Gozdarski vestnik Letnik 76, številka 1 Ljubljana, februar 2018 ISSN 0017-2723 UDK 630* 1/9 Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji Gozdna pedagogika -pot do vzgoje ljudi za trajnostni razvoj družbe Sredica: Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Besedni oblak aktualne številke zennEjuvk! _ cu ._ gozdnih trajnost™ -Si ._ g bi zemeljski > Igozdove ^pojavljanje ^ §g £ sriSSSTL® ft a. razvoj 5_ j i, g £ [Jcuuiuo(\a mogoče VjaK6 ,, "¡P —* | £ niožnpsN plazovi.© SflSB spOsobnoSL nedoatottno - ir Q uyvrtVT«l enoslednice^ co fgozdna pedagogika (O zemeljskih glede = O g naravno iSfl Slovenije ^ q c narava |«š > kde^tainih^ H to karta i 1^11 . ^ STA _ varovalni a ^g^t4 P-* umeščanja tras "D Q §>| S " "S srednje e '¡^„.-S > smwc*0 snov » > ■jfirneru £ 2 PWllillKll CL ti LL Gozdarski vestnik, letnik 76 • številka 1 / Vol. 76 • No. 1 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 001 ZNANSTVENA RAZPRAVA 003 ZNANSTVENA RAZPRAVA 020 STROKOVNA RAZPRAVA 033 GOZDARSTVO V ČASU 040 IN PROSTORU 044 046 049 IŠČEMO KARANTENSKE IN DRUGE GOZDU NEVARNE ORGANIZME Mitja SKUDNIK Vedno novi izzivi pri mnogonamenskem načrtovanju z gozdovi Peter ZAJC, Mojca GOLOBIČ, Andrej BONČINA Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji Mountain Biking in Natural Environment in Slovenia Črt ŠUŠTAR, Milan KOBAL Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji The Impact of Soil Properties on Landslide Occurrence in Slovenia Špela PLANINŠEK, Saša VOCHL, Katarina FLAJŠMAN, Urša VILHAR, Peter ŽELEZNIK, Špela HABIČ Gozdna pedagogika - pot do vzgoje ljudi za trajnostni razvoj družbe Forest Pedagogics - a Way of Educating People for the Sustainable Development of Society Alojz BUDKOVIČ KARL (CARL) POSCH - Začetnik skupinsko-postopnega gospodarjenja v gozdovih Zgornje Gorenjske Katarina TRSTENJAK, Boštjan MALI LIFE Podnebna pot 2050 Katarina STANONIK ROTER Stanje državnih gozdov po vetrolomu decembra 2017 Rafael VONČINA Beseda ob slovesu dr. Franja Kordiša Ana BRGLEZ Javorov rak (Eutypella parasitica) Andreja KAVČIČ Hrastova čipkarka (Corythucha arcuata) 1 GozdVestn 76 (2018) 1 Uvodnik Vedno novi izzivi pri mnogonamenskem načrtovanju z gozdovi Z letošnjo prvo številko je revija Gozdarski vestnik z vami že 76. leto. Letnik pričenjamo z nekoliko neobičajno tematiko za našo revijo, in sicer s kolesarjenjem v naravnem okolju. Športne in turistične aktivnosti v gozdu so vedno bolj popularne, a za gozdarje in lastnike gozdov pogosto pomenijo nepotreben tujek. Število interesov po izvajanju tovrstnih dejavnosti na prostem se bo še povečalo. Med te sodi tudi gorsko kolesarjenje, ki se je v zadnjih letih prestavilo z utrjenih gozdnih cest na neutrjene in strme gozdne poti. Njihova gradnja oz. uporaba je pri nas neurejena in aktualni prispevek osvetljuje glavne težave oz. izzive, ki so posledica trenutnega stanja. Naloga načrtovalcev in upravljavcev prostora je, da nove želje družbe o rabi prostora uredijo v smeri zmanjševanja konfliktov med različnimi deležniki in naravo ter hkrati odprejo vrata lokalnim skupnostim za nove rekreacij-sko-turistične možnosti. Pri načrtovanju je nujno tudi upoštevanje »naravnih danosti«, med katere vsekakor spadajo talne lastnosti, med drugim njihova podvrženost za pojav zemeljskih plazov. Razmeroma novo področje, ki se pospešeno razvija v okviru gozdarstva, je tudi gozdna pedagogika, o kateri je bilo v preteklih številkah že nekaj napisanega. Tokrat si lahko preberete razmišljanja, ki so bila predstavljena na okrogli mizi predstavnikov z gozdom povezanih organizacij. Decembra 2017 je veter ponovno pustošil po naših gozdovih. Najbolj so bili prizadeti gozdovi na Kočevskem in Koroškem. Škode so bile velike tudi na Zgornjem Gorenjskem ter v občinah Jezersko, Logatec, Cerknica, Postojna in Idrija. Tako kot v nedavnih ujmah, je bila tudi tokrat najbolj pogosto poškodovana smreka. Ponovno bo potrebno čim hitreje počistiti posledice vetroloma in s tem zmanjšati možnosti poletne gradacije podlubnikov. Pravočasno »pospravljen« les v vetrolomu prevrnjenih dreves se po kakovosti ne razlikuje od lesa, ki ga pridobimo z rednim posekom. Kljub temu pa se zaradi velike količine posekanih dreves trg zasiči, ponudba presega povpraševanje in posledično cene lesa padejo. Pri tem se vedno znova pojavi vprašanje, zakaj pri nas tako hitimo z javnimi objavami ocen škod in s tem predčasno sporočamo trgu, da naj odkupne cene padejo? Dr. Mitja SKUDNIK 2 GozdVestn 76 (2018) 1 Znanstvena razprava GDK 796.61:(794.4)(045)=163.6 Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji Mountain Biking in Natural Environment in Slovenia Peter ZAJC1, Mojca GOLOBIČ2, Andrej BONČINA3 Izvleček: Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji; Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 1. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 53. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti. Ključne besede: kolesarjenje, narava, Pohorje, enoslednice, planinske poti, gozdne vlake Abstract: Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Mountain Biking in Natural Environment in Slovenia; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 76/2018, vol 1. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 53. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Mountain biking is becoming a mass sport activity. Spatial planning of this activity is demanding due to diverse interests among different stakeholders and complicated legal system. Among mountain bikers, single trails, i.e. narrow, animated, and hard-surfaced paths from natural materials, are the most desirable. We analyzed legal regulation of mountain biking in natural environment in Slovenia, both on the national and local level. At the example of two test routes, located almost entirely in the forest space in the western Pohorje Hills area, we checked the possibilities for developing mountain biking trails into the natural environment. Thereby we set up the hypothesis, that, legal regulations being complied with consistently, it is not possible to place single trails into the natural environment. The first part of the research was based on the analysis of legal regulations and comparing of the regulation in three other central European countries. For the second part, we selected two test routes and gathered and analyzed all accessible spatial data. We diagnosed both routes with regard to the terrain and assessed them according to the designed procedure, which encompasses six steps. All spatial data was processed in the geographic information system. A review of legal regulations, regulating this area, shows an inconsistent use of definitions and diverse possibilities of legal regulation explanations with regard to placing mountain biking into the natural environment in Slovenia. With the analysis of the test routes, we refuted the set hypothesis, since we found out, that the integration of single trails into the natural environment is possible, but thereby we draw attention to important limitations and ambiguities. Key words: biking, nature, Pohorje Hills, single trails, mountain paths, forest skid trails 1 Mag. P. Z., RRA Koroška d.o.o. Meža 10, SI-2370 Dravograd, Slovenija, peter.zajc@rra-koroska.si 2 Prof. dr. M. G, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo. Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, mojca.golobic@bf.uni-lj.si 3 Prof. dr. A. B., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, andrej.boncina@bf.uni-lj.si GozdVestn 76 (2018) 1 3 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji 1 UVOD 1 INTRODUCTION Glede na ocene se je zdajšnji koncept prostega časa v Evropi začel razvijati sredi 19. stoletja, in sicer z razvojem industrijske revolucije, tovarn in kapitalizma (Schor, 1991, cit. po Jensen, Guthrie, 2006). V življenju prebivalcev Evropske unije ima prosti čas pomembno vlogo; po pomembnosti v življenju ga v povprečju uvrščajo za zdravje, družino ter prijateljstva in poznanstva in višje kot delo (Special Eurobarometer 273 ..., 2007). 40 % prebivalcev Evropske unije, ki se ukvarja s športom ali katero drugo fizično aktivnostjo (kot je npr. kolesarjenje kot mobilnost, vrtnarjenje, ples), to izvaja v parku, na prostem ali v podobnem okolju. Prebivalci Slovenije so znatno nad povprečjem, saj se s športom v parku, na prostem ali v podobnem okolju ukvarja 60 % prebivalcev (Special Eurobarometer 412 ..., 2014). Tehnološki napredek je omogočil diverzifikacijo športov na prostem in povečanje števila ljudi, ki se ukvarjajo z njimi. Zaradi intenzivnejše in raznovrstnejše rekreacije v prostoru, tudi takšne, ki uporablja mehansko tehnologijo, ter sprememb vrednot s poudarjanjem tekmovalnosti lahko nastajajo konflikti med posameznimi skupinami uporabnikov prostora (Tumes, 2007), posledično pa vplivajo tudi na njegovo preobrazbo (Golobič, 2010). Številni športi na prostem so podvrženi procesom "športifikacije". Aktivnosti, ki v bistvu temeljijo na doživetju, izkustvu, postajajo vse bolj prežete z elementi tekmovalnosti (Arnegärd in Sandell, 2012). Gorsko kolesarjenje lahko proži nasprotja med uporabniki prostora, na primer med kolesarji in lastniki zemljišč ali kolesarji in pohodniki, zato je umeščanje te dejavnost v prostor izziv za načrtovalce in upravljavce (Pothecary, 2013). Gorsko kolesarjenje lahko uvrstimo med športe na prostem; poteka na različnih cestah ali zunaj njih, na uradnih ali neuradnih utrjenih poteh z objekti ali brez njih. Taylor (2010a) ugotavlja, da gorski kolesarji praviloma želijo zadostiti različne motive, celo v okviru posamezne vožnje. Njegova raziskava je nakazala, da so kolesarski parki in parki enoslednic privlačni zaradi namensko zgrajenih objektov in poti, namenjenih izključno gorskim kolesarjem. Gorsko kolesarj enje po utrj enih poteh v naravnem okolju pa lahko zadovoljuje druga pričakovanja, tudi z večjo estetsko vrednostjo in občutkom doživetja v naravi. V prispevku uporabljamo izraz naravno okolje, kot ga določa Zakon o ohranjanju narave (Zakon o ohranjanju ..., 2004), ki ureja splošna pravila ohranjanja biotske raznovrstnosti in varovanje naravnih vrednot z namenom ohranj anj a narave ter vključuje določbe glede vožnje s kolesi v naravnem okolju. Kadar pa govorimo izključno o gozdu, kot ožjem delu naravnega okolja, uporabljamo izraz gozdni prostor, kot ga določa Zakon o gozdovih (Zakon o gozdovih, 1993). V sodobnem gorskem kolesarjenju v grobem ločimo tri zvrsti: kros (cross-country), vsegorsko (all mountain) in gravitacijsko (gravity) kolesarjenje (Zajc, 2016). V Sloveniji se za zvrst vsegorsko uporablja tudi izraz turno kolesarstvo - predvsem zaradi delovanja Komisije za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije. Med različnimi potmi so med gorskimi kolesarji najbolj zaželene enoslednice (Symmonds in sod., 2000; Taylor, 2010b; Rowe, 2013). V gorskokolesarskem slengu v Sloveniji so pogosto v uporabi izrazi angleškega izvora, za katere pogosto ni slovenskih ustreznic. Če pa so, so redko v rabi. To velja tudi za infrastrukturo: izraz singletrail oz. singletrack prevajamo kot enoslednica. To je razgibana, ožja utrjena pot v naravnem okolju za gorsko kolesarjenje, narejena iz lokalnih naravnih materialov, širine od okoli 40 cm do okoli 150 cm. Lahko je namenjena izključno gorskemu kolesarjenju ali večnamenski rabi (npr. hoji in gorskemu kolesarjenju). Lahko je narejena kot nov objekt, lahko pa je del obstoječe infrastrukture (npr. odsek obstoječe planinske poti). Po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnj e (2013), v nadalj evanj u Uredba, gre za enostavni objekt. V veljavi je nov Gradbeni zakon (2017), z uveljavitvijo katerega je prenehala veljavnost Uredbe, ki pa bo veljala do takrat, ko bo Vlada RS predpisala podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev. Zajc in Berzelak (2016) sta ugotovila, da so enoslednice priljubljene tudi pri slovenskih gorskih kolesarjih. Njuna raziskava je temeljila na spletni anketi, v katere končni vzorec je bilo vključenih 1.809 slovenskih gorskih kolesarjev. Ciljna populacija 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji ankete so bili posamezniki, ki se vsaj občasno ukvarjajo z gorskim kolesarjenjem. Zaradi neraz-položljivosti podatkov o vsej ciljni populaciji sta avtorja izvedla spletno anketo s splošnim vabilom, objavljenim na specializiranih slovenskih kolesarskih spletnih straneh, forumu in socialnem omrežju Facebook. Povezavo do ankete so kasneje objavili tudi skrbniki nekaterih drugih slovenskih gorniških spletnih strani. Kot navajata avtorja, so rezultati predvsem informativen vpogled v stanje in stališča določene skupine gorskih kolesarjev, ki se verjetno s to aktivnostjo ukvarja nadpovprečno pogosto, spremlja specializirane spletne medije in/ali je vključena v socialno omrežje Facebook. A vendar je raziskava omogočila tudi okvirni vpogled v navade pri slovenskih gorskih kolesarjih in značilnosti gorskega kolesarjenja. Odgovori anketirancev kažejo (preglednica 2), da je vožnja po različnih delih naravnega okolja pogosta. Skoraj polovica anketirancev uporablja vsegorsko kolo, slaba četrtina kolo za spust in slaba desetina polnovzmeteno kros kolo. Naštete vrste koles so namenjene vožnji po utrjenih poteh v naravnem okolju. Gorski kolesarji se med seboj razlikujejo po željah, opremi in značilnostih voženj (Zajc in Berzelak, 2016), vendar meje med posameznimi skupinami niso ostre, saj veliko gorskih kolesarjev izvaja različne zvrsti (Taylor, 2010a). V Sloveniji je pravna ureditev gorskega kolesarjenja zapletena in nedorečena (Zajc, 2016). Vožnja po utrjenih poteh v naravnem okolju, kot so na primer gozdne vlake, gozdne in planinske poti, po določbah obstoječe zakonodaje praviloma ni dovoljena. Po podatkih Generalne policijske uprave je bilo v letih od 2010 do 2013 obravnava- nih 127 prekrškov vožnje s kolesom v naravnem okolju (Sektor za odnose ..., 2014; Dekleva, 2013). Inšpektorat RS za okolje in prostor (v nadaljevanju Inšpektorat) v letnem poročilu 2015 navaja, da je avgusta in septembra 2015 v sodelovanju s policij o in gozdarsko inšpekcijo ob koncih tedna izvajal akcijo nadzora vožnje z vozili v naravnem okolju v vseh območnih enotah Inšpektorata, in sicer prednostno na varovanih območjih narave. Kršitve glede vožnje s kolesom v naravnem okolju niso bile zaznane (Poročilo od delu ..., 2015). V letu 2016 je Inšpektorat izdal opozorilo za prekršek vožnje z gorskim kolesom na planinski poti. Prekršek je bil zaznan preko socialnega omrežja Facebook (Poročilo od delu ..., 2016). Zdi se, da se glede na oceno pogostosti kolesarjenja po različnih poteh v naravnem okolju in število obravnavanih prekrškov, tovrstna vožnja večinoma dopušča. Dodatna ovira pri ureditvi statusa enoslednic v naravnem okolju v skladu s pravno ureditvijo je razdrobljenost zemljišč, saj je treba pridobiti soglasja vseh solastnikov zemljišč, ki jih enoslednica preči. V gozdnem prostoru v Sloveniji število gozdnih posestnikov presega 461.000, pri čemer je okoli 80 % gozdov v zasebni lasti (Lastništvo gozdov ..., 2015). Cilja naše raziskave sta bila: 1) analizirati pravno ureditev dostopa do naravnega okolja za gorsko kolesarjenje v Sloveniji in jo primerjati z ureditvijo v izbranih srednjeevropskih državah, 2) na dveh študijskih primerih preveriti možnosti za ureditev vožnje po enoslednicah v naravnem okolju v okviru obstoječe slovenske pravne ureditve. Pri tem smo opredelili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravne ureditve umeščanje enoslednic v naravno okolje pri nas ni mogoče. Preglednica 1: Pogostost kolesarjenja po različnih utrjenih poteh v naravnem okolju (povzeto po Zajc in Berzelak, 2016) Table 1: Frequency of biking along diverse hard-surface trails in natural environment (according to Zajc and Berzelak, 2016) Vrste utrjenih poti Odstotek anketirancev Število anketi-rancev 1. Nikoli ali zelo redko 2. Redko 3. Včasih 4. Pogosto 5. Zelo pogosto Gozdne vlake 5,6 12,5 24,5 33,6 23,7 1.802 Gozdne poti 0,4 2,4 10,6 40,2 46,4 1.806 Planinske poti 10,8 19,7 26,1 23,6 19,9 1.803 Poljske poti 7,1 21,5 28,8 27,3 15,4 1.799 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji 2 METODE 2 METHODS Pregledali smo pravno ureditev v Sloveniji, ki ureja dostop do naravnega okolja za gorsko kolesarjenje na nacionalni in lokalni ravni. Pri slednji smo se omejili na območje Mestne občine Slovenj Gradec. Zakone in podzakonske akte na nacionalni ravni smo pregledali s pomočjo spletišča Pravno-infor-macijskega sistema Republike Slovenije (www. pisrs.si). Predpise na lokalni ravni smo pregledali s pomočjo Registra lokalnih skupnosti (www.rpls. si). Iz njih smo povzeli člene in dele členov, ki so relevantni za urejanje gorskega kolesarjenja na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Pravno ureditev v Sloveniji smo na podlagi literature, dostopne na svetovnem spletu, primerjali z ureditvijo v treh srednjeevropskih državah, pri čemer smo se omejili na ureditve znotraj gozdnega prostora. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja smo preverili možnosti za umeščanje gorskokolesarskih poti v naravno okolje v okvirih obstoječe pravne ureditve v Sloveniji. Glede na poznavanje značilnosti gorskih kolesarjev na območju Slovenj Gradca smo izbrali dve testni trasi za zvrst vsegorsko kolesarjenje, ki skoraj izključno potekata po gozdnem prostoru. Namenoma smo izbrali testni trasi, ki se glede na prostorske in tehnične značilnosti med seboj bistveno razlikujeta. Testni trasi sta za mnoge gorske kolesarje na tem območju le odseka daljših kolesarskih tur. Gorski kolesarji ju uporabljajo predvsem za vožnjo z gorskim kolesom navzdol. Da smo v testni trasi vključili le odseka, namenjena vožnji navzdol, utemeljujemo z oceno, da gorski kolesarji vzpone pogosto opravljajo po javnih cestah in cestah javnega značaja, kjer je vožnja z gorskim kolesom praviloma dovoljena (Zakon o ohranjanju ..., 2004). Testni trasi Pohorje in Rahtel vključujeta različne vrste obstoječih utrjenih poti, ki fizično omogočajo vožnjo z gorskim kolesom: • makadamska cesta, • enoslednica na kmetijskem zemljišču (prvotno steza, nastala zaradi hoje ali domačih živali), • poljska pot, • enoslednica v gozdu (prvotno steza, nastala zaradi hoje ali divjadi), • gozdna vlaka, • planinska pot. 10 Testna trasa Pohorje poteka od Partizanskega doma pod Malo Kopo do bližine lovske koče v Golavabuki. Najvišja točka je na nadmorski višini 1.506 m, najnižja pa na 1.085 m. Skupna dolžina trase je 6.047 m. Trasa v 100 % poteka po gozdnem prostoru. Ovršje Pohorja ni pokrito z gozdom, ampak obsega trajne travnike, drevesa in grmičevje ter kmetijska zemljišča v zaraščanju, vendar je zaradi ekološke povezanosti z gozdom razumljeno kot del gozdnega prostora. Trasa delno poteka po območju Natura 2000, območju naravne vrednote državnega pomena in vodovarstvenem območju. Iz zemljiškega katastra in zemljiške knjige je razvidno, da trasa preči 28 parcel, katerih lastništvo opredeljuje 15 lastniških kombinacij. Skupno število solastnikov parcel je 19, od tega 5 pravnih in 14 fizičnih oseb. Med pravnimi osebami je zasebni lastnik podjetje SKIWAYS, družba za naložbe v kmetijstvo in turizem, d. o. o., s sedežem v Kranju in družbeniki iz Italije in Avstrije (AJPES, 2018). Preostale pravne osebe so občine in pravne osebe, ki so v izključni javni lasti. Vse fizične osebe imajo stalno prebivališče v okolici Pohorja. Testna trasa Rahtel poteka od Rahtelovega vrha do vznožja vzpetine na Ozarah v Slovenj Gradcu. Najvišja točka je na nadmorski višini 660 m, najnižja pa na 410 m. Skupna dolžina trase je 1.483 m. Trasa v 97 % poteka po gozdnem prostoru, razen manjšega dela, ki poteka po travniku. Iz zemljiškega katastra in zemljiške knjige j e razvidno, da trasa preči 13 parcel, katerih lastništvo opredeljuje osem lastniških kombinacij. Skupno število vseh solastnikov parcel je 12. Vse parcele, razen izhodišča, ki je na javni občinski cesti (javno dobro), so v zasebni lasti. Vsi imajo stalno prebivališče v Slovenj Gradcu ali neposredni okolici. Obe trasi smo si ogledali na terenu in podrobno analizirali vse odseke trase. Pri tem smo uporabili GPS in fotoaparat, saj smo značilne odseke fotografirali, zbrane podatke pa pozneje obdelali v geografskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju GIS) s programskim orodjem ArcGIS. Testni trasi smo razdelili na karakteristične odseke z enoličnim identifikatorjem. Posamezni odsek smo na podlagi pregleda in/ali razpoložljivih prostorskih podatkov uvrstili v karakteristični GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji odsek. Za poimenovanja karakterističnih odsekov smo smiselno uporabili poimenovanja iz pravnih predpisov. Če to ni bilo mogoče, smo odsek poimenovali opisno: • poljska pot, • poljska pot in planinska pot, • gozdna vlaka, • gozdna vlaka in E6, • gozdna pot (domnevno nastala zaradi hoje ali divjadi), • gozdna pot in E6, • občinska cesta in E6, • gozdna cesta, • gozdna pot, • nekategorizirana cesta, • travnik, • zvožena podrast, domnevno nastala zaradi vožnje s kolesom. Za obe območji smo zbrali prostorske podatke iz različnih virov (preglednica 2), v delovno bazo prostorskih podatkov smo vključili podatke, zbrane s terenskim snemanjem. Potek planinskih poti (npr. Evropska pešpot E6) smo dodatno navedli v poimenovanju. Za vsak odsek smo izračunali oziroma določili posamezne tehnične in prostorske značil- nosti. Oblikovali in izvedli smo enostaven postopek ocenjevanja odsekov, ki obsega šest korakov: 1. Ali je del naravnega okolja? 2. Ali je del gozdnega prostora? 3. Ali je del planinske poti? 4. Ali je del varovanega območja? 5. Ali je del vodovarstvenega območja? 6. Ali prostorski akt občine dovoljuje vzpostavitev kolesarske poti kot enostavnega objekta? Na podlagi na terenu ocenjenih značilnosti posameznih odsekov in drugih podatkovnih slojev (preglednica 2) smo za vsak odsek testne trase ocenili, ali je na njem mogoče urediti vožnjo z gorskim kolesom v skladu z obstoječo pravno ureditvijo. 3 REZULTATI Z RAZPRAVO 3 RESULTS WITH DISCUSSION 3.1 Značilnosti pravne ureditve dostopa za gorsko kolesarjenje 3.1 Characteristics of the legal regulation of the access for mountain biking Pravna ureditev dostopa za gorsko kolesarjenje se med državami, ponekod tudi znotraj držav, razlikuje (Taylor, 2010a; Pröbstl in sod., 2010; Preglednica 2: Pregled uporabljenih prostorskih podatkov in njihovih virov. Table 2: Ovwerview of the applied spatial data and their sources. Prostorski podatek Oblika Vir Trase planinskih poti .shp Planinska zveza Slovenije Vodovarstveno območje .shp Agencija RS za okolje Območja naravnih vrednot .shp Agencija RS za okolje Območja Natura 2000 .shp Agencija RS za okolje Ceste (Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture) .shp Geodetska uprava RS Digitalni ortofoto posnetek .ecw Geodetska uprava RS Digitalni model višin, plastnice (DMV5) .shp Geodetska uprava RS Generalizirana kartografska baza, plastnice (GKB25) .shp Geodetska uprava RS Testna trasa .shp lasten zajem Meje karakterističnih odsekov testne trase .shp lasten zajem Lokacije zajema fotografskega gradiva .shp lasten zajem Digitalni model višin, plastnice (DMV5) .shp Geodetska uprava RS Generalizirana kartografska baza, plastnice (GKB25) .shp Geodetska uprava RS Testna trasa .shp lasten zajem Meje karakterističnih odsekov testne trase .shp lasten zajem Lokacije zajema fotografskega gradiva .shp lasten zajem 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji DIMB, 2015). Dostop za gorsko kolesarjenje je v državah različno urejen; na primer v Skandinaviji ali na Škotskem (Pröbstl in sod., 2010) je dostop do naravnega okolja gorskim kolesarjem prost, v Avstriji pa gorsko kolesarjenje ni dovoljeno niti po vseh gozdnih cestah (Bundesgesetz ..., 2015). Tudi za pravno ureditev dostopa za gorsko kolesarjenje v gozdnem prostoru velja, da se le-ta razlikuje med državami, ponekod tudi znotraj držav. V okviru COST Action E33 "Forests for Recreation and Nature Tourism" je bila narejena prva vseevropska raziskava na področju načrtovanja in upravljanja rekreacije v gozdnem prostoru (Pröbstl in sod., 2010). V rezultatih te raziskave so pomanjkljive informacije o pravnih ureditvah gorskega kolesarjenja. Literatura s tega področja je razpršena, večinoma omejena na posamezne države (Pröbstl in sod., 2010). V nadaljevanju navajamo tri primere. V Švici dostop v gozdove urej ata civilni zakonik (Zivilgesetzbuch) in Zakon o gozdovih (Waldgesetz) (Keller in Bernasconi, 2005). Dostop do gozdov kot tudi nabiranje plodov in gob je dovoljeno - če se pri tem ne povzroča škoda na gozdnih tleh in gozdnih sestojih. Dostop ne pomeni le dostopa peš (hoja, tek), temveč tudi s kolesom, smučmi ali na konju (Bernasconi in Schroff, 2008). To velja za gozdne ceste in druge dele gozda (Keller in Bernasconi, 2005). Podrobnejša ureditev režima obiska gozda je v pristojnosti kantonov, ki lahko, kadar je to v javnem interesu, dostop do določenih predelov gozda tudi omejijo (Bernasconi in Schroff, 2008). Določene omejitve za kolesarjenje in jahanje so v letu 2005 veljale v štirih kantonih, v nekaterih pa je bila prepovedana vožnja s kolesom zunaj namenske poti za kolesarjenje. (Keller in Bernaconi, 2005). Zaznanih je vse več konfliktov med kolesarjenjem in drugimi prostočasnimi aktivnosti ali drugimi cilji sonaravnega upravljanja gozdov. Zato v več regijah potekajo pogovori o dodatnih ureditvah ali pa so take ureditve že v veljavi (Bernasconi in Verlič, 2018). V Avstriji Zvezni zakon o gozdovih (Forstgesetz) določa, da je za vsako vožnjo v gozdu, tudi na gozdnih cestah, potrebno dovoljenje lastnika. To velja za vsa motorna vozila in kolesa (Wann ist das ..., 2015). Vsak, ki se v gozdu giblje zunaj javnih (odprtih) cest in poti, to počne na lastno odgovornost. Lastniku gozda ali upravljavcu ni treba prilagoditi razmer (npr. na tleh ali vegetaciji), da bi zmanjšal ali odstranil potencialno nevarnost za obiskovalce. Drugače pa velja za ceste in poti, za katere je lastnik ali upravljavec dovolil rabo v javne namene. V takem primeru so lastniki, upra-vlj avci in drugi deležniki, vklj učeni v gospodarj enj e z gozdom, odgovorni za grobe malomarnosti, nastale v bližnjem gozdu (Wann ist das ..., 2015). Gozdna inšpekcija lahko zahteva identificiranje posameznika, ugotavlja njegovo identiteto in se odloči tudi za pridržanje (Wann ist das ..., 2015). Tirolska je že leta 1997 začela uveljavljati t. i. tirolski model, ki obsega smernice z enotnimi pogoji in pravili načrtnega vzpostavljanja in financiranja gorskokolesarskih poti na Tirolskem (Tiroler Mountainbikemodell 2.0, 2015). Pot za gorsko kolesarjenje se odpre po dogovoru med lastnikom zemljišča in lokalno skupnostjo ali lokalno turistično organizacijo. Dežela zagotovi lastniku nadomestilo za tekoči meter poti. Pri tem modelu loči med gorskokolesarskimi potmi (Mountainbi-kewege), za katere znaša nadomestilo 0,1 €/m, in enoslednicami (Singletrail - Strecken), za katere znaša nadomestilo 0,05 €/m. Do sofinanciranja niso upravičeni kolesarski parki. Dežela ima za vse poti z zavarovalnico sklenjeno enotno zavarovanje odgovornosti za lastnike zemljišč in upravljavce poti (Tiroler Mountainbikemodell 2.0, 2015). V Nemčiji Zvezni zakon o gozdu (Bundeswaldgesetz) določa, da je kolesarjenje v gozdnem prostoru dovoljeno na cestah in poteh in poteka na lastno odgovornost. Nadaljnje urejanje je odgovornost posameznih zveznih dežel, ki lahko zaradi utemeljenih razlogov varovanja gozdov, upravljanja gozdov ali divjadi, varovanja obiskovalcev gozda, da bi se izognili škodi ali iz drugih legitimnih razlogov lastnikov gozdov dostop do gozda omejijo ali povsem ali delno omejijo drugo rabo (Bundesministerium ..., 2017). V Sloveniji dostop do naravnega okolja za gorsko kolesarjenje urejajo različni zakoni in podzakonski akti. Na zavarovanih območjih lahko dostop dodatno urejajo akti o zavarovanju. Pri vzpostavljanju novih enoslednic kot enostavnih objektov so po zakonodaji, ki ureja gradnjo objektov, pomembne tudi določbe odlokov prostorskih aktov na lokalni ravni. 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji Ugotavljamo, da dostop do obstoječih utrjenih poti v naravnem okolju za gorsko kolesarjenje v Sloveniji temelji na dveh načelih (slika 1): • dostop praviloma ni dovoljen, vendar je lahko ob izvedbi postopkov, določenih s posameznim zakonom, dovoljen, • dostop je praviloma dovoljen, vendar lahko lastnik ali upravljavec na podlagi določb posameznega zakona dostop prepove. Sprememba Zakona o ohranjanju narave (Zakon o ohranjanju ..., 2017, v nadaljevanju ZON) v letu 2014 je določila, da je "v naravnem okolju vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti", pri čemer se za utrjeno pot "šteje pas zemljišča, ki se uporablja za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen". To pa ne velja za planinske poti in vožnjo v gozdnem prostoru, kjer veljajo določbe Makadamska gozdna cesta Praviloma dovoljeno Zakon o ohranjanju narave, Zakon o gozdovih (foto: P. Zajc) Enoslednica na kmetijskem zemljišču (steza, nastala zaradi hoje ali domačih živali) Praviloma dovoljeno Zakon o ohranjanju narave, Zakon o kmetijskih zemljiščih (foto: Bikenomad) Poljska pot Praviloma dovoljeno Zakon o ohranjanju narave, Zakon o kmetijskih zemljiščih (foto: D. Cindro) Enoslednica v gozdu (steza, nastala Gozdna vlaka zaradi hoje ali divjadi) Praviloma ni dovoljeno Praviloma ni dovoljeno Zakon o ohranjanju narave, Zakon o gozdovih (foto: P. Zajc) Zakon o ohranjanju narave, Zakon o gozdovih (foto: P. Zajc) Planinska pot Praviloma ni dovoljeno Zakon o ohranjanju narave, Zakon o planinskih poteh - le na tistih, ki imajo status planinskih poti (foto: M. Čas Zajc) Slika 1: Ponazoritev dostopa za gorsko kolesarjenje po utrjenih poteh v naravnem okolju v obstoječi pravni ureditvi v Sloveniji Figure 1: Illustration of the access for mountain biking along the hard-surfaced trails in natural environment in the exisiting legal system in Slovenia 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji Zakona o planinskih poteh (Zakon o planinskih ..., 2007; v nadaljevanju ZPlanP) in Zakona o gozdovih (Zakon o gozdovih, 1993; v nadaljevanju ZG). Pomen izraza utrjena pot je dvoumen. Na primer: kako utrjena - namensko (strojno, ročno) ali s časom, z uporabo samo? Kdo jo utrdi? Upravljavec poti ali uporabniki z uporabo samo? Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v pojasnilih novele ZON navaja razlago, da je utrjena pot "tista, ki j e utrj ena z gradbenimi posegi ali j e utrj ena s peš hojo ali z vožnjo." (Vožnja v naravnem ..., 2014). Menimo, da je izraz utrjena pot neprimeren, saj z gradbeno-tehničnega vidika pomeni utrjeno vozišče tisto, ki ima narejen zgornji ustroj in povečano nosilnost zaradi gradbenih posegov. To ne pomeni, da morda nekaterih delov poti ne bi bilo treba utrditi - za na primer omejevanje erozije. V ZON je določeno tudi, da je "vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti". Ni pa določeno, kako lastnik izrazi tovrstno nasprotovanje in kako kolesar ve, da je lastnik izrazil tovrstno nasprotovanje. ZPlanP predvideva možnost dvonamenske rabe planinskih poti - za hojo in kolesarjenje. Vendar, kot ugotavlja Pažonova (2013), še nobena planinska pot "dejansko nima statusa planinske poti", kot to določa ZplanP. ZPlanP je določil postopke za določitev statusa planinske poti, ki predvideva, da je treba izdelati geodetski načrt, enak tistemu za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo objektov (prostorski prikaz planinske poti). To je podlaga za izračun površine in evidentiranje v zemljiškem katastru in hkrati podlaga, da ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, izda potrdila o statusu planinske poti. V desetih letih od nastanka ZPlanP še ni bilo izdano nobeno potrdilo o statusu planinske poti in evidenca planinskih poti še ni vzpostavljena. Če bi posamezno pot ali le odsek želeli nameniti dvonamenski rabi (hoji in kolesarjenju) v skladu z določbami ZplanP in Pravilnika o označevanju in opremljanju planinskih poti (2008), bi bilo po našem razumevanju zakonodaje treba pridobiti: • dovoljenje skrbnika planinske poti (planinskega društva), • dovoljenje ministra, pristojnega za šport, ki ga pridobi skrbnik planinske poti, • soglasje lastnikov zemljišč za lokacije, kjer bi dodatno označili planinske poti, kar bi storil skrbnik planinske poti. V skladu z ZON je treba za gradnjo enostavnega objekta, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje in je na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave pomemben status, pridobiti naravovarstveno soglasje, ki ga izdaja Agencija RS za okolje. Menimo, da je to pomembno, če bi želeli gorskokolesarsko traso označiti, na primer, s stebrički in kažipoti ali pa ponekod spremeniti traso z manjšimi zemeljskimi deli (zaradi povečanja atraktivnosti ali zaradi izboljšanja upravljanja in zmanjšanja tveganja za erozijske procese). Oboje je po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013, v nadaljevanju Uredba) enostavni objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje. V veljavi je nov Gradbeni zakon (2017), z uveljavitvijo katerega je prenehala veljavnost Uredbe, ki je v veljavi do takrat, ko bo Vlada RS predpisala podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev. Za enostavni objekt, ki je v neposredni bližini vodotoka, na varstvenem ali ogroženem območju po Zakonu o vodah (Zakon o vodah, 2002) oz. če gre za poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, je treba pridobiti vodno soglasje. Tudi v takem primeru menimo, da je to pomembno, če bi želeli traso označiti ali pa spremeniti. V zakonodaji so za domnevno isto stvar v rabi različni pojmi. Tako Zakon o kmetijskih zemljiščih (2011) in ZPlanP navajata "poljsko pot", medtem ko Zakon o cestah (2010) navaja "kolovozno pot". V Merilih za dvonamensko rabo planinskih poti (2013), ki jih je izdala Planinska zveza Slovenije, pa uporabljajo pojem "traktorske poti". Hkrati pa za nobenega izmed njih niso določena merila. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013, v nadaljevanju Uredba), v prilogi 2 grajeno poljsko pot določa kot enostavni objekt, vendar ne navaja nobenih omejitev glede dolžine in širine. Po Uredbi negrajena poljska pot ne spada med objekte. Ministrstvo za okolje in prostor v Zbirki 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji najpogostejših vprašanj in odgovorov s področja graditve (2015) pojasnjuje, da so "pogoji glede umeščanja in velikosti lahko določeni v prostorskih aktih pristojnih občin". ZG v 5 členu določa, da "mora lastnik gozda dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti", pri čemer v 3. členu določa, da "prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove". V skladu z 18. členom lahko gozdno cesto, ki je grajena gozdna prometnica "namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sortimentov, je javnega značaja in je vodena v evidenci gozdnih cest", uporabljajo tudi drugi uporabniki, vendar na lastno odgovornost. Režim uporabe gozdne ceste določi in označi Zavod za gozdove Slovenije (skupaj z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo). Zavod za gozdove vodi evidenco o gozdnih cestah (24. člen) in gozdnih vlakah (31. člen), ki vsebuje opisne in grafične podatke. V ZG je v 40. členu opredeljeno tudi, da se v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta "določijo območja, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh" ter, da "pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost." Pri tem ni jasno, kaj je mišljeno z izrazom "drugih označenih poteh". Ali so s tem mišljene poti kot samostalnik, ki opisuje ožji vozni pas (npr. stezo ali enoslednico)? Zavod za gozdove Slovenije je na podlagi 10. člena ZG izdelal conacijo gozdnega prostora z vidika rabe za rekreacijo in turizem. Conacija je sestavni del gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih območij za obdobje 2011-2020 (Dopis vsem občinam ..., 2014). Z njo je bil gozdni prostor Slovenije razdeljen na štiri cone: • Cona A: brez rabe (dovoljena hoja po označeni planinski ali drugi poti, ki vodi skozi rezervat ali po njegovem robu), • Cona B: hoja po gozdu, izjemoma (ob podrobnejši proučitvi) tudi ježa in kolesarjenje po označenih vlakah; zapora cest za vožnjo z motornimi vozili (vsaj slepih krakov) z znakom ali zapornico, • Cona C: jahanje in vožnja s kolesi po označenih vlakah, hoja po gozdu; raba gozdnih cest skladno z zakonodajo, • Cona D: dejavnosti, dovoljene v coni B in C ter druga raba: - Skladno z zakonodajo, - Poseben režim rabe oz. njihovo povečano obremenitev za negozdarske rabe se dogovorijo z ZGS, lastniki gozdov in lokalna skupnost. V conaciji so omenjene zgolj gozdne vlake, ne pa tudi druge poti, ki so omenjene v ZG. Postavlja se vprašanje, ali to pomeni, da je v conah B in C dovoljena vožnja zgolj po gozdnih vlakah, po drugih poteh (npr. enoslednicah) pa le v coni D, če je to skladno z zakonodajo. ZG tudi navaja, da za poti, kjer je kolesarjenje dovoljeno "pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost". Vendar Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009, v nadaljevanju Pravilnik) ne določa, kako se takšne poti označijo. V skladu s Pravilnikom je za vzdrževanje gozdnih vlak odgovoren lastnik. Pri tem se postavlja vprašanje odgovornosti lastnikov zemljišč ob morebitnih nesrečah kolesarj ev. Na to je že v letu 2015 opozorila neformalna delovna skupina predstavnikov gorskih kolesarjev in lastnikov zemljišč, ki je predlagala, da je treba lastnike nepremičnin razbremeniti odgovornosti za izvajanje aktivnosti gorskega kolesarjenja pa tudi drugih uporabnikov njihove lastnine (Neformalna skupina ..., 2015). Kot rezultat tega je bil ob zadnji spremembi in dopolnitvi ZG v letu 2016 dopolnjen 3. člen, ki določa, da se prost dostop izvaja na lastno odgovornost. 3.2 Možnost umestitve kolesarske enoslednice v naravno okolje 3.2 Possibility of setting biking single trail into natural environment Testno traso Pohorje smo razdelili na 12 odsekov. Skoraj vsi potekajo po naravnem okolju, razen enega, ki delno poteka po ureditvenem območju naselja, in enega, ki poteka po makadamski občinski cesti. Vsi odseki trase potekajo po gozdnem prostoru. V preglednici 3 prikazujemo dolžine in deleže po karakterističnih odsekih. 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji Testno traso Rahtel smo razdelili na 14 odsekov. Skoraj vsi odseki, razen treh, ki potekajo po gozdnih in nekategoriziranih cestah, spadajo v naravno okolje. Od tistih, ki so naravno okolje, so skoraj vsi v gozdnem prostoru - razen enega, ki je na travniku. V preglednici 4 prikazujemo dolžine in deleže po karakterističnih odsekih. Pri ocenjevanju odsekov tras smo se soočili z mnogimi nejasnostmi. ZON je določil, da naselja niso naravno okolje, vendar brez določila, kaj naselje je oziroma brez napotitve na drugi zakon, ki ta pojem opredeljuje. Smiselno se zdi uporabiti pojem "območje naselja", kot ga določa Zakon o prostorskem načrtovanju (Zakon o prostorskem ..., 2007), ki določa: "Območje naselja je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in območj e površin, predvidenih za širitev namenske rabe prostora v prostorskih aktih občin." Eden izmed krajših odsekov testne trase Rahtel poteka po travniku (preglednica 4). Po lastnem poznavanju po tej trasi že več desetletij poteka hoja, vendar ni jasno, ali gre za utrjeno pot po določbah ZON ali ne. Ker ni vizualne uhojenosti poti, smo se odločili, da to ni utrjena pot po določbah ZON. Na omenjenem odseku bi bilo treba vzpostaviti nov enostavni objekt (enoslednico) na kmetijskem zemljišču, kar pa ni dopustno. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je objavilo dokument Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč (2014), ki v prilogi 2 navaja "seznam objektov, katere se lahko načrtuje na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč brez spremembe namenske rabe". V točki 12 določa, da načrtovanje kolesarske poti, pešpoti, gozdne poti in podobnega enostavnega objekta ni dopustno. Če bi kljub temu na omenjenem odseku želeli urediti enoslednico, bi bilo treba spremeniti namensko rabo prostora ali enoslednico urediti v nekaj metrov oddaljenem gozdnem prostoru. Preglednica 3: Testna trasa Pohorje - skupna dolžina karakterističnih odsekov Table 3: Test route Pohorje - total length of characteristic sections Karakterisitični odsek Dolžina (m) Dolžina (%) Poljska pot 1.333 22,0 % Poljska pot in planinska pot 409 6,8 % Gozdna vlaka 1.219 20,2 % Gozdna vlaka in E6 1.308 21,6 % Gozdna pot 164 2,7 % Gozdna pot in E6 185 3,1 % Občinska cesta in E6 1.429 23,6 % Skupaj 6.047 100,0 % Preglednica 4: Testna trasa Rahtel - skupna dolžina karakterističnih odsekov Table 4: Test route Rahtel - total length of characteristic sections Karakteristični odsek Dolžina (m) Dolžina (%) Gozdna cesta 8 0,5 % Gozdna pot 517 34,9 % Gozdna vlaka 775 52,3 % Nekategorizirana cesta 96 6,5 % Travnik 46 3,1 % Zvožena podrast 41 2,8 % Skupaj 1.483 100,0 % 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji Pokazalo se je, da so meje gozdnega prostora v posameznih prostorskih evidencah različne in se ne ujemajo (conacija gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma, namenska raba prostora in dejanska raba zemljišč). Pojavlja se dvom, kateri prostorski podatek uporabiti za določitev, kaj je gozdni prostor, kot ga določa ZON (slika 2). Ker je za posege v gozdni prostor po določilih ZG treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, smo uporabili prostorski podatek gozdnega roba iz conacije gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma, ki jo je izdelal Zavod za gozdove Slovenij e. Enega izmed odsekov testne trase Pohorje smo ocenili kot poljsko pot (slika 3), čeprav na podlagi terenskega ogleda in lastnega poznavanja razmer ocenjujemo, da "uvoženost in uhojenost" nista posledici kmetijskih dejavnosti. Ker poteka v neposredni bližini smučišč, predvidevamo, da je to zimska servisna pot za upravljanje smučišč. "Uvoženost in uhojenost" sta deloma morda posledica prostočasnih dejavnosti (hoja, vožnja). Odsek deloma poteka po enoti namenske rabe prostora "ureditveno območje naselja", zato menimo, da ta del ni del naravnega okolja (slika 3, 1c). Po Slika 2: Neusklajenost meje gozdnega prostora v posameznih prostorskih evidencah na primeru testne trase Rahtel Figure 2: Discrepancy of the forest space boundary in individual spatial records on the example of the Rahtel test route 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji conaciji gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma pa je del gozdnega prostora - cone B. Upoštevajoč slednje merilo, je odsek vendarle del naravnega okolja. Pojavlja se dilema, katero merilo upoštevati v takšnem primeru: namensko rabo prostora ali conacijo gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma. Zdi se, da omenjeno kaže na razdrobljenost sektorske politike upravljanja s prostorom. Podobno velja za enega izmed drugih odsekov, ki smo ga ravno tako ocenili kot poljsko pot, in katerega "uvoženost in uhojenost" ravno tako pripisujemo upravljanju smučišč in prosto-časnim dejavnostim (slika 3, 4a). Namenska raba prostora je "druga kmetijska zemljišča", po conaciji gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma pa je del gozdnega prostora - cone B. Težava se pojavlja tudi pri registru gozdnih vlak. Sloj gozdnih cest je dodan v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, za katerega je mogoče prostorske podatke dobiti pri Geodetski upravi RS in so javno dostopni. Prostorski podatki evidence gozdnih vlak pa niso javno dostopni, zato ni mogoče oceniti kakovosti evidence kot tudi ne uporabnosti podatkov. Eden izmed odsekov testne trase Pohorje poteka po kategorizirani občinski cesti, ki glede na ZON ni del naravnega okolja, po conaciji gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma pa spada v gozdni prostor - delno v cono B in delno v cono C. To je verjetno posledica tega, da ceste za javni promet (državne, občinske, nekategorizirane) niso bile izvzete iz izdelave poligonov conacije gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma. Dva odseka testne trase Rahtel smo opredelili kot nekategorizirano cesto. Vendar po našem razumevanje določb ZCes-1 ne gre za cesto, ki se uporablja za javni promet, kjer: • je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin, • j e promet urej en in označen v skladu s predpisi o javnih cestah. Odseka sta nekategorizirana cesta, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe; dovoz na tako cesto mora biti za druge udeležence v prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je preprečen z zapornico ali drugo fizično oviro (v primeru obravnavanih Slika 3: Primer sektorskega upravljanja prostora na primeru testne trase Pohorje. Namenska raba »ureditveno območje naselja« je hkrati gozdni prostor (1c). V drugem primeru je namenska raba »druga kmetijska zemljišča« hkrati gozdni prostor (4a). Figure 3: An example of sectoral space management in the case of Pohorje test route. Purpose use »settlement regulatory area« is forest space (1c) at the same time. In the second case, purpose use »other agricultural land« is forest space (4a) at the same time. 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji odsekov tovrstne signalizacije ali ni zapornice). Po obstoječi pravni ureditvi vožnja s kolesom v pomenu javnega prometa po odsekih, opredeljenih kot nekategorizirana cesta, ni mogoča. Preverili smo, ali posamezni odsek testnih tras poteka po planinski poti. Tega ni mogoče določiti, saj v tem trenutku v Sloveniji nimamo nobene planinske poti z urejenim statusom, kot to določa ZPlaP. Zato jih tudi ni mogoče nameniti za dvonamensko rabo. Kljub temu smo preverili, ali odsek poteka po planinski poti, ki je na terenu označena z markacijami, ter podali oceno za primer, da bi bil status planinskih poti urejen. Težava se je pojavila pri odseku, ki je planinska pot in hkrati gozdna pot. Če bi na odseku potekala planinska pot, ki bi imela status planinske poti, kot to predvideva ZPlanP, ni jasno, ali bi vožnja bila mogoča ali ne. Z vidika ZG vožnja ne bi bila dovoljena, saj je odsek v coni B. Pojavi pa se dvom o razumevanju ZPlanP, saj le-ta za planinske poti, ki "ne potekajo po poljskih poteh ali gozdnih prometnicah", npr. za gozdne poti, ne predvideva možnosti omejitev, če je tako prepovedano na "podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, gozdarstvo ali lovstvo", kot to predvideva za poljske poti ali gozdne prometnice. Ocenjujemo, da si v tem primeru ZplanP in ZG nasprotujeta. V prostorsko ureditvenih pogojih Mestne občine Slovenj Gradec so v "gozdnih sestojih" mogoči tisti posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih in niso "v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda" (Odlok o prostorsko ..., 2012). V oktobru 2017 je občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec sprejel predlog Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec, ki v prilogi 1 določa, da je na zemljiščih z namensko rabo gozd mogoče vzpostaviti kolesarsko pot kot enostavni objekt, vendar le ob soglasju Zavoda za gozdove (Predlog občinskega ..., 2018). Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011-2020 (2012) v poglavju 5.3.3 o presoji posegov v gozd in gozdni prostor navaja, da je za gradnjo enostavnih in manj zahtevnih objektov v gozdu ali gozdnem prostoru treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove ter da je dopustnost gradnje odvisna od vrste (namena) objekta in od poudarjenosti funkcij gozdov. Ob tem se postavlja 10 GozdVestn 76 (2018) 1 vprašanje, kakšen je odnos do conacije gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma, ki pri možnostih kolesarjenja v conah B in C navaja le gozdne vlake, ne pa tudi o možnostih gradnje drugih enostavnih objektov, ki bi bili namenjeni kolesarjenju (npr. enoslednice). Za cono D pa conacija omenja možnost "skladno z zakonodajo". Za potrebe našega dela smo razlagali, da conacija gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma omogoča gradnjo enostavnih objektov za potrebe kolesarjenja v conah D, ne pa tudi v conah B in C. 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Ob temeljiti analizi pravnih podlag, ki določajo dostop do naravnega okolja v Sloveniji, smo ocenili, da je s pravnega vidika mogoče vzpostavljanje enoslednic za gorsko kolesarjenje. Vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve. Na primeru testnih tras so se kot problematične pokazale predvsem naslednje vsebine: • conacija gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma, ki za vožnjo s kolesi v conah B in C predvideva zgolj gozdne vlake, ne pa tudi drugih obstoječih utrjenih poti v gozdnem prostoru; • določbe obstoječih prostorsko ureditvenih pogojev za območja zunaj naselij v Mestni občini Slovenj Gradec, ki določajo, da so v gozdnih sestojih dovoljeni le posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih; gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011-2020 (2012) pa povzema določila conacije gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma, s čimer je vzpostavljanje novih enoslednic kot enostavnih objektov mogoče le v coni D, ne pa tudi v conah C in B; • planinske poti nimaj o urej enega statusa planinske poti, kot to predvideva ZPlanP, in jih zato v tem trenutku ni mogoče nameniti za dvonamensko rabo; • v gozdnem prostoru je po ZG je treba pridobiti dovoljenje vseh lastnikov parcel, pri čemer je razdrobljenost zemljišč med številne lastnike velika; • vzpostavljanje enoslednic kot enostavnih objektov na zemljiščih z namensko rabo kmetijska zemljišča ni mogoče; Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji • evidence prostorskih podatkov, ki jih sicer zakonodaja predvideva, ne obstajajo (planinske poti, gozdne vlake) ali pa so med seboj neusklajene. Poudarjamo, da smo postopek ocenjevanja izvedli v zaključenem geografskem območju, ki ne obsega vse pokrajinske pestrosti in značilnosti Slovenije. Dodatno se lahko določbe prostorskih aktov na lokalni ravni razlikujejo od sprejetih v Mestni občini Slovenj Gradec. V prihodnje bi bilo smotrno postopek ocenjevanja opraviti na testnih trasah v pokrajinsko drugačnih delih Slovenije. Med gorskimi kolesarji je še posebno zaželena vožnj a po ozkih poteh v naravnem okolju. Analiza obstoječe pravne ureditve v Sloveniji je pokazala, da takšna vožnja lahko pomeni prekršek. Kljub temu v različnih delih naravnega okolja poteka že zdaj. Tovrstna praksa se glede na razpoložljive podatke večinoma dopušča (Dekleva, 2013; Sektor za odnose ..., 2014; Inšpektorat RS za okolje..., 2015 in 2016). Obstoječe zakonodajne ovire pa pomenijo težavo za organizirane oziroma tržno naravnane gorskokolesarske aktivnosti. Slovenska pravna ureditev gorsko kolesarjenje ureja na nacionalni ravni v različnih zakonih in podzakonskih aktih. Pri vzpostavljanju enoslednic kot enostavnih objektov so pomembni tudi prostorski ureditveni pogoji prostorskih aktov na lokalni ravni. V zavarovanih območjih lahko dostop dodatno urejajo akti o zavarovanju, s katerimi so ustanovljena zavarovana območja. Pregled zakonodaje je pokazal na razdrobljenost, ki odraža sektorsko politiko upravljanja s prostorom. Pot za gorsko kolesarjenje, kot linijski objekt, pogosto preči različne dele prostora in s tem tudi različne sektorske politike upravljanja s prostorom. Izpostavili smo nedosledno rabo pojmov za domnevno isto stvar in rabo pojmov, ki omogočajo različno razlago. Slednje daje pomembno vlogo subjektivni presoji soglasodajalca. V primeru planinskih poti v gozdnem prostoru, ki ne potekajo po poljskih cestah ali gozdnih prometnicah, temveč npr. gozdnih poteh, opažamo neskladje med ZPlanP ter ZG. Ugotovili smo tudi, da v Sloveniji niti planinske poti nimajo urejenega statusa, kot to predvideva ZPlanP. Tako kot za gorskokolesarske poti tudi zanje ni na voljo sistemskega vira financiranja za upravljanje, opremljanje in vzdrževanje poti. To nakazuje potrebo po celovitem premisleku, kakšno vlogo naj imajo športi na prostem v Sloveniji ter kako jih upravljati. Pomembno vprašanje, ki ga mora obravnavati upravljanje gorskega kolesarjenja kot športa na prostem, so (potencialni) konflikti z drugimi uporabniki. V tem pomenu bi poti, namenjene izključno ali prednostno gorskim kolesarjem, lahko učinkovito zmanjšale (potencialne) konflikte s pohodniki. To še posebno velja za zvrsti gravitacijsko in delno vsegorsko; pri slednjem predvsem za dele poti, namenjene spustom. Za zvrst kros in delno vsegorsko (predvsem za uravnane dele poti in vzpone) bi lahko večnamenska raba poti in zagotovljen dostop do obstoječih utrjenih poti v naravnem okolju zadostila pričakovanjem gorskih kolesarjev (Zajc in Berzelak, 2016; Zajc, 2016). Vendar so načini conacije lahko neučinkovita v konfliktih, ki izhajajo iz razlik v družbenih vrednotah ali predstavah, da razlike obstajajo (Carother in sod., 2001; Golobič, 2010). Zato je hkrati treba vzpodbujati usposabljanje, izobraževanje in informiranje uporabnikov o odgovornem dostopanju, medsebojni strpnosti na poteh ter varstvu narave. 5 POVZETEK Gorsko kolesarjenje lahko uvrstimo med športe na prostem, ki poteka na različnih cestah ali zunaj njih, na uradnih ali neuradnih utrjenih poteh z objekti ali brez njih. Lahko poteka v širokem naboru različnih okolij. Gorski kolesarji se med seboj razlikujejo po željah, opremi in značilnostih voženj. Pregledali smo pravne predpise, ki urejajo dostop do naravnega okolja po obstoječih utrjenih poteh v Sloveniji. V zakonodaji smo ugotovili nedosledno rabo pojmov ter navedbe, ki lahko vodijo k različni razlagi določil. Analiza je pokazala dvojno opredelitev dopustnosti gorskega kolesarjenja: • dostop praviloma ni dovoljen (praviloma je dostop za gorsko kolesarjenje prepovedan, vendar je lahko ob izvedbi formalnih postopkov, določenih z resornim zakonom, dovoljen), • dostop je praviloma dovoljen (praviloma je dostop za gorsko kolesarjenje dovoljen, vendar 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji lahko lastnik ali upravljavec na podlagi določb resornega zakona dostop prepove). Na primeru dveh testnih tras za zvrst kolesarjenja vsegorsko smo na območju zahodnega Pohorja preverili možnosti za umeščanje gorsko-kolesarskih poti v naravno okolje. Obe trasi sta skoraj izključno v gozdnem prostoru. Oblikovali in izvedli smo postopek za ocenjevanje odsekov tras. V uvodu postavljeno hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje eno-slednic v naravno okolje ni mogoče, smo ovrgli, saj umeščanje ni povsem onemogočeno. Vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti, ki izhajajo deloma iz: • Pravnih omejitev: - različna raba pojmov za domnevno isto stvar in raba pojmov, ki omogočajo različno razlago, kar daje pomembno vlogo osebni presoji soglasodajalca; - enoslednic ni mogoče vzpostavljati na zemljiščih z namensko rabo kmetijska zemljišča; - enoslednice v gozdnem prostoru je, glede na conacijo gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma, mogoče vzpostaviti v coni D, ne pa tudi v conah C in B; • neurejenega statusa planinskih poti, kot to predvideva Zakon o planinskih poteh (2007), zato jih v tem trenutku ni mogoče nameniti za dvonamensko rabo (hojo in kolesarjenje); • pomanjkljivih evidenc prostorskih podatkov, ki jih sicer zakonodaja predvideva (gozdne vlake, planinske poti); • razdrobljenosti zemljišč gozdnega prostora med številne solastnike, kar povečuje število potrebnih soglasij. 5 SUMMARY We can classify mountain biking in the outdoor sports; it takes place on diverse roads or off roads, on official or unofficial hard-surfaced paths with an object or without it. It can be performed in a wide range of diverse environments. Mountain bikers differ with regard to their wishes, equipment, and ride characteristics. We reviewed legal regulations regulating access to the natural environment on the existing hard-surfaced paths in Slovenia. In the legislature, 10 GozdVestn 76 (2018) 1 we found the inconsistent use of definitions and references, which can lead to diverse interpretations of provisions. The analysis showed double definition of mountain biking admissibility: • as a rule, access is not allowed (as a rule, access for mountain biking is forbidden, but it can be allowed under execution of formal procedures, determined by the departmental act provisions); • as a rule, access is allowed (as a rule, access for mountain biking is allowed, but the owner or manager can forbid the access on the basis of departmental act provisions). On the example of two test routes for the all-mountain riding stye we checked the possibility of setting the mountain biking trails into the natural environment in the area of western Pohorje Hills. Both routes are set almost entirely in forest space. We provided and performed a procedure for route segments assessment. We refuted the hypothesis, set in the introduction, that, legal regulations being complied with consistently, it is not possible to place single trails into the natural environment, since the development is not completely blocked. However, we draw attention to important limitations and ambiguities, which partly originate in: • legal limitations: - diverse use of the definitions for the allegedly same thing and use of definitions, enabling diverse interpretations, which provides a very important role to the personal judgment of the consent authority; - single trails cannot be developed on land with agricultural land use allocation; - with regard to the zoning of the forest space from the viewpoint of recreation and tourism, single trails in forest space may be set in the D zone, but not in the C and B zones; • non-regulated status of mountain paths, as foreseen by the mountain path act (2007), therefore they cannot be intended for double use (walking and biking); • incomplete spatial data records, otherwise required by the legislature (forest skid trails, mountain paths); • allocation of forest space land plots among numerous co-owners, which increases the number of the required consents. Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji 6 VIRI 6 REFERENCES Agencija Reublike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. 2018. https://www.ajpes.si (3. 1. 2018). Arnegärd J., Sandell K. 2012. Outdoor Recreation in Times of Change. V: The 6th International Conference on Monitoring and Management of Visitors in Recreational and Protected Areas - Outdoor Recreation in Change -Current Knowledge and Future Challenges, Stockholm, 21-24 avg. 2012. Fredman P., Stenseke M., Liljendahl H., Mossing A. and Laven D. (ur.). Stockholm, Friluftsliv i förändring: 110-112. Bernasconi A., Schroff U. 2008. Freizeit und Erholung im Wald. Grundlagen, Instrumente, Beispiele. Bern, Bundesamt für Umwelt. https://www.bafu.admin.ch/ bafu/de/home/themen/wald/publikationen-studien/ publikationen/freizeit-erholung-wald.html (17. 5. 2017). Bernasconi A., Verlič A. "Pravna ureditev gorskega kolesarjenja v Švici". Bern, Parn Bern in Ljubljana, Gozdarski inštitut (osebni vir, januar 2018) Bundesgesetz vom 3. Juli 1975, mit dem das Forstwesen geregelt wird (Forstgesetz 1975). Gesamte Rechtsvoschrift für Forstgesetz 1975, Fassung vom 1. 8. 2015. https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxeTAbf rage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10010371 (25. 5. 2015). Bundesministerium der Justiz und für Verbraucherschutz. 2017. https://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/ bwaldg/gesamt.pdf (17. 5. 2017). Carothers P., Vaske J. J., Donnelly M. P. 2001. Social Values Versus Interpersonal Conflict Among Hikers and Mountain Bikers. Leisure Sciences, 23: 47-61. Dekleva A. 2013. V treh letih kolesarjem 112 kazni. MTB.SI. http://www.mtb.si/novice/1363-v-treh-letih-kolesarjem-112-kazni.html (12. 6. 2015). DIMB - Deutsche Initiative Mountain Bike. 2015. http:// dimb.de (15. 6. 2015). Golobič M. 2010. Gozd v prostorskem načrtovanju. V: Gozdni prostor: načrtovanje, raba, nasprotja: zbornik prispevkov. Bončina A., Matijašic D. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Zavod za gozdov Slovenije: 7-11. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec (2011-2020). 2012. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec. http://www. mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/GGO/ Slovenj_Gradec/11_SLOVENJ_GRADEC_2011-2020. pdf (31. 7. 2015). Gradbeni zakon. 2017. Ur. l., št. 61/17, 72/17. Jensen C. R., Guthrie S. P. 2006. Outdoor Recreation in America. 6. ed. Champaign, Human Kinetics: 377 str. https://books.google.si/books?id=HESJLEJlKwQC&p rintsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_ r&cad=0#v=onepage&q&f=false (1. 6. 2015). Keller P. M., Bernasconi A. 2005: Juristische Aspekte von Freizeit und Erholung im Wald. Umwelt-Materialien Nr. 196. Bern, Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft. https://www.bafu.admin.ch/ bafu/de/home/themen/wald/publikationen-studien/ publikationen/juristische-aspekte-freizeit-erholung-wald.html (17. 5. 2017). Lastništvo gozdov. Zavod za gozdove Slovenije. http://www.zgs.si/slo/gozdovi_slovenije/o_gozdovih_ slovenije/lastnistvo_gozdov/index.html, (10. 6. 2015). Merila za dvonamensko rabo planinskih poti. 2013. Planinska zveza Slovenije (7. mar. 2013). http://www.pzs.si/vsebina.php?pid=141 (3. 6. 2015). Natura 2000 and Forests, Part I-II. Technical report - 2015 - 088. Kremer F., Van der Stegen J., Gomez-Zamalloa M. G., Szedlak T. (ur.). Luxemburg, Office for Official Publications of the European Communities. http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/ management/docs/Final%20Guide%20N2000%20%20 Forests%20Part%20I-II-Annexes.pdf (19. 9. 2015). Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v občini Slovenj Gradec, uradno prečiščeno besedilo, PUP IZVEN NASELIJ - UPB1. 2012. Ur. l. RS, št. 72/12. Odlok o spremembah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v občini Slovenj Gradec, uradno prečiščeno besedilo. 2014. Ur. l. RS, št. 66/14. Neformalna skupina gorskih kolesarjev in predstavnikov lastnikov zemljišč: zapisnik II. sestanka. 2014. http://odprimopoti.si/doc/20140922_zapisnik_kgzs. pdf (31. 7. 2015). Pothecary F. 2013. Editorial. V: Mountain Biking in Scotland. Understanding and Resolving Land use Conflict, Vol 1. Pothecary F., Brown K.M., Banks, E.A. (ur.). Aberdeen, The James Hutton Institute: 3-4. Poročilo o delu za leto 2015. 2015. Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor. http://www.iop.gov.si/fileadmin/iop.gov.si/ pageuploads/5_O_INSPEKTORATU/Porocila_in_ nacrti_dela/Porocilo_IRS0P_2015.pdf (3. 1. 2018). Poročilo o delu za leto 2016. 2016. Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor. http://www.iop.gov.si/fileadmin/iop.gov.si/ pageuploads/5_O_INSPEKTORATU/Porocila_in_ nacrti_dela/Porocilo_IRSOP_2016.pdf (3. 1. 2018). Pravilnik o gozdnih prometnicah. 2009. Ur. l., št. 4/09 Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti. Ur. l. RS, št. 80/08. Predlog Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec. 2018. Mestna občina Slovenj Gradec. 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Zajc, P., Golobič, M., Bončina, A.: Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji http://www.slovenjgradec.si/Mestna-ob%C4%8Dina/ Ob%C4%8Dinski-svet/Ob%C4%8Dinske-seje/ArtMID/702/ArticleID/4015/31-SEJA-OB%c4%8cINSKEGA-SVETA-MESTNE-OB%c4%8cINE-SLOVENJ-GRADEC (3. 1. 2018). Pröbstl U. 2003. NATURA 2000 - The Influence of the Europena Directives on the Development of Nature-based Sport and Outdoor Recreation in Mountain Areas. Journal for Nature Conservation, 11: 340-345. Rowe R. 2013. How Mountain Biking Conquered Scotland. Scotland Outdoors. http://www.scotoutdoors.com/features/cycling/ mountain-biking-scotland-mtb (12. 6. 2015). Sektor za odnose z javnostmi. "Podatki o prekrških vožnje s kolesi v naravnem okolju." 2014. Ljubljana, Generalna policijska uprava (osebni vir, 3. 6. 2015). Special Eurobarometer 273 "European Social Reality". 2007. Eurobarometer. http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ ebs_273_en.pdf (15. 5. 2015). Special Eurobarometer 412 "Sport and Physical Activity". 2014. Eurobarometer. http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ ebs_412_en.pdf (1. 6. 2015). Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč. 2014. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/ pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/splosne_smernice_ za_podrocje_varovanja_kmetijskih_zemljisc.pdf (29. 7. 2015) Symmonds M., Hammitt W., Quisenberry V. L. 2000. Managing recreational trail environments for mountain bike user preferences. Environmnetal Management, 25, 5: 549-564. Taylor S. 2010a. "Extending the Dream Machine: Understanding Dedicated Participation in Mountain Biking. A thesis submitted for the degree of Doctor of Philosophy at the University of Otago, Dunedin, New Zealand". Steve.Taylor.whc@uhi.ac.uk (osebni vir, 15. 6. 2015). Taylor S. 2010b. 'Extending the dream machine': Understanding People's Participation in Mountain Biking. Annals of Leisure Research, 13, 1, 2: 259 - 281. Tiroler Mountainbikemodell 2.0. 2015. Amt der Tiroler Landesregierung. https://www.tirol.gv.at/sport/radfahren/mountainbike/ tiroler-mountainbikemodell-20 (5. 6. 2015). Tumes K. 2007. Using Qualitative Methods to Understand Recreation Conflict Between Bushwalkers and Mountain Bike Riders. Anthropological Notebooks, 13, 1: 45-55. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. 2013. Ur. l. RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13. Vožnja v naravnem okolju: ureditev, ki jo prinaša novelirani Zakon o ohranjanju narave. 2014. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. http://www.mop.gov. si/fileadmin/mop.gov. si/ pageuploads/podrocja/voznja/ZON_Voznja_2014. pdf (3. 1. 2018). Wann ist das Betreten eines Waldes erlaubt oder verboten? 2015. Ministerium für ein Lebenswertes Österreich. http://www.bmlfuw.gv.at/forst/wald-gesellschaft/ verhalten_wald/betretenwald.html (2. 6. 2015). Zajc P., Berzelak N. 2016. Riding styles and characteristics of rides among Slovenian mountain bikers and management challenges. Journal of Outdoor Recreation and Tourism - special issue on Mountain Biking: Challenges and Benefits, 15: 10-19. Zajc P. 2016. Možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje v Sloveniji na primeru zahodnega Pohorja: magistrsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana: 195 str. Zakon o ohranjanju narave. 2004. Ur. l. RS št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14 (ZON). Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 - ZGGLRS in 77/16 (ZG). Zakon o planinskih poteh. 2007. Ur. l. RS, št. 61/07 (ZPlanP). Zakon o planinskih poteh, predlog. 2005. http://borut.blog.siol.net/files/2015/08/ZPP-4-EPA-647-IV-22-12-2005.pdf (27. 11. 2015). Zakon o kmetijskih zemljiščih. 2011. Ur. l. RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12 27/16 in 27/17 - ZKme-1D. Zakon o prostorskem načrtovanju. 2007. Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 -odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2 (ZPnačrt). Zakon o Triglavskem narodnem parku. 2010. Ur. l. RS, št. 52/10 in 46/14 - ZON-C. Zakon o vodah. 2002. Ur. l. RS št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15. Zakon o graditvi objektov. Ur. l. RS št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US. Zakon o cestah. Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15. Zbirka najpogostejših vprašanj in odgovorov s področja graditve. 2015. Ministrstvo za okolje in prostor. http://www.mop.gov. si/fileadmin/mop.gov. si/ pageuploads/podrocja/graditev/Kompendij_odgovorov. pdf (7. 5. 2015) 10 GozdVestn 76 (2018) 1 Znanstvena razprava GDK 116.24:42(794.4)(045)=163.6 Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji The Impact of Soil Properties on Landslide Occurrence in Slovenia Črt ŠUŠTAR1, Milan KOBAL2 Izvleček: Šuštar, Č., Kobal, M.: Vpliv lastnosti tal na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji; Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 1. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 37. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Na podlagi baze Uprave RS za zaščito in reševanje smo analizirali, kako različni talni dejavniki (globina, organska snov, tekstura, sposobnost tal za zadrževanje vode ter razred/tip tal) vplivajo na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji. Sloje smo analizirali v programskem okolju GIS. Na osnovi statističnega x2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh, globine 0-70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na efektivno poljsko kapaciteto pa v srednjem razredu (80-150 mm). V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. V prihodnje predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov, ki bi bile podlaga za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred zemeljskimi plazovi. Ključne besede: zemeljski plazovi, varovalni gozd, talni dejavniki, kataster zemeljskih plazov, pedološka karta Abstract: Šuštar, Č., Kobal, M.: Possibilities and Limitations of Landslide Data Use for Identification of Protection Forests; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 76/2018, vol 1. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 37. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Using landslide database, we tested how different soil properties (soil type, depth, organic matter, texture, soil bonitet number and effective field capacity) affect the landslide occurrence. Our using the x2 test of homogeneity, the results showed that all the tested soil properties have a statistically significant impact on the landslide occurrence. In the case of the soil type analysis, we concluded that it correlates highly with the bedrock analysis. Analysis of the soil's depth showed that landslides occur more often than expected on the soils with depth class 0-70 cm, organic matter content classes 1-4 %, texture classes with moderately fine and moderately fine to fine texture, and soil water holding capacity 80-150 mm. We intend to use the tested soil properties for creating landslide hazard maps in the future analysis. These maps could apply as a tool for zoning of the protection forests that protect from the landslides. Key words: landslides, protection forest, soil properties, landslide database, soil map 1 UVOD 1 INTRODUCTION Slovenija je zaradi svojih naravnih danosti podvržena plazenju (Ribičič in sod., 1994; Horvat, 1995). Pri določanju plazovitih območij, t.j. pri izdelavi kart verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov, so vse pogosteje v uporabi različne statistične metode (Corominas in sod., 2014), ki 1 Č. Š., mag. inž. gozd., Šmartno 21, SI-1211 Ljubljana, Slovenija. sustar.crt@gmail.com 20 omogočajo identifikacijo vplivnih dejavnikov na plazenje. Pri tem je glavni vhodni podatek kataster plazov, ki jih v statistični analizi uporabimo pri določanju ogroženih območij. Takšne metode so bile že uporabljene tudi v Sloveniji (Mikoš in sod., 2004; Komac in sod., 2005; Mikoš in sod., 2008; Šinigoj in sod., 2013), vendar so zaradi razmeroma grobega merila (merilo 1 : 250.000 ali manjše) primerne le za uporabo na državni ravni. Enotne 2 doc. dr. M. K., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. milan.kobal@bf.uni-lj.si GozdVestn 76 (2018) 1 Šuštar, Č., Kobal, M.: Vpliv lastnosti tal na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji metodologije za določanje ogroženih območij sicer še vedno nimamo, čeprav jo predvideva Zakon o vodah (Uradni list RS, 67/02). V dosedanjih raziskavah so se kot najbolj vplivni dejavniki plazov izkazali geologija, naklon površja, raba tal, ukrivljenost površja, usmerjenost ter oddaljenost od strukturnih elementov (narivov in prelomov). Podatki o talnih lastnostih (pedološka karta), ki so se v tujini izkazale kot pomemben vplivni dejavnik (Budimir in sod., 2015), v Sloveniji (presenetljivo!) še niso bili vključeni. Vplivne dejavnike ločimo na vzroke, ki so (načeloma) bolj trajne narave (npr. relief), in povode, katerih vrednost je v času spremenljiva (npr. talna voda). Stroge ločnice med njimi ni, nekatere dejavnike lahko opredelimo včasih kot vzrok, včasih kot povod. Obravnavano združeno so najpomembnejše skupine vplivnih dejavnikov relief, geologija, tla, hidrologija, geomorfologija, raba tal in antropogeni dejavniki, potresi in vulkani ter vreme in podnebje, pomen pa je v veliki meri odvisen od vrste plazu (Corominas in sod., 2014). V literaturi so povodi najpogosteje razdeljeni na padavine (oziroma hidrološke povode) in potrese (Budimir in sod., 2015). 1.1 Vpliv lastnosti tal na zemeljske plazove 1.1 Impact of soil properties on landslides Talne lastnosti so ključnega pomena za plitve oziroma zemljinske plazove in so pogosto navedeni v literaturi kot vplivni dejavnik (Wiegand in Gartner, 2010; Budimir in sod., 2015). Neposredno odražajo lastnosti materiala, ki plazi, in posredno nakazujejo na tlotvorne dejavnike: matična podlaga, relief, podnebje, živi svet in voda v odvisnosti od časa (Stritar, 1991). 1.1.1 Globina tal 1.1.1 Soil depth Vpliv globine tal na pojavljanje plazov ni enoznačen. Plazovi se pogosteje pojavljajo na globokih tleh, če so le-ta na pobočju (Rickli in sod., 2001; Meusbur-ger in Alewell, 2014). Globina tal deloma odraža sposobnost tal za zadrževanje vode, zato postanejo globlja tla nasičena z vodo in nestabilna pri večji mejni količini padavin, vendar pa je v takem primeru obtežba pobočja in potencialna masa za plazenje takšnih tal večja (Ray in sod., 2010). Globina lahko nakazuje tudi na dinamiko destruktivnih geoloških Slika 1: Zemeljski usadi na območju preloma terena (foto: M. Kobal) Figure 1: Shallow landslides in the area of the terrain fault (photo: M. Kobal). 23 GozdVestn 76 (2018) 1 Šuštar, Č., Kobal, M.: Vpliv lastnosti tal na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji procesov - na območju pojavljena plitvih tal je pogosto tudi površinska erozija, ki sproti odnaša preperino, zemljinski plazovi pa se pojavljajo redkeje (Meusburger in Alewell, 2014). Saro in sod. (2016) navajajo, da se večina plazov pojavi na tleh z razredom globine do 100 cm. 1.1.2 Organska snov v tleh 1.1.2 Soil Organic matter Delež organske snovi v tleh vpliva predvsem na sposobnost tal za zadrževanje vode ter na tvorbo strukturnih agregatov. Višja vsebnost organske snovi vpliva na višjo sposobnost tal za zadrževanje vode, saj organski koloidi vežej o od 5- do 10-krat več vode kot mineralni koloidi (Čiric, 1986). To je predvsem posledica obstojnejših strukturnih agregatov, ki izboljšujejo stabilnost tal (Edwards, 1991; Frei in sod., 2003, cit. po Burri in sod., 2009; Burri in sod., 2009; Wiegand in Geitner, 2010). Caviezel in sod. (2014) navajajo, da povečevanje deleža organske snovi deluje ugodno le za primer erozije, mehanske lastnosti z organsko snovjo bogatih tal pa so slabše in nevarnost za proženje plazov večja. 1.1.3 Tekstura tal 1.1.3 Soil texture Tekstura tal neposredno vpliva na sposobnost tal za zadrževanje vode ter na prepustnost tal za vodo, zato zelo vpliva na stabilnost tal in je pogosto uporabljen vplivni dejavnik v literaturi (Sidle in sod., 1985, cit. po Cimini in sod., 2016). Na splošno so tla z lažjo (peščeno) teksturo bolj prepustna in imajo manjšo sposobnost zadrževanja vode, tla s težjo (glineno) teksturo pa manjšo prepustnost in večjo sposobnost zadrževanja vode (Stritar, 1991). Tla z glineno teksturo so bolj podvržena plazenju zaradi dveh vzrokov: 1) glina tvori neprepustno plast, ki deluje kot drsna ploskev plazu, ko so tla nad njo nasičena z vodo (Meusburger in Alewell, 2014) in 2) glineni minerali izrazito nabrekajo in se krčijo (glede na vsebnost vode v tleh) in s tem povzročajo polzenje tal, lahko pa tudi plazenje (Ribičič, 2007). 1.1.4 Sposobnost tal za zadrževanje vode 1.1.4 Soil water holding capacity Talne lastnosti, ki vplivajo na gibanje oziroma zadrževanje vode v tleh, posredno vplivajo tudi 24 na pojav plazov, saj tla, nasičena z vodo, postanejo nestabilna in zato podvržena plazenju (Van Asch in sod., 1999; Ribičič, 2007; Talebi in sod., 2007; Meusburger in Alewell, 2014; Budimir in sod., 2015). V času intenzivnih padavin tla izgubijo kohezivnost, poveča pa se tudi obtežba tal (Meusburger in Alewell, 2014). Na eni strani govorimo o sposobnosti tal za zadrževanje vode, na drugi pa o prepustnosti tal za vodo. Bolj prepustna tla in tla z višjo sposobnostjo za zadrževanje vode bodo postala nasičena pri večji mejni količini padavin kot tla z nižjo sposobnostjo zadrževanja vode in tla z nizko prepustnostjo, vendar pa večja sposobnost za zadrževanje vode pomeni tudi večjo potencialno obtežbo pobočja (Wiegand in Geitner, 2010; Caviezel in sod., 2014; Saro in sod., 2016). Izmed omenjenih dveh lastnosti je pomembnejša prepustnost tal za vodo, saj so padavinski dogodki, ki presegajo kapaciteto tal za zadrževanje vode, razmeroma pogosti (Caviezel in sod., 2014). 1.1.5 Talni tip 1.1.5 Soil type Talni tip izraža več tlotvornih dejavnikov in lastnosti tal hkrati, ki posamično ali pa v določenih kombinacijah tvorijo labilna tla (Budimir in sod., 2015). Matična podlaga je eden izmed ključnih dejavnikov za pojav plazenja in se v literaturi pogosto uporablja kot samostojni vplivni dejavnik (Budimir in sod., 2015). Neposredno vpliva na sposobnost tal za zadrževanje vode, teksturo tal in mehanske lastnosti zemljine (Meusburger in Alewell, 2014). Tip tal opredeljuje tudi razvojno stopnjo tal, ki nakazuje na dinamiko geoloških destruktivnih procesov (Stritar, 1991). Pri nerazvitih tleh so procesi erozije razmeroma pomembnejši in sproti odnašajo preperino (Zorn in Komac, 2008). Na takšnih tleh lahko nastajajo kvečjemu hribinski plaziovi (Ribičič, 2007). V primeru razvitih tal pa se preperina dlje časa kopiči in erozijski procesi niso tako izraziti, večji pa je lahko vpliv plazov (Ribičič, 2007). Z višjo razvojno stopnjo se spreminjajo tudi druge talne lastnosti, kot so kapaciteta in prepustnost za vodo, količina organske snovi (se večajo), gostota tal (se manjša) itn. (Braun in sod., 2005; Burri in sod., 2009). GozdVestn 76 (2018) 1 Šuštar, Č., Kobal, M.: Vpliv lastnosti tal na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji 2 MATERIALI IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 Uporabljeni podatkovni sloji 2.1 Applied data layers V raziskavi smo v okolju GIS analizirali pojavljanje zemeljskih plazov iz katastra plazov Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje URSZR na razredih različnih posameznih talnih lastnosti glede na Pedološko karto Slovenije v merilu 1 : 25000. 2.1.1 Baza zemeljskih plazov Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje 2.1.1 Landslide database by the Administration of the RS for Civil Protection and Disaster Relief Podatki so zbrani iz različnih virov oziroma projektov, uporabljena je bila baza z datumom 25. 5. 2013. V bazi plazov je bilo lokacijsko kartiranih 4850 plazov, po odstranitvi dvojnikov (kriterij lokacije) pa jih je ostalo 4686 na območju celotne države (Slika 1). Iz analize smo izločili plazove, ki se pojavljajo na urbanih površinah oziroma na površinah, kjer posamezni talni parametri niso bili opredeljeni (urbane površine, nedoločljive talne lastnosti). Taki plazovi namreč nimajo vsebinske povezave s preiskovanimi talnimi lastnostmi. Zaradi nepopolnega ujemanja slojev talnih podatkov je tako v analizi ostalo različno število plazov (od 4391 do 4566). 2.1.2 Pedološka karta v merilu 1 : 25.000 2.1.2 Soil map in the scale of 1 : 25,000 Pedološka karta merila 1 : 25.000 (PK25000) je dostopna na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (http://rkg. gov.si/GERK/) in je sestavljena iz poligonov pedokartografskih enot (PKE). Poligoni PKE so bodisi homogeni (en talni tip, ki je v pedološki karti določen s pedosistematsko enoto PSE) ali pa sestavljeni iz dveh oziroma največ treh PSE. PSE so opredeljene po deležu razprostranjenosti znotraj posamezne PKE (Urbančič in sod., 2005). Podatki o povprečni globini tal, povprečni organski snovi gornjega horizonta tal ter podatki povprečnega teksturnega razreda tal niso prosto Slika 2: Lokacije plazov v bazi Uprave RS za zaščito in reševanje iz dne 28. 5. 2013 Figure 2: Landslide locations in the database by the Administration of the RS for Civil Protection and Disaster Relief. 25 GozdVestn 76 (2018) 1 Šuštar, Č., Kobal, M.: Vpliv lastnosti tal na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji dostopni v digitalni obliki, ampak obstajajo kot arhivske karte, kjer je kot avtor izvedenih podatkov naveden Šporar in sod. (2001). Zato smo arhivske karte v ArcGIS 10.5 georefrencirali, ker pa so podatki določeni na nivoju PKE, smo v ArcGIS 10.5 poligonom PKE v atributni preglednici le določili vrednosti kategorij posameznih talnih lastnosti. Kot kazalniki sposobnosti tal za zadrževanje vode smo v tej raziskavi uporabili efektivno poljsko kapaciteto tal (EPK), ki predstavlja rastlinam dostopno vodo v tleh. Podatke o PKE smo pridobili iz Atlasa okolja (www.gis. arso.gov.si/atlasokolja/) in jih vnesli v atributno preglednico pedološke karte PK25000. Nato smo V ArcGIS 10.5 naredili presek karte zemeljskih plazov in pedološke karte. Pojavljanje plazov po talnih tipih smo prav tako izračunali iz preseka karte zemeljskih plazov in pedološke karte. Ugotovili smo podatke o pojavljanju plazov znotraj PKE. Tako ne vemo, v katerem PSE znotraj PKE se pojavlja določen plaz. Smo pa preko deležev posamezne PSE v PKE izračunali število plazov na posameznih PSE (Preglednica 1). Posledično število plazov v določeni PSE ni nujno celo število, plazovi pa so lahko pripisani tudi enotam, v katerih se niso pojavljali. PSE smo združili v skupine glede na tip matične podlage s pomočjo Slovenske klasifikacije tal (Prus in sod., 2015). 2.2 Statistične metode 2.2 Statistical methods Za statistično analizo vpliva tal na pojav zemeljskih plazov smo na podlagi nekaterih dosedanjih raziskav (Komac in sod., 2005, Šinigoj in sod., 2013; Komac, 2005) izbrali neparametrično metodo, in sicer x2 (hi-kvadrat) test homogenosti oziroma neodvisnosti. Temelji na primerjavi izmerjenih in teoretičnih vrednosti pojavov in je primerna za testiranje normalno porazdeljenih nominalnih in/ali kategoričnih spremenljivk. Teoretične frekvence plazov v posameznem razredu so odvisne od površine tega razreda, saj privzamemo, da je verjetnost za nastanek pojava enaka po vsem obravnavanem območju. Večja kot je razlika med dejanskimi in teoretičnimi frekvencami, višja je vrednost x2, bolj je značilen vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno. Izračunali smo razlike med dejanskim in pričakovanim številom plazov v Sloveniji glede na talne lastnosti (x2SKU, Obrazec 1). Ničelna hipoteza je bila: H0: spremenljivka ne vpliva značilno na pojavljanje plazov. H1: spremenljivka značilno vpliva na pojavljanje plazov. Splošen obrazec za test razlik med dejanskimi in pričakovanimi frekvencami preglednice z r x 2 polji je (Kotar, 2011): fi. = dejanska frekvenca v polju ij (i = 1 do r, j = 1 do 2); f' = teoretična frekvenca v polju ij. V primeru talnih dejavnikov, kjer smo ovrgli ničelno hipotezo o značilnosti vplivu dejavnika na pojavljanje zemeljskih plazov, smo testirali, kateri razredi se značilno razlikujejo od pričakovanih vrednosti s pomočjo post-hoc testa. Vsak posamezni razred smo z primerjali z vsoto preostalih razredov (Obrazec 1, r = 2). Pri ugotavljanju statistične značilnosti smo uporabili Bonferronijev popravek in dopustno stopnjo tveganja delili s številom razredov (McDonald, 2014). Preglednica 1: Primer izračuna števila plazov v PSE. Table 1: An example of calculation of landslide numbers in PSU (pedosystematic units) PKE Število plazov PSE1 PSE1 (%) Število plazov PSE2 PSE2 (%) Število plazov PSE3 PSE3 (%) Število plazov 1008 21 111 60 21 x 0,6 = 12,6 37 20 21 x 0,2 = 4,2 115 20 21 x 0,2 = 4,2 26 GozdVestn 76 (2018) 1 Šuštar, Č., Kobal, M.: Vpliv lastnosti tal na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Zemeljski plazovi v Sloveniji glede na povprečno globino tal 3.1 Landslides in Slovenia with regard to the mean soil depth V Sloveniji se plazovi najpogosteje pojavljajo na tleh z večjim razponom globine (0,40 n/km2), sledijo tla z globino do 70 cm (0,29 n/km2), najmanj plazov se pojavlja na tleh, plitvejših od 30 cm (0,11 n/km2). Statistično značilno nad pričakovanim je število zemeljskih plazov na tleh z večjim razponom globin ter tleh z globino do 70 cm (p < 0,001), statistično značilno pod pričakovanim pa je število plazov na tleh z globino nad 70 cm (p < 0,001). Prav tako je statistično značilno pod pričakovanim število plazov na tleh, globine do 30 cm in do globine 50 cm (p < 0,001). Na podlagi x2 testa pojavljanja plazov lahko sklepamo, da povprečna globina tal statistično značilno vpliva na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji (xKU2 = 1384,2; p < 0,000). 3.2 Zemeljski plazovi v Sloveniji glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal 3.2 Landslides in Slovenia with regard to the mean organic matter content of the upper soil horizon V Sloveniji se plazovi najpogosteje pojavljajo na slabo humoznih (0,31 n/km2) in srednje humoznih tleh (0,27 n/km2). Najmanj plazov se pojavlja na mineralnih tleh (0,02 n/km2). Statistično značilno nad pričakovanim je število zemeljskih plazov na slabo humoznih (p < 0,001) in srednje humo-znih tleh (p < 0,001), statistično značilno pod pričakovanim pa je število plazov na mineralnih tleh (p < 0,001), humoznih (p < 0,001) in zelo humoznih tleh (p < 0,001). Na podlagi x2 testa pojavljanja plazov lahko sklepamo, da povprečna organska snov gornjega horizonta tal statistično značilno vpliva na pojavljanje plazov (XgKU2 = 329,7; p < 0,000). 0 do 30 eni 0 do SO Cm 0 d« 70 cm nad 70 tn Vui|i razpon Slika 3: Pojavljanje zemeljskih plazov glede na pričakovane frekvence po razredih povprečne globine tal (*** označujejo p < 0,001) Figure 3: Landslide occurence with regard to the expected frequencies by mean soil depth classes (*** denote p < 0.001). GozdVestn 76 (2018) 1 25 Šuštar, Č., Kobal, M.: Vpliv lastnosti tal na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji 3.3 Zemeljski plazovi v Sloveniji glede na povprečni teksturni razred tal 3.3 Landslides in Slovenia with regard to the mean soil texture class V razredu srednje težkih in razredu srednje težkih in težkih tal se v Sloveniji pojavlja 0,28 n/ km2. Najnižj a j e gostota poj avlj anj a plazov v razredu težkih tal, kjer se na 1 km2 površine pojavi 0,08 plazu. Statistično značilno nad pričakovanim je število zemeljskih plazov v razredu srednje težkih (p < 0,001) in razredu srednje težkih in težkih tal (p < 0,001), statistično značilno pod pričakovanim pa j e število plazov v razredu lahkih (p < 0,001), razredu lahkih in srednje težkih tal (p < 0,001) ter razredu težkih tal (p < 0,001). Na podlagi x2 testa pojavljanja plazov lahko sklepamo, da povprečni teksturni razred tal statistično značilno vpliva na pojavljanje zemeljskih plazov (xSKU2 = 409,1; p < 0,000). 3.4 Zemeljski plazovi v Sloveniji glede na efektivno poljsko kapaciteto tal EPK 3.4 Landslides in Slovenia with regard to the effective field capacity EFC V Sloveniji se plazovi najpogosteje pojavljajo na tleh z EPK od 80 do 150 mm (0,38 n/km2). Sledijo tla z EPK od 150 do 230 mm (0,16 n/km2). Najmanj plazov se pojavlja na tleh, katerih EPK je nad 230 m (0,10 n/km2) oz. tleh, katerih EPK je pod 30 mm (0,07 n/km2). Statistično značilno nad pričakovanim je le število zemeljskih plazov na tleh z EPK od 80 do 150 mm, v vseh drugih razredih tal EPK je pojavljanje zemeljskih plazov statistično značilno pod pričakovanim. Na podlagi X2 testa pojavljanja plazov lahko sklepamo, da EPK tal statistično značilno vpliva na pojavljanje plazov (XSKU2 = 1188,7; p < 0,000). 3.5 Zemeljski plazovi v Sloveniji glede na razred tal 3.5 Landsslides in Slovenia with regard to the class V Sloveniji se v razredu kambičnih tal pojavlja 0,32 n/km2, na psevdooglejenih tleh v povprečju 0,16 n/km2, sledijo humusno-akumulativna tla, na katerih se v povprečju v Sloveniji pojavi 0,13 n/km2. Najnižja je gostota pojavljanja plazov na eluvialno-iluvialnih tleh ter na oglejenih teh (0,03 n/km2). Statistično značilno nad pričakovanim je le število zemeljskih plazov v razredu kambičnih tal (p < 0,001), na razredih drugih tal je število plazov statistično značilno pod pričakovanim. Na podlagi x2 testa pojavljanja plazov lahko sklepamo, da razred tal statistično značilno vpliva na pojavljanje zemeljskih plazov (XgKU2 = 1044,4; p < 0,000). o Minwale« Slsbo lujmtKSJi Sr«jnjs hufn«en Humoisn ZeU hum«8 -vir S rt U 1 -«IV ^ ■ 1 V ¿1 ! w & > K «t' 1 1 . r p;. ' "I, t 1 i f; ■ ■ ■ ■ Iv? 5e - L 'iT.V' A V * ^-fv» — ž ífS ■«- Slika 2: dr. Franjo Kordiš (foto: osebni arhiv) GozdVestn 76 (2018) 1 51 Gozdarstvo v času in prostoru Slika: Zasneženi smrekovi gozdovi (foto: M. Skudnik) Gozdarski vestnik, LETNIK 76 • LETO 2018 • ŠTEVILKA 1 Gozdarski vestnik, VOLUME 76 • YEAR 2018 • NUMBER 1 ISSN 0017-2723 / ISSN 2536-264X UDK630* 1/9 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Edifor in chief dr. Mitja Skudnik Uredniški odbor/Ediforial board Jurij Beguš, prof. dr. Andrej Bončina, prof. dr. Robert Brus, dr. Tine Grebene, izr. prof. dr. David Hladnik, prof. dr. Miha Humar, Jošt Jakša, izr. prof. dr. Klemen Jerina, Janez Levstek, mag. Marko Matjašič, dr. Nenad Potočič, dr. Janez Prešern, prof. dr. Hans Pretzsch, dr. Klemens Schadauer, dr. Primož Simončič, Baldomir Svetličič, mag. Živan Veselič, Rafael Vončina Dokumentacijska obdelava/Indexing andclassifcafion Lucija Peršin Arifovič, mag. Maja Peteh Uredništvo in uprava/Edifors address ZGDS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)31 327 432 E-mail: gozdarski.vestnik@gmail.com Domača stran: http://zgds.si/gozdarski-vestnik/ TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 €, za dijake in študente 20,86 €, pravne osebe 91,80 €. Gozdarski vestnik je referiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by aufhors do nof necessarily reflecf fhe policy of fhe publisher nor fhe ediforial board Izdajo številke podprlo/Supporfed by Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tisk: Euroraster d.o.o. Ljubljana Fotografija na naslovnici/ Front cover photography: P. Zajc 52 GozdVestn 76 (2018) 1 Iz starih tiskov: Gozdarski vestnik letnik 1952 (str. 289-298) O SNEŽNIH PLAZOVIH V LKS Jag. Bogdan Z a g i r [Ljubljina; V »aši republiki so zlasti v območju Julijskih ASp snežni plazovi bolj ni i in arij vsakoleten pojav, ki mu naša javnost ne posveta vitje pozornosti, razen v prijTitrih. ko zahtevajo človeške Žrtve. Seveda. tudi v teh primerih se le redkokdo globlje zamisli in vpraša, zakaj je pri nas toliko ¿nežnih plazov. Večina se zaduvolji z dejstvom, da je Sluvenija pač hribovita pokrajina in so pbiovi sam po sebi razumljiv pojav. Tudi med nagimi gozdarskimi strokovnjaki ter strokovnjaki ostalih prizadetih gospodarskih panog sc o teh pojavih razmeroma malo govori, Se ¡nanj pa p i Se Lahko trdimo, da smo $c do sedaj v glavnem zadovoljili z ugotovit vi j o plazov, s sestavo poročil in največkrat enostransko oceno nastale škode. Zbrane podatke smo registrirali v določenih rokih v predpisana poročila in končno vložili v arhiv. To jc bila dosedanja »redna pot* vseh takih in podobnih pojavov. Razumljivo ;e, da nam laka »redna pot* ni nudila pomoči pri obravnavanju perečih gospodarskih vprašanj, ki se pojavljajo v tej zveii. Problem plasov postaja, kakor bomo videli pozneje, v nasj republiki iz leta v (eto važnejši, in sicer ne samo s stališča gozdnega gospodarstva, lem-več tudi s stališča celotnega našega gospodarstva. Zaradi tega se ne smemo vrč zadovoljiti le z ugotavljanjem in registriranjem plazov, pač pa moramo preučiti vzroke, ki vplivajo na njih nast&nek, Škodo, ki jo plazovi povzročajo našemu gospodarstvu, in ukrepe, ki jih moramo storiti la zmanjšanje nevarnosti snežnih plazov. Skušali se bomo vsaj delno dotakniti posameznih omenjenih vpraianj. Poudarjamo pa, da zahtevajo ta važna vprašanja temeljitega preučevanja in da se bomo v tej zvezi omejili le na nekatere misli ter morebiti tako dali pobudo za resnejše prtučevanje in uspešnejše reševanje tega problema ipj Pahernikova ustanova MiiJgajeva Radije oh Dravi Spodbujanje sonaravnega gozdarstva s štipendiranjem in financiranjem raziskovalnega dela