Gospodarske stvari. Nekoliko zdravih načel, po kterih se pride do zboljsanega in požlahtnjenega plemena domače živine, posebno molznih krav. Živinoreja je v tako tesni zvezi z poljedelstvom, da jedno brez drugega ne moie napredovati. Ako se ne da tajiti, da visi živinoreja od razvitka poljedelstva, tse more še z večo pravico na robe trditi, da poljedelstvo brez pomoči živinoreje napredovati ne more. Dva glavna pogoja sta pa, od kterih poglavitno odvisi razvitek živinoreje, in sicer: o b i 1 n a hrana in pa dobro, svojim okolnostim prikladno pleme. Ako prijatelj lepe živine pride na veliko živinsko razstavo, 8e ne more dosti načuditi lepim, vsakovrstnim plemenom goveje živine. Ali zelo bi se pregrešil proti umnim pravilom živinoreje, ako bi za svoje pokrajine nakupil goved le po očesu, češ, da bodo iz te matice tndi pri njemjeduako lepa goveda se izgojila. Kakor rastline, tako ima tudi živina svoje podnebje, svoje kraje, kterim se je njih život tako privadil, da bi prenesena pod drugo nebo in v druge razmere, ako bi se jim ne nioglo privaditi, moralo ali poginiti ali se pa znatno premeniti. Da se s premembo podnebja in drugib naravskih okolnosti tudi zvunanji organizem in notranja narava živine menja, to je resnica tako jasna kakor beli dan, in ni treba je dokazovati. Pa tudi to je po tolikih skuanjab dokazano, da na priliko švicarska, bolandska in angleška krava ni več ona ista v daljnem, tujem kraju, in ne bode toliko in jednakega mleka dajala pri tamošnji lirani in krajevib okolnosti, kakor ga je dajala v svojem kraju, pri domači hrani in domačih okolnostih. Tu se bode tvoja domača krava pri dobri brani iii priličnem gleštanju, ako je le nekoliko boljšega domačega plemena, kot mlekaiica bolje obnesla od velikega bolandskega ali švicarskega plemena. Holandske krave so res znane kot naj obilnejše mlekarice, kajti dajajo po 12—16 pintov (bokalov) mleka na dan. Ali umni gospodarji so nebali v novejsem času si omišljevati takib krav, ktere brž po oteljenju dajajo cele kable (škafe) mleka, ki je pa le bolj prazno in vodeno, nikakor mastno • tudi množina pojema bolj in bolj, in davno pred popolno brejostjo celo na polovico pade. Ako se pa po kaki nezgodi takim mlekaricam kima nekoliko prikrajša, preneba obilnoat mleka še pred časom. Zarad tega umni gospodarji več skrbl in pozornosti na take krave obračajo, ktere pri zmerni hrani dajejo, če tudi znatno manj , pa vendar od prvega blizo do drugega teleta jednako mero mastnega in dobrega mleka. Treba samo paziti, da se biki glede postave in velikosti odbero prinierui kravam; kajti ako se odberejo preveliki in pretežki biki, se labko zgodi, da se krava težko in nevarno oteli. Potem takem ne velja krare slučaju prepuačati, marveč treba kravo in bika dobro poznati. Kako bi se pa tam mogla živina zboljšati in požlahtniti, kder se krave in biki slučaju prepuščajo? Tu mora sicer že dobro pleme rakovo pot iti. Če pa hočemo domače pleme požlabtniti, še ni zadosti, da pazimo na pripuščanje goved, ampak treba tudi na odrejevanje telet vso pozornost obračati. Prva skib bodi toraj gospodarju, da se teleta ne samo z dobro krmo redijo, ampak da se pri krmljenju na red in pravi čas pazi. Ako si gospodar hoče živino požlabtniti in zboljšati, mora natanko prerajtati, koliko goved da zamore s krmo, na svojem zemljišču pridobljeno, skoz leto prerediti. Treba je namreč krmo, živini namenjeno, na dvoje ločiti: jeden del potrebuje govedo za vzdržanje svojega življenja, drugi del pa za pridelovanje, t. j. za mleko, meso, gnoj, delo itd. Ako gospodar daje samo toliko brane, kolikor je njej za življenje potrebno, naj ne pričakuje od krave niti obilnega, niti dobrega mleka. Kdor boče doseči cil in konec, mora se tudi poslužiti sredstev, t. j. krmi krave obilno. Vrednost dobre inlekarice en ceni se toliko po tcm, koliko, ampak kakega mleka v določenem času da z ozirom na potrošeno brauo. Za to velja v novejšem času za dobro mlekarico naslednje meiilo: koliko in kakega mleka da brana od jednega centa dobrega s e n a d aj e. (Konec prih.) Zadnja kop. Gothe, ravnatelj sadje- in vinorejske šole poleg Maribora, priporoča v svoji izvrstni knjigi ,,Der Weingaiten"*) jesensko kop vinograda, preden močni mraz nastopi. On pravi, da je to obdelovanje zcmljisča v vinogradu prav važno in zasluži, da se povsodi vpelje; kajti tako je mogoče, da mraz grudasto površje vinograda prešine in redivne obstanke zemlje bolj razkroji. Mokrota se tako globokeje v zemljo spusti in za subo poletno vreme koreninam v globočini olnani. Važno pa je tudi to, da v jeseni obdelanih vinogradov spomladi plevel tako liitro ne preraste in se torej labko pozneje kopajo, kar spomladi zabrani, da trs tako bitro ne začne gnati in se tako pomladanskemu mrazu ložje odtegue. Zuano je nainreč, da v rano prekopanib tleh trs preje žene, kakor v neprekopanih. *) 0 ti knjigi spregovorimo pribodnjič kaj več.tj Kdor hoče prihodnje leto obilno lepih murk (kumar. krastaTcev) si pridelati, naj zato ž e z d aj skibi, in prostor, na ktevem boče prihodnje leto murke sejati, pripravi. Dobro izskuaen vrtnar naSTetuje ta le način: Zemljišče za murke se že j e s e n i izdatno s kraTJem gnojem pognoji in potem o lepem, subetn vremenu globoko prekoplje. Tako prekopan prostor, grudast in nezraTnan, ostane črez zimo, da ga mraz dobio predela in se gnoj razkroji. Ko pride spomladi ugodni čaa sajenju murk, se iznoTa prekoplje, t gredice razdeli, po kterih se d^a palca široki iu enoliko globoki žlebiči potegnejo. Ti se za tri četrti z stranišnim gnojem nadelajo, na ktevega se potem toliko prsti naaiplje, da so grede zopet ravnega površja. Zdaj se potegnejo poleg starih žlebičev novi, v ktere se murkino seme položi in na dalje po naTadi raTna. Tako, piše izveden posestnik, že več let semkaj ravnam in si pridelam tudi v letih, ki niso najbolj ugodna kumaram, ne le obilno, ampak tudi prav lepih kumar. Kdor ima jabelčnih, gruševih in druzih pešek ter jib niisli posejati, naj to stori zdaj, predno zemlja zmerzne. Seveda mora biti prostor za to dobro pvipravljen, t zavetju, na solncu, globoko prekopan, in če zemlja že ni sama na sebi močna in mastna, naj se pognoji s preperelim, starim gnojem. Tako se dobijo že prro leto močni, za pol sežnja visoki divjaki, ktere drugo leto že labko cepia. Cepljenci na prodaj. Vrli narodnjak in slavno znani sadjerec, Tomaž Spindler, pri Malinedelji, ima t STOJi drevesnici nad 30 jezer raznih žlabtnih in cepljenih drevesc. Nad tisoč 7—8 čevljev visokih in do 3 palce debelih ponuja pošt. obuinstvu po 50 krajcerjev. Tudi manjše se dobe po 35 do 40 kvajcerjev. Vae so zvečine mošanckega plernena.