92. šfev. Poitnina, pfaftana t Kotovinl. Celje, pondeljek 18. novembra 1929. Leto XI. NOVA DOBA Izhata v pondeljek In petek. Stane mesečno Din 7'— za Inozemstvo Din 20*-—. Poumeina itevlika I Uln. RaCun poštno-Čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednifttvo In upravnfätvo i Celj« Strossmayerjeva ullca 1 pritllčje. Rokoplsov ne vračamo. Oglaal po tarlfu. Telefon Int §tev. 65. Prodaja hmelja na za- družni podlagi. »Hmeltj pridelovati simw se že na- uoili — a hmelj prodajati, tega se ne bod ilih,, oiziroiina po standardiih, kojc bi ustanovjla sanra centrala Saveza z>a- clrug za prod a jo hiinelja. Pri standar- dizaciji se mora vod'iti racun po sorti in. kvaliteti hmelja ter predvidievati tudi število ra'zredov, da bi se ne iz- /,\alo iiezaidovoljnost producentov. Savez mora skrbeti, da se l>o klasi- ficiranje hmelja uiz^'ivsevaija po nelki tuji, močni avtoriteti., koja bi pa bila podrejena strogemu nadizorm'anju »tied dA'lcöii, da bi se enkrat pridioiblje- ni odijemalci ne odbijali. Za uložen hrno.l'j bi zadruzniiki prejemali po mož- nosti tudi povoljine kredite. V nekate- rihi zadrugah s<> zčidružnikom daja M, Va aJi^ viy?dnosti, ostanok pa po pro- da ji blaga. Ceno vloaen-ega hinelja pa ne more določevati zadruga', ;ker se ce- na ravna lo po povpraševanjoi in bi se ravnala po poročilih, koje hi Savez ali tudi posamezma zadruga od agen- loiv, katere bi ona plačeviala in vzdr- /.c\ala v glavnih conitrih onih d^ržav, ki gojijo in izvažajo hmelj.. Ti agenti lii zad.rugi pošiljali poroeila o množi- :ü, kakovosti m ceni hmelja v tujini. Po dioslih podatkih bi potem uprava zadruge dloločevala, po kateri ceni bi se posamezni razredi hmelja ponujali \ prodajo. Kakor pri vseh enakih podjetjih, lako jo tudii tukaj potwhen kapital, ki bi pa moral biti praiv poceni. Za- druge bi rabile dve vrsii kapitala in sicer a) osnovni in b) prosmetni kapi- tal. Prvi bi se.porabil za stavbo ma- gaizina in sušilnice, drugi pa za fi- nainciranje prodajo hmelja. J^ravilno bi Mb, da oi>a kapitala doprinesejo zadružniki, ker bi ostalo vse, kar bi zgradili in pripravili, njihova lastni- na in nicer v razimerju vplačanih de- lieiev in po mnozini potoitn zadruge proxianega hmelja. Organizacija i r de do teh kapitalov aJi potom zadruž- nih deležev, ali potom posebnih pri- spevkov svojih clano\r. Ako bi pa os- aovni kapital ne mogli placati za- druzniki, bi se isti lahko dobil potom nove ustanovo za poljioprivredni kre- dil in sicer na osnovii zakona od kta 1925. To ustanovo vodd: »Direkcija za ]>oiljoprivro- magailo tudi zadrugi za prod-ajo hme- Ija, ker bi se potem d^igniila tudi dr- žavna trgovska bilanca. Obratni kapital bi se pa dobil ali potom Direktorja za poljoprivredni kredit, ali potom Narodne banke. Pr~ va claje kratkoročne in srednjeročne kredite po 6%. Ker pa predetavlja hmelj veliko vrednost, bi zadruga mo- rala rax4)olagati z velikimi vsotanii, ikojih bi Direkcija za poljoprivredni kredit ne zimpgla —¦ in bi se ziidruga inorala obnidti na Narodno bunko. Ta banka je v m. I. pripravila za uspelo prodajo opija v, Južni Srbiji vsota 30 railijonov dinarjev, a tef vso- te po svojih štatutih ni mogla prepu- üüti v pomcč, ker produceiiti opiju ni- so organizirani. Ideal vsako zadtuge ,!•:. pac,, da si sama preski-'buje olxi po- trebna kapitaüa in dia ni od nikogar odvisna — kakor je to storila Cen.tral- na zadruga za prcdau'o jajc na Dan- !>kem. Pred vsoan je tudi potrebno, da si zadruga osigura zadostno množino hmelja, ker hi se pri več'j*em prome- lu zman.jševali stroški. Zadrvžniki bi se m-orali zavoizati, da bodo ves lastni pridelek prepustili zadrugi v prcdajo. ne d'a; bi boljiše bilago prodajali sami, slalxsega pa za vnovčenje prepuscali zadlrugi. Za.druga bi morala pred vseni upe- ljati »tandardizacijo lumelija, kar je {?lav/ni pogoj za. uspesno prodiajo lume- Jja in tues- no iLelovanje zadruge, kakor to, avtor sain pravilno povdarja. Smelo trdi- mo, da je standardizacijai hmelja pri sedanjih raz«ierah nemogoča in iz- kljtičena. Za standardizatijo hmelja bi bilo nujno potrebno: 1. cUi bi donraica pivovarniska in- dustrija porabila vsaji 75% domačega bmriija, ne pa le 4—5% in bi bila k uporabi d'omacega hmelja postavno zavezana; 2. da hi bdli vsi hmeljarji brez iz- jcmie tudi zadruzniki; 3. da bi se prodaja hmelja ne mo- glai dTugaiöe ixvrsevati, kakor potom zadruge in A. da bi se potom visoke carine za tuj hmelj oriemogočil njegov uvoz. Pri sedanjih razimei'ah je pa po- trebno, d&i se hmeljÄki trgovini ne de- la nepotrebnih ovir, nega da ge j>o- spešuje in olajšuje. kolikor je le mo- go^e. Alz^cija in Polj&ka ste tudi konkü- lentiniji na&emu Inriel'j'u in paziti mo- ra-moi, da nam ostanejo dosedanji kup- ci zvesti ini da pridobimio še obilo no- vih. ••"*¦'* Prrmera hmelja' 7 opijean in jajci ne drii. Hmelj: je borzni predimet in se njegova prodaja pri nas.v Jugoslaviji ne da regulirati. HmeljvenilSta;nko Svetina. 17 MIL Prazniki pred vrati. Bilo jo se pet dbii do praznikov, ko je takoj po zajiutreku prihitela h Kon- deükövim Vejvarova dokia,, Marjami- ca, s kožk?m na roki, vsa rdteoa od na- glice in mraza. Qd njo je skoraj vel mirzeil veter, tako je bila vsa napojena z mrazom. OdSkod pa sto prišli sem?« se je za- čudila gospa Koiigelikova. »S trga grem, miilostljiva gospa;, s trga. Bili svö, taun h mladio gospo, to- dcti ona ima še nieke.opravke in pojde potem naravnost domQV. Zato me je poslala-------« »In kaj pa vste nam prinesli, Max- janica?« se je vpletla gospa Kondeli- kova v njeno pripovedova.njje. »Mladla gospa mi je naročila.^ naj vae pozdravkn, in prosis ^da bi mi po- vedali, ali zadostuje, če Stoji naprav- )jena kastrunöv«, kita samo pet dni. Kupili sva tako liepo, okroglo in miada gospa bi jo.tr»(ia napr&yila kot divja- čino.« 'Anj:':v; :• ?¦'•'¦' '¦'¦• s'** • »No, zadostuje, pet dni, zadiostuje, ako je že malo stala«, je rekla gospa Kondelikova nekoliko zamižljc\na. »Toda Marjanica, kdaj pa jo hoče go- spa napraviti?« »Za. prazjiike, mtiloS'tDjiva gospa\« je odgovorila dekJa s pojocim glasom. iz kctterega se je odzivalo zacudienje, da gospa tako vpraša. Saj so prazni- ki! »Za praznike?« je vpratkila zategto gospa fe soprogu. ^Moj Bog, kaj nio ni Pepica dobro razumela, ko sem ji reMa, da bo na praznike pri nas, sta- vi?«\ »Jaz ne vean, kaj sta se dogovorili, mati«, je rekel mojster. »Jaz nisean bil zraven. Moras m sama vedeti, ka- ko sta se zmenili . . .« »To jc zopet nekaka pomota«, je od- govorila gospa očitajoče. »Saj sem ji povedala: punca, ob praznikih bodeta pri nas, ničesar no pripravljaj. Poka- žite, Marjanica — nio seveda, kita najt- manj za tri-gotginarje, in kaj pa še iinatc? Moj. Bog, jezik in tuk^aj park- lje — ali hooe napraviti gospa žolco? Toda čemu vse to?« Gospa, Kondelikova je zoi3et pokri- ia kožek in je rokla odlločtno: »Pojddte domov, Marjanca^ in reci- te gaspeij: pricakujem jo na cele praz- nika — tudi z vamis seveda — in ni- cesar naj ne pripravlja. Kilo naj pri- pravi, ta se ne pokazi niti cez en te- d'en in jezik na'j napravi prej — vkl'jub termu ibo s poiljisk'o omako. Tako, sedlaj pa pojdite. Na cole praznike, Marjanica!« Marjanica je Ma, toga gospa Kon- die] ikova j© še vedno god'rnjiaJa: »To je nespameiten otrök! Saj ven- der j'asno govorim! Hocem ji prihra- niti skrb in stro&ke — in naenkra.t to pripravljamje . . .« »Kaj pa ti ves\ mati«, se je oglasil inojster, »morda f)a Vejvara — —« »No kaj, Vejvara«, se je vpletla go- spa Kondelikova'. »Ako rečem Pepici„ ;e ravno tako, kakor bi rekla Vejivari' 'Menda je tudi njemu prav, ce IxkIo broz dela.« Mojster Kond'elik' je imel prav. Z,ve*- čer sta prišla Vip|ji\'ara in »o na pragli ju je pozdiravljala gospa Kondeliko- va: »No, ikaj pa fa s tern kupovanj^m, Pepica? Ali me nisi dioiiro razumela?« »Jaz som io razumelai, lBaitnica«, je odgovorila Pepica smehljaje, »toda ravno zato sva prisla — priaOa bi bila ze vceraj, toda nisva mogla. In seda'j .ce po'ineni, Frani!« se je obrndla k Vej- vari. Vejivara je pozdravil, poljtubil tasci roko, z desnico jo je stresel' mojstrn in se je zopet obrnil h gospej. »To se pravi, draga mainjca«, je t<\- cel v zadiregi, ne jezite se, toda Pe- ca uiji je sele vceraj povedala, da ste naju povabjHi na praznikel, na, eels praznike. Na sveti vetccr gotovo pri- dieva, mamica, toda en dan bi bil rad doma — tudi Pepka sog'lasa z meno] (je hi.tro pristavil im so je obrnil k nji), kaj ne, ženi.ca? Ne smete se jezr- ti, mamica;, pri vas sva zelo rad a, tu je veselo, ampak tako sem' se veselil na letošinji Božič pri nas, doma -- prvi je v najinoim zakonu in gotovo en dfein preživeti — in Pepica tudi — pri diomačem ognjikšč.u. Zakuriva v vseh sobah, pokadiva, ^Pepica naprajct, koslo in na večerjo pridstrankah sprejetih za čla- ne. Drug povod za boj med obema strujama da je bilo postopanje družbe pri nakupu in prodaji gospodarskih .potrebščin. 0 tem pravi uraidn.o poro- čila dobesedno: »(Te potrebsčine) bi inorala d.ruzba po § 2. tocka 9 svojüh pravil posredio- vati za svoje ude brez doibiöka. Kme- tijiska družba pa je krenila s toga jas- no ji zacrtanega podrot'.ja na1 kupcij- sko polje, za fcatero po svojih pravilih iiiikakor ni pristojna. Revizija dru- »stvenih knj'ig in računov, ki ^e je iz- vTŠila. dine 6. n,ovembra t. 1., je dogna- la, da so dobivall tud'i necüani v veli- kih množinah kmetijske potrebščin?. Mod teml je poscbno 'omeniti csrednjo gospodarsko zadlrugo »Ekonoma«, ki je diobival vse- blago, ne gliede na na- ročeno mnozino celo cenejo kakor po- podlruznice. Ak'o se uposteva, da je »EkonoTn« gospodarska organizacija, pri kateri so poglavito udeležene vo- dilne osrebe bivše Saimostojine kmetij- ske 'stranke, so politirai vidiki tega gospodiar.sko neracijonatoega ra vna - siij'a na dlami. Dognano je nadalje. da je Knielij- ska diružba pri svojem poslovanj'u dla- ja-la prednost trgovceai, ki so bili si- cer nijeaii člani, a niso imeli s kinieüj--. stvorn. samim nikakih neposmlnih sü- kov. Tem trgoveem je Ivmetijska- druž- ba dobavlj'ala blago celo po nižjih ce- niah kakor lastiiiim podružnica/m, ta.ko da so se te pogostoma pritoževale nail konkurenco trgovcev\ ki da jih pocli- para proti-lastnini podružnicain glav- ni odbor. Na d'rugi strani je dogaano, da je Kmetijska idružba dobavljala ve- likanske innožine rudnin.skega super- fosfata tuji. tvrdiki, ki ji jo bit sedež da,- lec od. druzbinega crljunocja:, ki torej nitä ni bila njen clan.« Dekret o razpustitvi »j'o bi.1 družlii dostavl'jen v četrtek 14. niovon^bra, na kar je bil imenovan za zacasnega upravitclja družbine imovine g. Oton Detela, šef komisij'e za agrarne ope- racijo iu veleposestnik v Proddvoru pri Kranju. Todia med temi so biln po- trjena pravilla za novo »Kmetijsko družbo v Ljubljani«, ki je imela \ so- boto 16. nov(?nibra svoj obt-ni zJ>or, na katerean je bil izvoljon. za predsetlnika g. Uiton DeteJa in za podpreclsednika gg. Jasip Lenarčiči, veloposestniik na Verdu ter Peter llauptmann, župnik v Dobrovi jjri LjiubHjani. Med ostalinii odborniki so \'a bivse Ötajerske gg. Mi- los Levstik, upok. ui'itelj. in posestnik na Bregu pri GeJju, Steblov.nik Mar- tin, posestnik v Retici ob l'aki, Vese- njkak Franc, posestnik v Moškanjcili in Robič Sreoko, posestnik v Limibušu. M-edl tremi' raicunskiini pregledlniki je iz 'bivse Ötajwske Jakob Raj'h, posest- nik v Ljutö,meru. Ta novi glavni odbor ima na logo izvesti organiziicijo nove družbe. Po §§ 29 in 30 prawl niove dlružbe pa se uvaja zia volitve podi'u!žničnih odbo- rov in volitve delegatov proporc (t. j. isti način volitev kakor na pr. pri ob- činah). Blagovni oddelok obdirži, kakor je razN'idino iiz poročila o občnem zl>oru. tudi n/ova družba. Domače vesfi. d Pomočnik hanci Dravske banovi- ne g. dr. Pirkmajer se je mudil v so- boto v Lariboru, da je izdal polrebne odredbe za likvid'acijb županijie in ob- lasti. Po leg tega imamo še v bivši fma1- riborski oblasti okrajne zastope in okrajne cestne odfoore. Kakor »o čuje, nioraj'O biti vse zadjeve bivših okraj- nih zastopov konečno likvidirane do 31. decembra — odnosno, vkolikor to no bi šlo, prenešene na ban ovine — dločim bodio okrajni cestni od'bori po- slovali kot pomožiii organi banskega urada dulje. Pri teh bodte le potrebno gotova partizanska inienovanja viril- nith OLanov popraviti. Obe oblastni hranilnici bodeta kot lmnovinski hra- nilnici potslovali napre.j>, okrajne hra- n LI nice pa postanejo občinske, z ga- ranciio občin dotičjiega ok raja; d Okoliški občinski odbor: je imel vöeraj'17. t. JTi. od pol 9. do 10. ure predpoldne svojio redlno sejo. Po odo- britvi zapisiiiiika in županovega, poro- •cila se je vršila voliiev obeinsk. knie- tijskega odbora v sinislu zakona o por- speaevanju kmotijstva. Navzouih je bi- lo le 22 olx'inskih odbornikov; deset glasovnic j^ bilo oddanih praznih, z 12 glas-ovi pa äo bill izvoljeni v ta ocL- bor gg. župan Mihdčii% podžupan Ku- kovoc, Strenčan, Glinsek in Slander; naimestnika sta gg. Pišek in Jakobin. Na to so se obravnavala poročila po- sameznih odJsekov. Sklemilo se je dati podpore za božičnico revnih otrok v Gaberju 2.500 Din, s/olski'in sestrain v Celju za šolsko kuhin jo in goapodinj- ski tečaj 900 ]>in. Delai za popravilo in posipanj'e oest okrog pokopalisca so že oddana. Sklene pa se še popravilo ceste v Pristovi. 17 prosilcev se sprej- me v domovinsko zvezo, trem se zasi- gura sprejem-, če diobijo naše držav- ljanstvo. Nadaljo jc občinski odJjor odioibril pogoje mestne ol>cine za raz- «iirjenjie električnega omrežja na Ostrožno, Lisoo in Medliog. Ugo^ror Jo- si])a!. Lednika radi od'stranitve saino- lastno postavljj>, so- proga strojevodje z Brega pri CeJju in 18. novemibra 5-letni Ferdinand Ke- gu, sin cinkarniškega dlelavca iz Ga- ber ja pri Celjiu. — V mas tu je umrla' danes zjutraj gospa Jožefa Pojavnik, roj. Rojec. N. v m. p.! d Umrla je danes 1.8. novembra ob pod 14. uri v javni bolnici v Celju po dolgem, težkeim tr]>l'jenju gde. Minka Gorocanova iz Vojnika. — Poikojnici blag sponiin, rodbini nase sožalje! d Ljudsko vseučilišče v Celju. Da- nes se vrši zakljurno pmdavaiije g. dr. Fr. Vebra pod naslovom: »Spoz- nanje — z,mota«, v ikateremi- bode pro- davatelj orisal biistvo «človeške oseb- nasti z u«i'stvene plati. d Za želesniškega rarwtfelja v Ljtth- Ijani j-e imenovan g. dr. Jakob Borko, d/osLej železniiški ravnatelj v Subotici; desedanji železniški direktor v Ljub- ljani inž. Dimitrije Kneževic \y<\ pri- de v Subotico. d Uradniska inienovania v upravi Dravske banovine. Z ukazom Njeg. Veli. kralja so imenovani: za naceTnika upravnega cddelka banske uj rave dravske banovine g. dr. Josip Ferjan- 'čiič, na'ocilnik ljublj. sreza; za naö-el- nika splošnega oddelka g. dr. Fran Vonc'ina, nacelnik ptujskega sreza, Za banskega svelnika 8 I dr. Leon Stare, župaiiijski svet. mariborsike zupan.ij; Schwalbe« tvncUke Raab-Katzenstein iz Kassla v Nemčiji ( ki je nedavno priredila letalska metinga v Ljubljani in Mariboru in se je provizoricno na- seliki. v Mariboru) na svoj xlom v Sre- di&ču. Pred odletom v Sredisče pa pe je produciral tvrd'kin pilot Hans Miil^ l'er z drznimi looping! nad Glavnim trgo.m in Dra\o. Dva sta šla, pri tret- jem pa je motor nacnkral obstal (boj- da je pil'Ota slepelo solnce) in letalo jo tolebnilo od. Drave preko Badlove hise na Glavnom trgu in obtičalo na novcm delu Glavnega trga. Stras^n pok je blisko.ma privabil ljtudi od vseh strani. Letalo je bilo le šte kup ploče- vine in želtoza, izpod kateroga so iz- vk-kli dr. Ivana Šestana in pilota Miillerja. Oba imata zlotmiljene noge in ra.no na. obrazu. Ob padcu sta bila še pri zavesti in sta prcsuniljivo kri- čala. Zdravniki upajo. dn botdeta os-ta- la pri življenjii. di Zahvala. «Pod'mlajdek Rdečega kri- ža na dfrž. dešld niosčaniski soll \r Celju so g. Westnu, veleindustrijalcu v Oe- Ij.u,. najiskrenejše zahvallijtuje za po*- darjeno posodo, kar je omogor-ilo otvo- ritev sol^ko kuhinje. d Pevsko društvo »O/jA'a« ima no- coj' ob 8. uri pevsko va'jo. Vei in tocnoT d GJedaJUki abonenii se vljudno na- prosaj'O!, dla poravnajo movemberski obrok gledališkega abonmaja najkas- neje do 20. novembra. Po napor- nsm deiu rnblmo pri- inerncgn rBzvcdrila, :iajbol)äe razvvdrilo pa jegodbd C<č 2elite i- tncti dober graniofon, bbrnltc sc na velctrgo- vlno STEK- MECK1 In oglejte si vcliko zfl- logo naj boljSih vrst godbenlh instruiiicntov iniporliranili dlrehtiio iz riajboljiih svctovnlh tovarn po slcdcCih tiizkih cctiHh; gramofon 280, 390, 560, &X) Din, ploščc 22, 35, 40, violinc 315, 545, mandoline, kitare, klari- ncti, flavic, harmonike In šc tisoč druglh prcd- metov po najnižjih cetiah. — Nakup neprlslljen. Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE. da, «oglašate z meno-j ia da pridete k nam?« Gospa Koiniddiikova j« poslušala in je gledaJa vprta na Ve^jivara in ni ta • koj odgovorila. In Vejvari se je zdelo, dia je treba svoje rajzioge se bolj pod- preti. »Ne upirajte se nama, mamica — in vi oče tudi ne. Verujte, da bi se mi zddo, kakor bi bilo iz nasega mlade- ga .skupnega. zi^l'jenij'a s' Pepico za vsele.i nekaj iztrgano, ako ne bi bila o teh prvih praznikih dom»a — kakor rejienca — in oeprav bi bilo to pri vaa . . .« 0 vsern, fcar je Vejivara poved'al, go - speij Koudelikovi ni niti na misel pri- slo. Niti sanjalo se ji ni, dai l)i iiiog-el biti red letosaijega Božiča drugačen, kakor gä ie bila on a že vnaprej dölo- čila. Kaj je bilo bolj naravnega kot da bi bila >otroka« pri njiih.. In tu na- enkrat ta ..Vejvarov predlog. Mečkala je predpasnik in je rekla z ocitajwim glasom: * Jaz sem tega toliko nakupila! Zaj- cai imaano in kozlička, — moj Bog, kdo bo pa vse to snedel! Ali si slišal, staTi? Kaj ti praviš k temu?« »Da so ti ne usmrdi niti zajec, niti taslioek. Ihj da1 ima Vejivara cisto pra.v.« »Ti z njLm soglašaš?« jö aalkticaia gospa presemecena. »No, ti si pa lep gostitelj, Ko bi se moral pridružiti meni in Vejvaro pregovoriti, mu še pritrjuješ, dia je prav, ce ostane doma. Clu'din.a, da mu še nisi rekol, dJa ua,i ostane doma tudi na sveti vecer.« »V tej zadevi, mati, ne morom bit! proti njemu. Saj Vej^ara ve, kako ju imava rada. In kar se tega; zajica all kozlička tiče, je lahko poma-gati: poš- lješ to na Vinograde in tatm vse poje- m»o. Samo, ce bi bilo po niojem, bi mo- ral! biti Vejvarovi pri nas na sveti dan in midVa bi prišla k njim na sv. Štefana dan. Meni bi bilo to tako ljub- se in varaa se bo ziddo, d'a sta bila ce- lt! praznike doma.« »Seveda, sevedja, o»ce, tako torej na- prav.iinos je pritrjeval Vejivara, ves vesel, da se mu je sploh poerecilo pri- dlobiti en dan za svoje domače ognjl- šiče. »In videla bosta, da vama bo tu'di pri nas ugajalo.« »Kaj za to, Vejvara«, Jo rekel itloj- ster, »samo ko ne bi bilo tega tavanja dto doma«. Veä'vara je hotcjl nekaj rö6i, toga prernagal se je. Preseneti oceta. Na- roči "kpeija, da ga bo odpeljala. Samo naameliiiH se je. »Toda, kaj pa ba s teto KatinkoV« je rekla sedaj v skrbeh gospa KoncLeli- kova. »Vselej o praznikih je bila pri nas, in mi ne bodemo d'oniii . . .« »Pa pride z vamii k nam, draga nm- mica«, je zagotavljal Vejvara vneto. »Jutri poj'de Pepica k nji, niorda ji bo prav.« »Kaj da bi ji ne bilo«, so je oglasil mojster Kondelik, kakor bi imel od tote pooblastilo. »Samo d'a bo imela druzbo! In razun tega si tudi še ni pri vas v«ega ogleda'la.« »Stari!« je posvarila gaspa Konde- likova soproga. »Saj |e nisem razžalil, mati«, se je branil mojster. »Toda generalne revi- zije.se ni imela,, vse, kar je res. Sicer pa, natj revidira. Tarn je do seda) Se vse v redu — saj je novo.« »Pri nas bo vselej vse v redu, oče«, se je namrd'nila Pepica. »No, no, no, no!« je pokLinal moj- ster. »Saj mi bo Vejvara vse povedal, kako bo k letu.« »Jaz bi mu pokazala«, je zagrozila Pepica Vejvari s svojo malo pestjo. Kaj pa naj bi povedal!« »Danes tega se ne vei, todia videl bo, draga punca,, videl bo«, je govoril moj- ster proroško. »Ko bi jaz möge I tako- l'e vse pövedati . . .« Toda, nwjster se j,e že obrnil' in je sel v drugo sobo po robec. »Da se ti jezik ne prilepi!« je klicala za njim gospa Kondelikova na pol v šali, na pol v resin jezici. »Sreča, d'a to Vejivara pozna!« M'lada sta se posedela, i>ogovorili eo se, in gospa Kond'elikova se je meni]a s Pepico, kako naj torej s tem kozlič- kam napravijo. »ALi bi rajši tega zajoa? Poviedii, meni je vseeno. Kaj pa ima Fran rajlsi?« »Mati,,i tzakaj pa, tako vprašuješ!« se je oglasil za nijo mojster. »Kaj ima rajši! Naj si, izbere, ikar hoce, ono drugo stvar mora pojesti tukaj pri nas, kako naj tu izbira?« »Ti si daai/as zopet siten.«, se je bra- nila gospa, čeprav ni mogla utajiti, da ima gospod soprog pravzaprav prav. »0, moj Fran je vse rad's je zakli- ca'l'a Pepica. »Včeraj sem skulxala žgance — in kako so mu dišali!« Mojster je nabral obraz v usmiljen, S'ocuten izraz. Strojno ažuriranje Din 150 Strojno entlanje Din I"— Lepo solidno delo samo pri B. Pušnlk Cankarjeva cesta 4 (stara hiSa Ljudske posojilnice poleg davkarije). Za Sivilje znaten popust. Štev. 92. »NOVA DOBAc Stmn 3. d Gene za seno in slamo v Maribo- ru. Na sobotnem trgu je bilo malo kupčije. Gene za seno in otavo 100 do 120 Din, slama 55—60 Din. — Gene v eeljski okolici stoje na isti višini. Se- no je lalifco nategnilo od 75 Din na 100 Din. Sport« ReprezenUnwa Celja : S. K. Hermes Ljubljana 0 : 0. Pri tej včerajšnji tek- mi visok poraz Celjanov, kateri so so še It» v drugem poltVisu znašli. Polčas 0 : 5. S. K. Celje bomb. : Mletik S. K. 5 : 2. Trening-teknia na raamocenam te- renu. Slaba igra na obeh straneh. Sodnik g. Seitl. katerwniu bi priporo- čali, da so z gludalci manj. razgovurja. S. K. Celje. Vßi igralci se strogo opözarjajo, da prineso brezpogojno v nedieljo. due 24. t. in. med 9. in 10. uro dJop. na Glazijo klubove stvari ka- kor hlaeke, dokolenioe, cevlje itd.. ker se vrši pregled za obeni zbor kluba. — Gospod/ar. Izvinie fioncoske pastilje Valda proti p re h I a d ü, g ! a v o l> o ! u, g r I o b o I u. Prodajajo vse lekarnc in drogewje. «KINO. Mestni kino Celje. Pondeljek 18., torek 19. in sreda 2(). noveinbra: »Ve- lemesto*. Senzaeijonalcn fihoski ro- man z dna velsmiestnega življenja v G dejanjih. V glavnih ulogah Anita Dor- ris, Anton Pointner, Hans Mieren- dorf, Hans Brausetvetier in f Albert Steinrück. Izredno zaniimiva in nape- ta v.sohina.' Orkester! — Oetrtek 21, pet ok 22. in sobota 23. novenil)ra: »Robert in Bertram«. Yelefikn po isto- imenskein glaMiskean komadu v I) de- janjih.. V glav;nih ulogah Harris TAedt- ke. Elizza la Portß in Frits Hampers Najboljši film Hariyja Liedtkeja. Or- kester! — Prod'naznanilo: »Angel uli- ce*. Razne politične in druge novice Afera Caasotie-Radojlovic. V nocl od petka na soboto mimulega tedna sc je odigral v beograjfiikenii varijtetoju »Palace« incident, ki &e je razvil v — diplomatski Skandal. V eni loži ome- njenega varijeteja je sectel to noč agiledni beograjski trgovec Miodrag Rctdojlovit' z dvenia prijateljema in cno vai'ijctejsko damo. V lokal je pri- šel kasneje italijanski vojni ataiše. za zrakojilov.sUo polkovrri'k Gassone z ne- kira tajnikom španskega poslanst\ra, ol>a v civilu. Ker je Gassone poztmiI že od poprej damo, ki je sodoLa \ RadoJ- llovitevi družbi, jie nastala — bilo je ob 3. uri zjutraj*! — znana »nape- io&U, ironiono posmehovanje in opa'z- ke^ katin je zmerjal Jöeograd' za, p . . . ., ko je kasneje šel Radwjlovic mimo. Ta je opazko razu- lnel in, jo takoi odgovorils da ni Beo- grad tak. nego Rim. Na to je Gassone udaril Radojlovičai po abrazu in ta mu je udarec vrnil tak-o, da je Gasso- ne pad'el na sedei nazaj. To je bii do- godek v b,a.ru — o',Ti:go- ötampe«, znanega casnikarja lonija Schlegla dne 22. mairca 192P. Po dcxlgom, napornein preiskova- njiii uinora Tonija Schlegla j'c uj:oto- vila policija, da je pri tern umoru so- deloval šofer Babic, zaposlcn v 'tvor- nici Siemens v Crnoanereu pri Zngre- bu. Dne 30. oktobra sta čakala v tvor- nici dva policijska detektiva na po- vratek Babicev. Ko se je ta vrnil s to- vornim avtomobilom d'oinov in ga spravil v garažo, sta stopilai agenta k njemu in Keč ga je vprašal, all je on Mijo Babič. Babič je to potrdil, a v istem hipu že tudi pograbil po revol- verju in odd'al strel ma IKača, z dru- gim strelorn pa pogodiil Bana. Keč je bii zadet v aorto nad sreem in je pa- deJ mrtev na tla. Agent Ban je bii za- det v prsa in težko ra:njen. To se je odigralo ob 17.30. Pri pro- i.skavi so v Babičovi sobi v tvarnici našli pod! posteljo v papir zavito orož- je in razstreliva. Oblastva so takoj organizirala zasledoA^nje za moril- com Babicem, rojenim (i. septembra 1903 v novem Bukovcn, srez Slatina. I.stcčasno se je vodiila preiskava, da so ugotovi, s kam so jö Babič družil in kaiii je zahajal. Še ivSto noč so po- licij-ski organi prijeli njegovega dru- ga Drag-otina Križnjaka, delavca, ki jlizino Sdüeg-llovega stanova- nja^ a v teni trenulku je Babic že izvr- sil a>tentat. Sedanje ugotovitve o nacinu aten- tata na Tonija Schlegla se popolnoma ujemajo s svojecasno preiskavo. Se- claiijn preiskava je nadalje ugotovila, da so pri atentatu na orozniyko vojaš- nico .sodelovali Hranilovic,, Križnjak, Pospišil, Babič in Soldin. Razstrelivo j«e prinosel Križngakj, vžigalno napra- vo je ])ostavil Hranilovic, v njegovi bližini pa je bii Pospišil. Babič jo stražil })rod vrati vojasnice, a Soldin v Palmoticevi ulici. Po eksploziji so vsi pobegnili. Pri leku preko trga N. je Soldin vrgel na stražnika, ki ga je hotel ustaviti, bombo. Nadalje jie ugotovljono, da sta tudi ateri'tat na most pri Brezovici in na skretnico pri mostu med! Veliko Gori- co in Mrac^l'inom delo te d'ruzbe. Aten- tat na most pri Brezovici je i«zvršil Pa&pišil s Križnjakom. Razstrelivo je prinesel Hranilovic, ki ga je prevzel od Stjepana. Horvatka. Paspišil je s Križnjakoan položid razstrelivo tudi na skretnico pri Veliki Gorici. Na podlagi ugotovitev preis'kave so v stanovanju uradmika bolnice nalez- ljivih bolezni «Pavia Glada našli veöio koiičino orožja\ lnuiiicije in räzatreliv. Pri nabavi in razd^elitvi orožjia ter municij« je sodeloval tudi Stjepan Ja- vor, trgovec iz Zaigrebai, ki je v&e to prejel od Sftjepana. Horvata ter izročil Mirku Kruhaku in Milu Starceviču. Vrhu tega je ug'Otovljj'eno, da so te ase- bo bile delottim v osebni in neposredlii zvezi z dr. PaAelic'em in Perčičem. — Preiskava se nadaljuje. Kaikor se iz vsega tega vidi. so eks- treiinisticni tipi segli po orožju, da so ubije ugled&n časmikar, ki ga }