5. NO V IN E 1914. au g . 9 . „ ln tak s e m o r e m O dločiti s s ilo v o ro žja v stv a r iti n e o b h o d n o p o tre b n a p o r o š tv a , k i n a j z a g o to v ijo M ojim drža- v a m m ir v n o tr a n jo sti i s ta le n m ir n a z v ü n a j. V toj resnoj vüri se popolnoma zavedam cele dale kosežnosti Svojega sklepa i Svoje odgovornosti pred Vse- gamogočnim. Presküso i prevdaro sem vse. Z mirnov vestjov nastopim pot, štero mi kaže dužnost. Jaz zavüpam Svojim narodom, ki so se v vseh vihérah vedno v složnosti i zvestobi drüžili okoli Mojega prestola i ki so bili za čast, velikost i moč do- movine vsikdar priprávleni za najhüjše žrtve (áldove.) Jaz zavüpam vitéškoj austrijsko- vogrskoj vojnoj moči, punoj požrtvo- valnoga navdüšenja. In Jaz zavüpam Vsegamogačnemi, da podeli zmago Mojemi orožji. Franc Jožef. “ Té navdüšeni i pravičen poziv je milijone geno v našoj domovini i ra- dovolno so šli pozvani v vojašnice se glasit za vojsko. M o b iliz á c ija . • Kaj je to? Če se vojáki na slüžbo k svojim regem entom pozovéjo, to se právi mobilizácija. ZpzVa je- té tnobíli- zacija samo ništerih regementov tikala, ali odkda je rus mobilizirao svojo celo vojsko, je tüdi naša cela vojna moč na bram bo domovine pozvana. P é t m ilijo n o v naše vojske je zdaj pozvano na bo- jíšče. Pozváni so vsi črnovojniki do 42 leta. Črnovojniki (népfölkelő) se zo- vejo oni vojaki, ki šo že doslüžili vo- jaščino, nemajo pa še obšita“ ali od- püsta iz vojaške slüžbe, šteroga samo po spunje nom 4 2 -om leti dobijo. Mogli so zato v boj iti očevje vnoge dece. Ne mislimo pa, da bodo ti v ogenj šli. Ne. Vsi niti vojaškoga ob- leča ne dobijo, samo eden trak okoli rokava i bodo v kasarnah na mesto mlajših, ki na bojišče odidejo, do mosté, železnice strážili, živež privažali za tabor i drüga takša dela opravlali. Ne se trebe zato včasi, zbojati, ka — veli — merje, ki tá odide. Merjé stalno, ali ne tam . Bomo se pá vidili, samo molimo za zmago našega orozja i za naše vojake. N a š i d e č k o v je trijezero v dejanskoj vojaškoj slüžbi. Ti idejo na bojišče, ali vse se zato ne bodo bili. Vnogi moro samo v tranjá- vah biti ali na mejah paziti i do bitja niti ne pridejo. Najsrečnejše so pa tisti, ki do v ogenj šli. Vojak je v ognji pravi vojak, kak mlatec pri mlatitvi pravi mlatéc, orač pri oránji právi orač. Za Boga iti na b o j,' zato se bo- jevati, ka Jezuš žele, naj neprijatel ne -dobi latoéi^&d m as», -ka- bi škode-na- šoj veri, je sveta vojna, v šteroj še što spradne — za Jezuša merje i srečno merjé. To je pa veselo, zaistino veselo delo, i tista m ati bo mela za- istino veliko plačo v nebi, štere sin merje za krála nebeskoga. Keliko vojákov je dao naš mali narod ? Vogrski Slovenci, katoličanci i evangeličanci so zdaj z do 42 let sta- rimi črmovojniki više 2 0 jezer vojakov poslali svojoj lüblenoj vogrskoj domo- vini na brambo. Vogrskoj slovenec je izdajnik nikdar ne bio i ne bo z Bo- žov pomočjov zdaj tüdi ne. Iz B o jiš č a . Naši regementi so na té kraj Save pri Belgradi bili i glavno mesto Srbije opazovali. Naše bombe so vužgale grad belgraški i drüge stavbe pa srbom pre- prečile, da bi železen most na Savi v zrak püstili. Nekaj so ga poškodovali, ali. peški je še mogoče prek njega iti.1 S r b s k i t a b o r je veČinoma v Staroj Svbiji pri Kragu- jevác— Kraljovo i Kruceváci. Nekaj voj- ske májo tüdi na meji Bosnije i kre Dünaja. Kak nam srbski odbežniki po- ročajo, je srbska vojska pobita, tužna, žalöstna. Nema zadostnoga živeža. Kon- jov je malo, jünci moro potrebne reči v tabor voziti, to pa pomali ide. N e m š k i c a s a r V ilje m je kre nas. Njegov tanač je to,- ka smo bojno podignali zato, ka so ovi -zdaj ^p rip rav len i. 1 V celoj Nemčiji je razglašeno bojno stališče, to je prip- rava za bojno nam na pomoč i proti rusom. Nemški casar je odločno zavrno ruskoga, ka če vojske svoje ne raz_ Ali je reč „bojnec“ razžaljiva ? N igdar n e pozabim , kak sam m ogeo ednok bežati, ka sam si noge .malo nej vse spotro. Zakaj sam pa m ogeo tak jako bežati, ka m islite? Bežati sam m ogeo sam o zavolo reči ,bojn ec". Zgoeilo se je najmre, ka se j e v naša vés priselo eden možak tam odnekod z bregáč. Toga človeka, gda ga je nej bilo nazoči, so naši lüdje tak zvali, ka je „bojnec“. Jaz sam ešče te bio m áli, pa sam si to im e tak zapom lo, kak tam čüo. N iti na m iseo m i je nej priŠlo, ka bi se te priseljeni m ožak zvao kak in ači, kak ravno bojnec. Zato sam pa jaz nesrečen sin ednok toga človeka, gda sam g a srečao, ka je gnao živino ná pašo, začno p ita li: — N o, bojnec, vi tüdi na pašo ženete ? Hej, to vam je bilo, kak či bi sršnja razdražo. Zgrabo je bič na drobnejšem konci za porišče, se je zagnao proti ineni, pa je ves srditi kričao: — V ej ti jaz že pokažem , što je tvoj b ojn ec! Jaz sam že te sprevido, ka se ne de dobro godilo z m enov, zato sam se spüsto v beg. Sam o svojim brznim nogam se mam zahvaliti, ka sam vujšev, ovači bi šče drügač pom lo, ka pom ejni, koga svati za bojneca. Gda sam domo prišeo sam začno praviti, ka bi m e bojnec skoro zbio, zato ka sam ga pitao, či on tüdi žene krave na pašo. Nato so se m i dom ači začnoli sm ejati, pa so mi pra- vili, ka tomi m ožaki ne sm e tak praviti, ka je bojnec, zato ka je jako čem eren, či to čüje. Komaj zdaj m i je postalo jasno, Zakaj sam jaz m ogeo tak jako bežati. Zato sam m ogeo bežati, ka sam tom i možaki nazoči povedao, ka je bojnec. Te m e je pa tüdi tak strah vzelo, ka sam od tistoga časa več nikoga nej vüpao zvati za bojneca, pa ešče drüge sam karao, gda sam -čüoka je što pravo „bojnee“. Gda sam vekši zraseo, sam prišev vküp z večina m edžim urci. D ugo sm o stanüvali v ednoj hram bi, pa se je m eni jako čüdno ,vidlo, gda sam opazo, ka tej lüdje m ene za bojneca majo. N azoči mi je to nieden nej vüpao pove- dali, liki m ed sebov so m e pa H vsi za bojne- ca zvali. N ej m i je biIo po voli, gda" sam zvedo, ka m e držijo za bojneca, zato k a sam to reč držao za razž!jivo, pa Sam je te ednok začno pitati, Zakaj oni majo m ene za bojneca. Odgo- v o r ^ m i so, ka sm o prej m i vogrski Slovenci vsi bojnecje. Zeaj m e je ta rnč zaistino začnola zani-* mati, pa gda sam nazaj domo prišeo, sam pozvedavao m ed našim i Itidmi, štero so ti pravi bojnecje, pa gd e se držijo. N á ta moja pozvedavanja sam pa nej dobo stalnoga odgo- voro. E dni so mi pravili, ka so bojnecje listi naši rojaki, šteri prebivlejo više Soboáe, koli Püeonec, Bodonec, Križevec pa koli Bedenika. Sledkar sam pa pitao več lüdi s toga kraja, č i oni poznajo bojnece, pa či znajo, gd e se boj- neéje držijo. Odgovoriti m i so, ka se za b oj- n ece zovejo tisti lüdje, ka tam dale v bregaj živejo. E den drügi možak m i j e pa tak pravo, ka bojnecov nindri nega, to je, ka nindri nega lüdi, ki bi sebe držali za bojnece, n ego p ov- sedi zgreblejo to im e na drüge lüdi, šteri pre- bivlejo bole proti sevri. Kak je z toga viditi, se mi je nej posre- eilo zvediti, što so po pravici bojnecje, pa gd e je Bojnečko. T üdi reč sama m i je bila nejasna, pa sam si je' nej znao razložiti. Komaj pred par leti sam prišeo v tom pogledi na jasno. Zoznano sam se najmre z ednim slovenskim profesarom, ki se je jako zanimao za našo krajino pa za nas vogrske Slovence. T e gospod m e je m ed drügini tüdi to pitao, kak si naše lüstvo razlaga reč ,b o j- n e c “. Jaz sam njem i na to Pitanje povedao, ka naše lüstvo ne ve, ka pom eni reč „bojnec“, pa ka v našoj krajini ne ga lüdi, ki bi sebe držali za bojnece, liki zgreblejo to im e povsedi na drüge lüdi, šteri stanüjejo bole proti sevri. Nato m i je te profesor odgovoro, ka so bojnecje po pravici tisti naši lüdje, ki se radi zaklinjajo z rečjov „bogm e“, napriliko : „Bogm e sam ga vido“, „Jaz ga bogm e ne poznani1 6 i tak dale. Z reči „bogm e“ je nastalo „bogm ec“, to se je pa pom ali sprem enilo v „bojnec8, ka 1 9 1 4 . au g . 9. N O V IN E S pošle, on svojo tüdi vküp pozove na boj. Jap o n ci do šli nad rusa, če bo boj začin- jao . V Mandžuriji v Aziji njemi vze- mejo njegovo im anje. V glavnom mesti Japonskoga v Toki-i so si že vünapra- vili, da bodo v kratkom celo vojsko proti Rusi mobilizirali. T ü r k je reserviste leta 1897— 1898. notri- pozvao, srbskoga poslanika pa domo odpaslao. B o lg a rija p r á v i, da v toj boj n i n o b e n o s tr a n s k a o s ta n e . S to p é td e se t m ilijo n o v p a z a to li p r o s i V lada d a v k o v za v o jn e reči. D o b ro v o ljn ik i se tüdi glasno za našo vojsko. Bol- garskih 100 oficerov i 1000 prostih vojákov, G. Towley-Fulham anglež pa -600 angležkih i tam erikanskih konje- nikov spravi vküp nam na pomoč. P u tn ik a s r b sk o g a v o jv o d p s o n a š i p ü stili. N e š- ö e jo v z e ti srb sk o j a rm a d i v o d itela , d a n e p o r e č e jo : le h k o s te Z m agala, da s t e n a m v o ja p red b o jn o v v z e li. E d - n o g a d r ü g o g a g e n e r a la sr b sk o g a s o n a š i tü d i p r ija li, a li o d p ü s tili s o g a , d a e š č e p r a v a b o jn a n e s e z a č e la . P r v i r a n je n e t r ~ je nadoficer Knerler Janoš iz Beča. Jako hraber vojak je. Svojim pajda- šofla je pravo : Lehko bom jaz te prvi, koga krugla zavadi. Ali ve te jaz že dam tem svinjárom . I streIili so ga v ramo. Kruglo so njemi iz rane odstra- nili pa je že brez nevarnosti. P r i D rin i so srbi ednoga našega streIili, naši pa deset srbov. S tr e lje n je eden prosti vojak v Péterváradi zato, ka je ne šteo na neprijatela strliti. Krive nazarejske vere je bio, štera je po Al- föld-i razširjena i svojim farani orožja rábiti. P r ija li so v Pešti ednoga srba, ki je naše do- mače srbe na to napelavao, ka naj v boji puško tá lüčijo i k srbom pris- topijo. Sami srbi so ga redarom naz- nanili. Naši domači srbi so tüdi jako navdüšeni proti Srbiji. S rb s k ih o d b e ž n ik o v je 160 priš!o v Bolgarijo z orožjom i so se vdali bólgarom. Če do srbi tak hitro razno bežali, te za boj jih ne ostane dosta. K u ra ž n o idejo vojaki naši v boj. Veselo se spev- lejo vojne pesmi. Očevje so ponosni i m atere, ka majo vojaške deco. Iz sosednoga slovenskoga Štajara nam glasno, ka je tam eden stári oča svo- jih osem siaov na najlepših kölali i ž~ napjaksim i konjo sam odpelao na že- lezn išk i. kolodvor, da bi se odpelali v boj, Eden naš starejši voják mi je tüdi odkrio to pelo, da bi ga samo v ogenj poslali i ne m osté stražit. D a ri se pobirajo za ranjence i tistih siro- makov drüžine, ki so mogli v boj oditi. Naše novine tüdi vzemejo dare za"naše Slovence., Robače, prle po- sebno prosi drüžba „Rdečega križa“ za ranjence. Kaj prevüpamo, darüjmo. Š tir is to k o ro n najem a dobi ki naznani koga, če je telegrafe ali telefone poškodovao. N a š e v o jn e la d je so pri Ćrnogorskom pristanišči: A ntivari i pazijo, naj se živež ali" orožje ne vozi na Srbsko i v Črno-goro. J u n a k a . IIlousék Jožef i Sin Janoš čeha iz regem enta jagerskoga sta preplavala Drino močno naraščeno, čeravno so srbi strelali na njidva i sta podrla na srbskom kraji stoječe telefone. V s t a ja v N o v o j-S r b iji. To je tam , kaj so šrbi v balkan- skoj bojni dobili, neščejo stanovniki v srbsko vojno iti. Šcejo se od srbov odtrgali. P ü s p e k od b o ja . Pastir kak vsikdar, najbole v ne- varnostih, svojo čredo brani. Kda se od vseh krajov groznosti boja vzdigavajo, te katoličanski dühovniki svoje verne tolažijo, presvetijo i pomagajo. V vsa- kom djanji pa dvojnosti se lüdje s vüpanjom k njim obrnejo. Naš višešnji pastir i püspek, ki vu vsakom deli naprej pred nam i ide i nam pot kaže, v teh nevarnih časah batrüje, tolaži svoje ludstvo v prelepom pastirskom listi, šteroga to nedelo dü- hovniki iz predgance prečtejo. V. tom listi se zapove, naj se denešnja meša darüje za zmago našo. Predpjšejo se v njem tüdi mo!itve ža našo vojsko. Pastirski list, šteri je v trojem jeziki izdani, seslovenski etak glasi: Predragi verni ! V težavnom časi govorim k vam, kda širom po celoj Europi strah i nav- düšenost obsede vsako občino i rodo- vino. N aši lubleniki, bratje, sinovi, os- krbniki rodovine so se v boj podali. Prestrašena srca se k Bbgi vzdignejo, . v božjo previdnost podajo, od njega prosijo moč, tolažbp, premago i slavo- dobitje. I zagotovo milostivni Bog poslühne naše prošn-je. A r boj, na šteroga naš -mitostivea kral svoj nardd pozava, je te najpravičneši boj, šteroga se je kda vojüval. Ne zavolo častim arnosti ali precimbe, nego za obvarvanje našega bistva višešnji kral svoje narode v orožje pozava proti onomi narodi, šteri že dugo let s prevzetuov gizdostjov nas pači i nepokoji; šteri narod je naslednje to najhüjšo pregreho pripravo: kda je vmoro s svojov plemenitov ženov tro- nonaslednika, ki bi meo slavno nositi svetoga Števana krbno. Či se nájdejo še branitelje moriv- noga naroda; či tühinske zmožnosti nam ščejo nazaj zadržati roko, štero smo v pravičnosti vzdignoli: te razjezéna prava, naše domovíne bistvo, naša blaženost nam m o č i stalnost podeli, da v zavesti svoje dužnost!, glavno dokončamo, ka smo prisiljeno začnoli. Naš seri kral, ki je v celom svo- jem kralüvanji zmožen branitel mira bio : zdaj na stare dni, po telikajših nesrečah, pred božjim licom, prešti- mavši svojega naroda navdušenost, je boj mogo naznaniti. Glas njegov so za- čüli vsi narodi samovlastja. Navdü- šeno, kak še nej bilo viditi, se sprav- lajo pod vojaške zastave. Istina, med navdüšenostjov nas skuze pobijejo, kda žene od možov, mila dečica od oče, žalostne m atere od sinov slovo jemlejo. I što zna, jeli pom eni tagšega človeka, šteri se rad zaklinja z rečjov ,b o g m e* . P oleg te [razlage je bojnec vsaki tisti človek, ki m ed gučom rad pravi „bogm e“, ,,Bojnečko" je pa tista naša krajina, gde tej bogm ecje ali bojnecje živejo. T a razlaga je zadosta jasna, pa . ž nje lejko vsaki vidi, ka je reč „bojnec“ nigdar nej tak razžaljiva, kak naši lüdjó mislijo. Ka ma napriliko zam eriti tisti, ki rad pravi ,b ogm e" , č i ga što zavolo toga zove za bojneca? Ravno tak se tüdi nikom i ne bi sm elo vžaliti, či njem i što pravi, ka je on z „BojneČkoga“, to j e z tiste naše krajine, gd e se lüdje radi zakli- 3 1 j a j o z rečjov „b ogm e“. Zato pa m am vüpanje, ka po tom razla- ganji tüdi Vnogi naš bojnečki čtevec sprevidi, ka je reč „bojnec“ nigdar nej tak razžaljiva, k a k jo je držao dozdaj, pa či se znabiti gda pripeto ka šterom i bojneci što nazoči pove, ka j e on bojnec, ga tüdi n e de tak tirao, kak je tirao m ene tisti m ožak, ki se je z Bojneökoga priselo v naše vés.*) D olinec. * ) Dragi razlagajo tak-le reč „bojnéc“. Za boj- néce zovejo goričanci i ravenci Slovence okoli Monoštra, ki od vseh ovih vogrskih slovencov poseben guč majo, Ženski pravi tam ,bom išo“; pravijo; seča, tounje, pe. imšček, koriti se* itd. Posebnost jezika njim dá ime bojnec zenkraj zdrügikiaj pa posebnost nature. Bojevito lüdstvo je tisto. Boj-meti njemi je v krvi, zato je „ bojnec1 . Nfkda so pri Nedeli na proščenji edno stotino husarov pobili z koljom z goric. To je ta drüga razlaga. Ali z 9rv0v se lehko vküp pri kapči, zato ka tisti lüdje radi- majo to reč pri svojem guči: to me (Bog m e). V rej.