smem ponuditi do petsto gvinej,» je pojasnil oni tako neodločno. «Na nesrečo vam ne morem zaupati imena osebe, katero sem zastopala «Vsaj svoje lastno Ime mi lahko zaupate.« Tujec je podvizal svoje korake. «Zaupal vam ne bom ničesar,» je rekel odločno. «Zbogom, gospodi* Jocelyn Thew se je globoko zamišljen vrnil nazaj. Kupil je tu pa tam kaj malega in izgledal kakor človek, ki se trudi, da bi r&zmotal težko uganko. Ko je stopil iz enega veeeličnih Šotorov, je naletel na Katarino ln njenega brata. •Zamudili ste dražbo,« je rekel posl* je rekel. «Uparn, da bo gospod Thew prijazen, da vas zabava nekajhipov^ «Morda,» je omenil Jocelyn Thew, ko j« Crawsliay izginil, «ste tudi drugače potrebni moje pozornosti, kaj, Nora?» Skomizgnila je z rameni in mu pogledala naravnost v oči. V njenih se je zrcalila kljubovalnost. «Hm,» je menila, «London sam zase je dolgočasen kraj. Življenje samevajočogs človeka je tudi tako.» »Vašim izbiram bivališča ali tovarištva se ne upiram,» je odgovoril, »čeprav se mi zdi zares nenavadno, da se vi, ki sem vos vedno smatral za svojo prijateljico, zbaa-vate v družbi človeka, ki je moj odkrit s,«* vražnik, tistega Človeka, ki je prisegel, da me PODGORA Stara navada, sta si mislila Kr&jt in Simonetti, ko so ju orožniki zopet aretirali, češ da širita komunistično propagando. V koliko poznamo njun značaj in pa budnost in čuječnost podgorskih orožnikov, ni ta aretacija zadnja v njunem življenju. Drugo vpra^ ftanje je pa, ali se z aretacijami da ustaviti in izruvati idejo. Menimo, da #e že mora s povsem dugačnimi sredstvi pobijati idejo, katero kdor si bodi smatra za napačno. TEPEŽ V PODGORI \ kavarni Cecuttn v Podgofi so* se •bili žt* precej pozno sporekli in sicer brata Calleg.-iris Anton in Jožef in Kogoj Anton in Ipavec Albert. Prepir je traial precej Časa. V tem je prišla poli- če hočemo, da bo človek zdrav in sposoben za težje delo, si mora zboljšati tudi hrano s koščekom mesa, z jajcem ali pa z močnejšo zabelo. Isto tako moramo tudi molzni kravi zboijšati navadno seno s tem, da jI polagamo zraven še tečno krmo, kakor n. pr. otrobi, moko, oljnate tropine itd. Posebno važnost pa zavzema tečna ali močna krma predvsem tedaj, ko polagamo kravam odnosno živini sploh slabšo krmo, nego je dobro seno. Med slabšo krmo prištevamo močvirnato in gozdno seno, razno slamo ter pleve. Pivue tropine (trebe) in grozdne tropine lahko tudi prištevamo k slabši krmi, katero nazivljemo navadno količinska krma, dočlm izražamo tečno hrano s kakovostno krme. Za pravimo krcilj:-cnska ura in kavarmir je izpraznil svoj; nje je neobhodno potrebno, da je raz- slabo zabeljen krompir ali recimo kruh. v ah. Slično stanje nahajamo celo v Iok;il. Zunaj na cesti se je prepir nadalje v; 1 in je krvavo končal: Starejši Caliigaris je dobil z nožem sunek v ledvice, njegov mlajši brat pa iahko in nenevarno prasko na hrbtu. Prvega je prepeljal takoj Zeleni križ v goriško >? i bila aretirana. IZ KANADSKEGA OKRAJA mer je količinske in kakovostne krme, katero polagamo živini, pravilno. Navedeni zakon velja za vsako živino, za molzne kruve pa še posebno s pripombo, da čim več hočemo molzti, .H ... tem več moramo* pridejati. Želodec občinsko bolnišnico. Kojroj in Ipavec,krave je ptt omejen; vsled tega morajmo znižati količinsko krmo in pride-I jati kakovostne krme, ako hočemo, tla Pijavka naših kmetov j bo krava dala več mleka kakor do se- J . . daj. Nasprotno pa, če odvzamemo ve- \< ki gospod ki je stanoval po vojni cUuq kravi? katera je dobivala dO sedaj dnevno 15 kg najboljšega sena, 5 \ Gorici, ki je bil nekoč tudi uradnik l>ri nekem državnem uradu v Gorici, pošilja naSim ljudem potom odvetnika opomine za neko delo, ki ga je menda napravil v zadevi vojne Škodo. Res je, da nam ni ta gospod prav nič ali malo pomagal. Za njegov trud smo mu pa nosili masla, kokosi itd. Sedaj pa nas luži potom goriških odvetnikov za pre-« * j visoke, zneske. Zraven tega zaračuna še odvetnik prav mastno svoj i rud. V veliko korist bi bilo našim ljudem, rt bi se tega gospoda poučilo, da je bil on * resnici že davno plačan za tisto malenkostno opravilo, ki ga je imel za na*. Kaj pa nam je napravil? Peljal nas ie na banko na Travnik, kjer smo podpisali mi ali pa on neke papirje za predujem. Ali pa pokazal nam je bipo-tečni zavod in pisal kakšno pismo v T>st. No, in to je bilo vse njegovo delo za nas, uboge reveže. Takšni ljudje so v resnici prave pijavke našega težko zasluženega denarja. Prip. ur. To je zo?>et ena izmed običajnih silno aktuelnih pritožb našega ljudstva, prijavljenih našemu uredni-* ni št vu. IZ KAMENJ NA VIPAVSKEM kg sena in nadomestimo to s količinsko krmo, recimo 4 kg slame, tedaj bo krava gotovo dajala skoro eno tretjino manj mleka ali pa bo pešala. Jasno je torej, da kravi odnosno živini sploh ne zadostuje samo količina, ampak biti mora tudi kakovost. Vprašanje je samo še, kakšno kakovostno krmo bomo polagali živini. Odgovor je kratek: Polagali bomo zdravo in najcenejšo tečno krmo. Glede zdra-vosti tečnih krmil je pripomniti, da so razna tečna krmila, katera dado slab duh ali okus mleku, odnosno mesu in izdelkom mleka. Tako na primer pokvarjena moka, ribji tran, repicove tropine itd. Glede cene je pa vedno uva-ževati obseg hranilnih snovi v dotični krmi. Najvažnejše so beljakovine. Moka jih obsega navadno 6 do 8 od sto. Otrobi večkrat celo 12 od sto. Vsa ta kakovostna ali tečna krmila pa prekašajo gotovo orehove in sezamove tropine, katere obsegajo nad 38 od sto be- prekmorskih državah: indijski napori za ustvaritev in vzdrževanje domaČe Železne in jeklene industrije so karakteristični znaki za težke gospodarske razmere sedanje dobe. Iz krogov evropske železne industrije so proti koncu leta ponovno prodirali v javnost glasovi, ki so podpirali potrebo po mednarodnem sporazumu železne industrije. Čeravno je bila na podlagi locarnske konference dana večja možnost za tesnejše skupno delo evropske železne industrije, ni bilo mogoče v tej smeri zabeležiti ni-kakega uspeha Celo pogajanja o konvenciji glede železniških tračnic — ki je pred vojsko obstojala — so se razbila. Tudi ideja evropskega cevnega kartela se ni uresničila in nemški, če-hoslovaški in poljski producenti so ostali s svojim predlogom popolnoma osamljeni. Stremljenja čehoslovažke železne industrije za poglobitev tesnejših produkcijskih odnošajev niso uspela. Ustvaritev železnih kartelov v okviru posameznih nasledstvenih držav je v večini slučajev naletela na odpor. Samo v Franciji so se vzdržali d^v. govori med producenti. Nemški producenti so se trudili okrog nadaljnje iz-gradbe že obstoječih kartelov. Položaj na denarnem trgu je igral v evropski (železni kupčiji skozi celo leto zelo pomembno vlogo. Ona je bila vse prej nego zadovoljiva. Napetost mednarodnega denarnega trga je bilo kaj lahko spoznati po visoki obrestni meri, pomanjkanju kapitala otežko-čenju dovoljevanja kreditov itd. Ta napetost je jasno do:iaiala, da se nahaja Evropa še vedno pod pritiskom vojnega gospodarstva. Kupna moč v posameznih državah je bila vse prej nego zadovoljiva Tudi je bilo vsakemu posamezniku popolnoma jasno, da mora priti prav kmalu do celokupne rešitve vprašanja medzavezniških vojnih dolgov, ako se hoče med produkcijo železa in konsumom doseči boljše odnošaje. Stališče, ki ga v tem pogleda zavzemajo Zedinjene države, je zelo egoističnp. Vsakdo se mora čuditi, da je previdni severni Amerikanec tako slep za nevarnosti, ki mu spričo obubožan j a Evrope prete. Finančna kriza Francije se jasno izraža v premikanju produkcije evrop- ugodne. Posebno cene, ki so stale pod pritiskom inozemske konkurence, niso mogle na noben način zadovoljiti. Šele v zadnjih dveh mesecih preteklega leta se je opažalo dviganje izvoza nem-ikega železa in jekla. V preteklem letu še ni bil viden vpliv Davvesovega načrta na razvoj nemškega železnega trga. Vino ln žganje. V Lombardiji vlada za spoznanje yečje povpraševanje po vinih, ki vsebujejo nad 12 stopinj alkohola. Iz te dežele ni bilo i Vodopivec Ivan in Gerbec Anton; Rozina zaznamovati nobenih kupčijskih zaključ- Lupa L 1.10; po 50 stot.: Lazar Alojz, La- Župančič Leopolda, BatagelJ Marija, Orel Avgusta, Mezgec Svetka, Zlobec Ljubo^ ToŠkan Karel, Smet Rihard, Besednjak Gombač, Širok, Torjan, Meglič, Vodičar* Družina, Saksida Silvijo in Prunk Ivan* ka; po L 1.50: SusteršiČ Ulma, Mahnič Sil« vana; SosiČ 1.25; Bradač 1.20; po L t] Kleva Valerija, Vouk, Kompara, Mezge« Marija, Bertani, Rebek, Fortuna, Ver^ Godina, Banan, Mezgec, Plečinar, N., T^ fak, Gerbec, PamiČ, Kocijančič, Zacuk, Zadnik, Mezgec Svetka, Prunk Ana, Ko* bav, Dugulin Klavdij, Pribac Jakob. Kocijančič Marcelj, Prelc Edy, TerČon Pavlo, kov za Švico. Na Beneškem so samo gostilničarji, ki kupujejo manjše količine za dnevni konsum, medtem ko so trgovci popolnoma nevidni. V Emiliji so cene stabilne. Prišlo je tudi do malenkostnih zaključkov. Za izvoz nikakega povpraševanja. Toskana in Marche ne zaznamujeta v novem pridelku skoro niti najmanjšega prometa. Veliko se je povpraševalo po vrenčič; g.čna Mery je darovala en predpasnik, eno oblekco in dva para nogavic. Iskrena hvala blagim darovalcem in vrlima nabir&lkftmtt f?.Čnauia C.apuzzo in A. Gregoričevi. Za božićnico Žen. dobi*, duruž. je daroval g. Osipovič L 100. Iskrena hvala! Za božićnico otroškega vrtca v Roeolij starib vinih kinotira io nrib ižno L 250 so darovali trgovci: Franc Novak. Farne do 300 za h! 17voz mrtev Abru^ki L la-1 Kandare iu Allton Cuk vsak zadruge v tem času, ko je treba vse- krma pri današnjih cenah. Saj nadomesti 1 kg tropin lahko vsaj 5 kg dobrega sena. Hočemo li torej, da nam bo dajala - i napredovati, da ne utonemo v va veg mieka kalcor dosedaj, tedaj obupu in malomarnosti. Navzočih — nad <;0 gospodarjev — so z živim zanimanjem ne veljave šele v zadnjih dveh letih, v katerih nastopa Francija na evropskem železnem trgu kot zelo mogočen činitelj. Ta pojav se vrši pod za Francijo zelo neugodnimi razmerami. Stalno padanje francoskega franka je ime- .-ledili gospodu predavatelju. Po raznih vprašanjih in p a jas ni lih se je izvolil pripravljalni odsek, ki naj vzame Y*o zadevo v svoje področje ter skuša pripraviti vse potrebno zc ustanovitev pre-potrebne zadruge. , - G. Podgorniku — predavatelju se je iz-lekla iskrena zahvala z zaupanjem, da bo njegov trud rodil dober uspeh._ _ Relka pokrai'na ILIRSKA BISTRICA. Ustanovitev stavbene sadruge. Pred kratkim se ie ustanovila stavbena zadruga za ves sod rt i okraj IL Bistrica. Izvoljeni odbor je že uredil v glavnem formalnosti, ki jih zahteva zakon. Člani, ki so se že priglasili k zadrugi, kakor tudi tiste osebe, ki se nameravajo priglasiti na novo. so na-p rose ni, da se cim prej zgiasijo pri zadružnem blagajniku g. Alojziju Grm v pisarni g. dr. Karla Ferluga v 11 Bistrici, da plačajo svoje deleže. _ Odbor. Ctas&o^rstvo. IZ URADA TRŽAŠKE KMETIJSKE DRUŽBE V TRSTU Kravo molzeuio pri gobcu! moramo napolniti njen želodec, kateri lo za posledico cenejše produkcijske je vedno enak, z boljšo hrano kakor j stroške, večje možnosti plasiranja do sedaj. Glede količine tečne krme i francoskega železa in s tem v zvezi po-veljaj že preizkušena množina, in sicer | višanje produkcije, toda kljub temu damo molzni kravi srednje velikosti krije to stanje v sebi kal cele kopice dnevno približno 4 kg otrobi, odnosno 2 kg orehovih ali sezamovih tropin, koruzne krmne moke pa vsaj 3 kg. Položaj na trsa železa Železo je kakor kava, bombaž, sladkor in riž svetovni trgovinski predmet. Železo in kovine igrajo v današnjem modernem življenju eno izmed naj- nevarnosti, ki izhajajo iz neurejene francoske denarne veljave. Že proti koncu ravnokar peteklega leta se je o-pažalo, kako je vplivala na notranje in zunanje konsumente skrb za nakup yred povišanjem produkcijskih stroškov. Cene rastejo in v naglem tempu prehitevajo frank. Iz tega sledi, da bo treba prav kmalu omejiti produkcijo železa. V naslednjem odstavku podajamo i Zobozdravnik tleti. 0. dr. D. Snrdoč specijalist za ustne in ?obne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via fL R. Imbriani 16,1, (prej Via S. Omani) od 9-32 in od 3-7 #2y a Kakor je ta pregovor star, tako je ti0^0(jkom). resničen. Da, čim bolj napreduje znan-j|laja v Evropi zakon o ponudbi in po-sivo in ž njim umna živinoreja, tem vpraševanju po dejanskih pogojih do več vrednosti ima ta pregovor. svoje popolne veljave. S tega vidika važnejših vlog. Železni in kovinski trg lahko smatramo kot izredno važen in (podatke o produkciji nekoliko let v mi-občutljiv barometer, kajti zmanjšano ] lijonih ton. Podatki za leto 1925. se pa povpraševanje po železu in kovinah j bodo za mnogo razlikovali-nam vselej podaja jasno sliko gospo-1 darskega položaja posameznih držav. To dejstvo velja predvsem za povojna leta. Železni trg nam v primeri z efektnimi borzami nudi to-ie prednost, da namreč izključuje skoro vse borzno-tehnične in Spekulativne manevre. — (Tako moremo reči za Evropo, medtem ko je amerikanski železni trg le v neznatni meri podvržen špekulativnim Spričo tega dejstva pri- NaŠa živinoreja ima danes še svoje najboljše dobičke pri reji krav v svrho pridobivanja mleka, ker se ta izdelek v bližini mest najl>oljše proda. Da bi pri nas gojili živino samo za meso, kakor se to dogaja ponekod v drugih deželah. za to so naši pašniki preubogi in naši travniki preveč redki. Naši živinorejci, posebno v bližini mesta, so navadno celo prisiljeni kupovati tudi seno. Ker razmeroma rajo kupovati naši živinorejci Še vso drugo slaLo in močno krmo, morajo paziti vedno pri krmljenju, da bo krma čim več izdala ter stala čim manj. Molzna krava jim mora biti takorefcoč slroj, s katerim dobijo svoj v krmi natežem denar v najkrajšem času in z največjim dobičkom nazaj. Stroj je pa le tedaj najbolj dobička-nosen. če ž njun pravilno postopamo. Tudi z molzno kravo moramo pravilno \postopati in to posebno pri krmljenju. V zirni primanjkuje živinorejcu večkrat dobrega sena. Cena mu je v tem času {udi navadno izredno visoka. Razen tega pa moramo še pomisliti, da povprečno dobra molzna krava izloči z mlekom več redilnih snovi, nego jih lahko sprejme s senom. Za molzno kravo je navadno seno le količinska svoje popolne veljave kaj lahko presodimo gospodarski položaj Evrope ravnokar preteklega leta, ;Jto samo pobliže preiščemo razvoj evropskega železnega trga. Omejili pa se bomo le na naj merodajne jše železo proizvajajoče države, ki so: Anglija, Nemčija, Francija in Belgija. Najprej je treba poudariti, da se v preteklem letu niso v ccloti izpolnila pričakovanja merodajnih evropskih je pa kupljeno seno za krmo p09p0darskih činiteljev, ki so govorila a drago, poleg tega pa mo- Q dnljnem razvoju in konsolidaciji evropskega gospodarstva. Čeravno pa se je gospodarski položaj Evrope v primerjanju s prejšnjimi leti znatno zbolj-šal, se Še vedno ne more govoriti o kaki stabilizaciji evropskih gospodarskih razmer. Gospodarske razmere so se tekom vojne in po njej v pogledu produkcije in razdelitve znatno premaknile. Z ozirom na produkcijo je treba omeniti, da so v mnogih državah nastale nove narodne industrije, katerih obstoja ne favorizira nobena upravičena podlaga in katere se vzdriujejo na površju edinole s pomočjo izredno visokih zaščitnih carin. Tako lahko omenimo n. pr. Italijo, ki si je ob popolnem pomanjkanju premoga in drugih rudnin ustvarila težko industrijo, katero hoče z vsemi na razpolago stoječimi sredstvi tudi ohranitL Isti slu- 19X3 1923 i 924 1925 19.3 4.4 7.6 10.3 5.1 5.3 7.5 8.3 10.3 7.4 74 6.2 2.4 2.2 2.8 .2.6 Surov« jeklo: 18.6 5.9 9.6 12.5 4.6 5.0 6.9 7.3 7.7 8.5 8.3 7.4 2.4 2.3 2.9 2.5 krma, kakor je na primer za Človeka čaj opažamo v vseh drfta- Surovo železo: Nemčija Francija Anglija Belgija Nemčija Francija Anglija Belgija Omembe vredno je nazadovanje angleške produkcije železa. Razmere, ki vladajo od začetka leta 1925. na angleškem železnem trgu, so bile naravnost obupne. Cene so stalno nazadovale in šele proti koncu leta se je začela situacija obračati na bolje. Cene »o se za^ čele polagoma dvigati. Na belgijsko produkcijo je vplival zelo neugodno delavski štrajk v sredi preteklega leta. Medtem ko je produkcija surovega Železa znašala v marcu 1925. 2S1.560 ton oziroma 261.900 ton surovega jekla, je v avgustu nazadovala na 166.300 oziroma na 147.100 ton. Produkcijsko stanje se je po tem me^ secu začelo boljšati, toda vseeno ni doseglo številk prve polovice preteklega leta. Produkcijo iuksemburškega surovega železa iahko cenimo na 2.3 milijona ton, a produkcijo surovega jekla na 2 milijona ton. Naročila so bila spričo belgijskega Štrajka zelo ugodna. Luk-semburšhki trg pa Je proti koncu leta ponovno občuti! francosko in belgijsko konkurenco. Nemčija Jo zopet enkrat razburila duhove u krepkim naraščanjem produkcije. SIcer še ni dosegla predvojnega produkcijskega stanja, toda kljub temu stoji Nemčija med železo In jeklo proizvajajočimi evropskimi državami že zopet na prvem mestu. Razmere na nemškem notranjem železnem trgu so bil* okoli celo lato 1925 precej ne- Kristina 3, Maganja Angela 1, Tence Karla 2, Maganja Uršula 1, Leonard Jakob 1, Košuta Marija 1, Bogateč Petrina 1.50, Tence Ivana 1, Tence Ema 1, Štefaiičič Lucija 2, Maganja Justina 1, Martinuci Jo-sipina 1, Sedmak Marija 0.70, S vab Ivana 1, Kralj Frančiška 1, Švab Josipina 1. Švab Ivana 1.50, Švab Ana i, Sedmak Jo-; ; sipina 2, Pertot Bernarda 5, Marija §oša 2, ^ Košuta Josipina 1, Furlan Viktorija 2, Ko-' šuta Ana 1, Tence Dominik 5, Šemer Justina 5, Sulčič Ivana 5, Maks Kovač 5, Štepančič Ida 5, Tence Rina 5, Tretjak Marija 5, Vuk Leopold 5; De Lorenzi Viktorija 5, Slavko Caharija 5, Bogateč Marija 2, Daneu Josipina 1, Sedmak Ivana 1.40, Maganja Kristina 1, Sosič Ivana 1, Fabris Ivana 1, Sedmak Marija 2, Viktor Košata 2, Košata Marija i, št. 195 Košuta Mi-rija 2, Košuta Valentin O.tiO, Furlan Ivana 2, Tenze Ljudmila i, Svab Ivana 1, Sedmak Pepina i, Gus^inČiČ 2, švab Kario 1, Marija Tretjak 3, Štefanija Tretjak 3, Bole 3, Mairja Košuta 2, Uršlua Sirk 1.50, družina Tretjak 2. Antonija Košuta 1. Josipina Štolfa 1, Amalija Košuta 2, Marija Verginela 2, Franc Verginela 1, Stefančič Ivan 1, Košut aMarija 1, Košuta Marija 2, Dora Husu 1, Koštua Frančiška 2, P. K. B. 1, Sedmak Viktorija Doljak Justina 2 Marica Maganja 3, Frančiška Terčon 2, Bogateč Viktorija 1.50, Žerjal Marija 2, David Sirk 2, Vinko Sirk 2. Sirk Frančiška 2, Sirk Dora 1, Josipina Antortčič - 2 maj-čki, Ivo Kocjanov 1. — Skupaj L 304.60 — Za božičnico otroškega vrtca v Hocolu so prispevali: fpo'a gr.čne Zofke Maraževe): po L 5: Gerdol Josipina, Bernetič Marija, Cergol Katarino, Simšič Angela; Roncel Karla, Cergol Josipina, Cevgo! Štefanija, Grgič Marija, Lozer Emilija, GrgotiČ Angela, Jurjevič Milica, Krešič Pavla, Kralj Marija, Grmek Ana, Si&mič Josipina ter gg. Lnh Josip, Lah Avgust, Furlan Ivan, Gulič Jožef in Turk Viktor. — Po L 10: Gregorić Leon., Lozar Marija, BrataŠevič Terezija, Pečar Josipina, Cergol Amelija, Marušič Olga, Saiiar Metanija, družina Volk, Pečar Peter, škilan Anton, Buli tiar Valerijan in Cink Franc. — Po L 8: Turk Dominik; L 4: Grmek Marija; L 3: Požar Antonija in Kljun Marija; L 2: Lah Josipina in Sahar Ana. Skupaj se je nabralo L 242. Blagim derovah em in vrli nabi-ralki iskrena hvala. Za božični« o otr. vrtca pri Sv. Jakobu so prispevali: Forcessin Alma L 20, Kerze Ema L 12: po L 10: Cernihoj Milica, Zad-nik Dragica, Povh Albert, Getantig in Babič; Košuta Angela L ti; po L 5: Capuz-zo, Glavina Anica, Tersar Marija, Poha Anton, Cehovin, Kukanja Alojz, Jerebica Viktor in Bratuž Peter; po L 4: Cerkveni k Leonarda, Počkaj Olgica, Zadnik Karmen, Parovel Milan in TrampuS; po L 3: Tomaži č Ines, Besednjak Bruna. Ribarič Anton, Kobal, TomažiČ, Brezni k ar, Klena Valerija, Markič DirČe in Glgnolini Oskar; po L 2: Brunec Frančiška, N. N., Kavcul Teodora, Valavec Ivanka, Ličen Olga, pil plačuje ALOJZIJ POUli, Plizza GnriiMldl 2 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazit« ni naslov Kajirišja cene plačuje » za Ksai ■n r. ■ , kun, lis!] o? dshuarje