Poštnina plačana v gotovini Vsaka država je dolžna vzdržati se grožnje ali uporabe sile, gospodarskega ali političnega pritiska proti suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti ali politični in gospodarski neodvisnosti drugih držav ter vsakega drugega ukrepa, ki nasprotuje redu, določenem v Ustanovni listini Združenih narodov ali mednarodnem pravu. (Xz »Deklaracije o pravicah in dolžnostih držav«, ki jo jo izročila delegacija FLRJ generalnemu sekretariatu OZN v New Yorku.) - 6 L A S I L 0 GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Lelo V. — Št. 41. Ljubljana, 14. oktobra 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din Sklepi lil. plenarnega zasedanja CK KPS o tekočih nalogah organizacij KP Slovenije 7. in 8. oktobra je bilo v Ljubljani III. plenarno zasedanje Centralnega komiteja KPS. Po referatih o nekaterih organizacijskih vprašanjih naše Partije (referent Lidija Šentjurc), o delu Partije v množičnih organizacijah in o aktivizaciji množičnih organizacij (referent Vlado Krivic) in o nalogah Partije v pripravah volitev v krajevne in njim enake ljudske odbore (referent dr. Marijan Brecelj) ter po vsestranski diskusiji je plenarno zasedanje sprejelo naslednje sklepe: III. plenarno zasedanje CK KPS Ugotavlja, da predstavlja po znatnih Uspehih, ki jih je dosegla naša Partija v borbi za socializem, za izvrševanje petletnega plana, v borbi za Čistost partijske linije, v borbi pod vodstvom CK KPJ in osebno njenega generalnega sekretarja tov. Tita za pravilno mesto v mednarodnem demokratičnem taboru in v borbi za pravilno pot in čim večje uspehe mednarodnega demokratičnega tabora samega, trenutno največjo slabost Zaostajanje notranjepartijskega utrjevanja in razvajanja osnovnih partijskih organizacij v Sloveniji ter zaostajanje razvijanja organizacijsko Političnih metod in oblik dela vseh Partijskih forumov od osnovnih do CK KPS. Zato je treba pristopiti takoj k izboljšanju notranje-partijskega dela, k borbi in povečanju naporov za kvantitativno in kvalitativno okrepitev in utrditev Partije in za uvajanje večje sistematizacije v delo naših osnovnih partijskih organizacij kot tudi vseh njenih forumov. Konkretno je zato potrebno nemudoma izvršiti naslednje neposredne organizacijske naloge: 1. Povečati število članov Partije in kandidatov, predvsem iz vrst delavcev, malih kmetov in zadružnikov. a) Takoj pregledati vse kandidate, ki imajo staž nad 6 mesecev, in Predvsem delavce, male kmete in Zadružnike v najkrajšem času spreleti za člane Partije. b) Zagotoviti v obratih, tovarnah m rudnikih hitrejše sprejemanje dedcev, udarnikov in novatorjev. V ^seh osnovnih partijskih organizacijah v obratih pregledati socialni sestav in zagotoviti tako politiko glede kandidatskega staža, da se bo odstotek novo sprejetih delavcev dvigal hitreje kot pa odstotek nameščencev, ha tako izboljšamo socialni sestav Partije. c) Odpraviti nepravilen odnos do Povečanja števila članov in osnovnih Partijskih organizacij na vasi in zagotoviti razširitev Partije na vasi Predvsem iz vrst malih kmetov in Zadružnikov. d) Zaostriti borbo proti sektaškemu odnosu do sprejemanja novih ^anov v Partijo, ki je ena glavnih °vir za hitrejšo rast Partije. , e) Posebno skrb posvetiti izboru m vzgoji najboljših mladincev, zlasti ^Ših SKOJ-evcev, ter jih sprejeti za ^Udidate in člane Partije. 2. Zagotoviti večjo pomoč osnovam partijskim organizacijam s strani Pitijskih komitejev ter izboljšati Predvsem vsebino njihovega dela, °krepiti disciplino in zagotoviti večjo Povezanost z množičnimi organizacijami ter zagotoviti njihovo vodilno vlogo v državnih organih in podjetjih. 3. Izvesti najostrejše ukrepe proti ^izvajanju Statuta. 4. Nemudoma urediti partijsko administracijo, zagotoviti hitrost odgovorov v dajanju poročil in informacij, 'zboljšati statistična poročila in zago-oviti njihovo izkoriščanje in analizo ^strani partijskih komitejev. Urediti o konca leta partijske dokumente in ičlanom Partije izdati članske Ojižice. Izboljšati partijsko finančno Uzb° jn zaostriti redno plačevanje Članarine. b>.^*. ^Polniti partijski aparat z donet?1 Partijci, ki imajo pogoje, da mnejo dobri partijski delavci. Iz- boljšati koordinacijo vseh Uprav in oddelkov ter koordinacijo planov Uprav CK in oddelkov pri oblastnih komitejih. 6. Izboljšati metodo dela in sistem vodstva osnovnih partijskih organizacij in komitejev ter se zato vztrajno boriti proti praktieističnemu, kampanjskemu, brezperspektivnemu delu ter reševanju operativnih nalog, mesto da bi partijske organizacije in komiteji organizirali sprovedbo nalog preko odgovarjajočih organov ter jih kontrolirali ter s širokim političnim delom in metodo prepričevanja pripravili delovne množice za izvršitev partijske linije in nalog. Izboljšati planiranje partijskega dela in energično vztrajati na tem, da partijske organizacije in komiteji rešujejo naloge, ki so jih predvideli v planili. Komiteji morajo sklepati o nalogah kolektivno, za sprovedbo pa dosledno izvesti osebno odgovornost. Kritiko in samokritiko kot metodo partijskega vodstva za odkrivanje slabosti in napak povezovati s kontrolo in preverjanjem, ki mora biti pravočasno, in zajeti tudi vse priprave za izvedbo sklepov. 7. Z vso doslednostjo vztrajati, da se za premeščanje kadra, ki je na nomenklaturi CK in Obkomov, dobi predhodni pristanek kadrovske uprave oziroma oddelka pri Obkomu in prekiniti s prakso anarhičnega premeščanja kadrov. Vztrajno iskati rezervne kadre za vse partijske položaje, slediti njihovemu razvoju in jih pravočasno dvigati. Dosledno vztrajati, da se izvede plan splošnoizobraževalnega dela in ideološke vzgoje kadrov. 8. Z vso resnostjo pristopiti k po-boljšanju odnosov do ljudi in zaostriti borbo proti birokratskim in brezdušnim odnosom v samih partijskih organizacijah ter povečati skrb o zdravju in pogojih življenja našega partijskega kadra. S pomočjo Zveze borcev pregledati, v kakšnih pogojih žive nekateri naši stari borci, in popraviti nepravilnosti ter poskrbeti za primerno zaposlitev. 9. Utrjevati lik komunista ter vzgajati pri članih Partije lastnosti, ki so pogoj za utrjevanje komunistične morale: iskrenost, odkritost v odnosih med komunisti, načelnost, doslednost, podrejanje osebnih interesov interesom skupnosti, pripravljenost na medsebojno pomoč in utrditi zavest, da je vsak član Partije vedno in povsod dolžan delati in ravnati v skladu z načeli komunistične morale in skrbeti, da ne ruši ugleda naše Partije. II. V zvezi z nalogami, ki naj zagotove okrepitev množičnih organizacij, odpravljanje slabosti v delu množičnih organizacij in odpravljanje podcenjevanja vloge in nalog množičnih organizacij, ki morejo edine zagotoviti dosledno izvajanje nalog, ki jih postavlja Partija, je naloga partijskih organizacij: 1. Partijski komiteji in osnovne partijske organizacije morajo spremeniti svoj odnos do množičnih organizacij, zlasti OF, sindikatov, Zveze borcev, LMS, AFŽ, kakor tudi do ostalih organizacij in društev (Ljudske prosvete, Ljudske tehnike, Fizkuiture, Gasilcev, Rdečega križa ...),. ki nikakor ne smejo biti samo tehnični pripomočki za izvedbo določenih partijskih nalog, ampak morajo predstav- ljati najvažnejšo obliko za politično' aktivizacijo najširših delovnih množic in za množično pritegovanje vseh naših ljudskih aktivistov k aktivnemu političnemu in organizacijskemu delu za izvajanje nalog pri graditvi socializma v naši domovini. 2. Boriti se je treba za tak sistem dela in metode, ki bodo razvijale in krepile najširšo demokracijo, pozitivno kritiko, iniciativo in kontrolo osnovnega aktiva v notranjem življenju masovnih organizacij ter češče sklicevati plenume okrajnih forumov, vaške sestanke Fronte in ostalih masovnih organizacij, forsirati zbore volivcev itd. 3. Okrepiti pomoč in kontrolo nad politično, gospodarsko, kulturno-pro-svetno vzgojo aktivistov, ki naj usposobi nove kadre za izvrševanje odgovornih funkcij v političnem, gospodarskem, upravnem ali prosvetnem aparatu; zagotoviti, da bo ta izgradnja konkretno povezana z našo perečo problematiko borbe za graditev socializma in enakopravnih odnosov držav v svetu (tečaji, seminarji, predavanja, individualni študij itd.). 4. Doseči je treba organizacijsko utrditev masovnih organizacij zlasti s povečanjem stalnosti okrajnih sekretarjev masovnih organizacij ter hitrejšim formiranjem in krepitvijo forumov masovnih organizacij na oblasteh . ter postavitvijo potrebnega profesionalnega kadra. 5. Okrepiti sprovajanje osnovne naloge masovnih organizacij — masovnega političnega dela na vasi v zvezi s krepitvijo in razširitvijo zadružništva. 6. Boriti se za sprovajanje pravilne linije in politično pojasnjevanje vseh važnejših ukrepov oblasti, proti administrativno - birokratskemu reševanju politično-gospcdarskih in drugih nalog, proti kršenju zakonov in uredb naše oblasti, proti kršenju kakršnihkoli državljanskih pravic. 7. Usmeriti v večji meri kot doslej zanimanje masovnih organizacij na vprašanje šolstva, vzgoje in ljudske prosvete. 8. Boriti se za zboljšanje kvalitete našega tiska, tako da bo resnični odraz konkretne borbe za graditev socializma, odraz naših naporov, napak, izkušenj, nedostatkov in uspehov, zlasti našega kmečkega tiska, ki mora postati mobilizator in popularizator izgradnje socializma na naši vasi. 9. Povečati je treba skrb za kadet aktivistov množičnih organizacij. III. V času predstoječih volitev v krajevne in njim enake ljudske odbore, ki se bodo vršile v teku tega leta, je treba doseči maksimalno izvajanje politično - organizacijskih sklepov iz točke I. in II., tako da bo konkretna volivna aktivizacija množic ena najvažnejših političnih form borbe v prihodnjih mesecih za organizacijsko utrditev in okrepitev naših partijskih organizacij in za pravilno aktivizacijo in politično - organizacijsko utrditev vseh naših množičnih organizacij. V zvezi s tem III. plenarno zasedanje CK KPS ugotavlja: 1. Do sedaj je bilo vse premalo storjenega za razvoj krajevnih ljudskih odborov tako s strani naših političnih organizacij, kakor s strani višjih organov ljudske oblasti. 2. Republiški in okrajni organi so marsikdaj smatrali krajevne odbore samo za svoje pomožne in ekseku-tivne faktorje, zanemarjali so jih v finančnem in materialnem pogledu sploh. Niso jim nudili dovolj pomoči v organizaciji dela odbora niti v vzgoji in dvigu odbornikov. Centralnemu komiteju KPJ in tovarišu Titu S sestanka osnovne partijske organizacije pri Glavnem odboru Zveze sindikatov za Slovenijo pošiljamo, zbrani komunisti, svojemu najvišjemu partijskemu vodstvu borbene pozdrave. Dragi tovariši! Ponosni smo, da živimo in se borimo v Titovem času, kajti to pomeni, da smo del nečesa, kar ne bo nikdar izumrlo. Ponosni smo, da smo člani Komunistične partije Jugoslavije, to je tiste Partije, ki je neustrašeno razvila zastavo obrambe revolucionarnih načel marksizma-leni-nizma, zastavo borbe proti revizionizmu v teoriji in kontrarevoluciji v praksi. Tako ponosni se bomo borili za to, da bo ves napredni svet spoznal našo velikansko, herojsko borbo za zmago resnice in pravice v svetu, da ne bo verjel, da smo mi izdajalci delavskega razreda in marksizma-leninizma. Za uresničenje teh velikih ciljev pa smo pripravljeni na največje žrtve, pripravljeni smo darovati tudi življenje, če bo treba. Socializem — beseda, ki dviga izkoriščani in zasužnjeni delavski razred na revolucijo; socializem — beseda, ki združuje delovne kmete. ljudsko inteligenco, vse delovno ljudstvo pod proletarsko zastavo socialne in politične osvoboditve; socializem — simbol svobode in enakopravnosti narodov; scializem — simbol pravice in resnice vsega demokratičnega človeštva — je bil najsramotnejše izdan, oskrunjen, oblaten in zamenjan z nevero v revolucionarne sile delavskega razreda in narodnoosvobodilnih gibanj, zamenjan z eksploatatorskimi odnosi med narodi, borba za mir zamenjana z vojno-hujskaško propagando, enakopravnost zamenjana z atomsko diplomacijo, pravica pregažena in profanirana, in to od tistih, v katere je še do nedavnega obračalo oči vse demokratično človeštvo, kot pobornike in prvoborce enakopravnosti, svobode, demokracije, pravice in mirn. S Stalinovim imenom na ustih so v narodnoosvobodilnem boju umirali najboljši sinovi delavskega razreda, s Stalinovim imenom na ustili so padali talci, Stalinovo ime je bodrilo in dvigalo zavest internirancem v koncentracijskih taboriščih in zaporih. Danes pa se to ime uporablja za pritisk na male narode, za podrejanje malih velikim in opravičilo za izkoriščanje. Zgodovina mednarodnega delavskega gibanja ne pomni tako gorostasnega izdajstva. Toda, vstalo je ljudstvo pod vodstvom svoje avantgarde — Komunistične partije, majhno po svojem številu, toda veliko po svojih delih in zmagah, veliko, ker se je dvignilo v obrambo resnice in pravice; vstal je Tito, ki je danes simbol vsega tistega, kar je vodstvo CK VKP(b) s Stalinom na čelu zapravilo, izdalo in prodalo. Od kod ta velika sila majhnega naroda? Ta sila izvira iz herojske borbe delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je samo pomedlo z izdajalsko buržoazijo in zmagovito izvedlo ljudsko revolucijo, ta moč izvira iz globokega zaupanja v lastne ustvarjalne sile, izvira iz nepremagljive enotnosti naših vrst, izvira iz tega, ker ga vodi taka leninska partija —komunistična partija Jugoslavije — ki se ne boji nobenih težav. Mi, komunisti Jugoslavije, smo s svojo borbo, življenjem in krvjo porok, da bo zmagala pravica in resnica v mednarodnem delavskem gibanju. Mi smo porok, da bo izdaja, laž in prevara zapisana v zgodovini kot izdaja, laž in prevara. In na to svoje svetovno zgodovinsko poslanstvo smo ponosni in ne bomo nikdar dovolili, da bi se še kdaj ponovilo tisto, kar vnaša danes zmedo v mednarodno delavsko gibanje, kar ruši že priborjene pridobitve delavskega razreda v svetu. Zato obljubljamo, da bomo ob vsaki priliki in na vsakem koraku razkrinkavali izdajalsko, delavskemu razredu vsega sveta sovražno politiko vodstva VKP(b) in njegovih poslušnih oprod, in na ta način v vrstah delavskega razreda Slovenije poglabljali vero v svoje lastne sile in razvijali tekmovalni duh po zgledu velikega rudarja Alije Sirotanoviča, da bodo delovni kolektivi Slovenije vključeni v borbo za višjo produktivnost dela. S tem bomo približali dan zmage socializma v naši domovini, dan zmage resnice v mednarodnem delavskem gibanjn. Naj živi in zmaguje borba mednarodnega proletariata za resnico, pravico in svobodo! Naj živi voditelj te borbe, naš herojski CK s tovarišem Titom na čelu! ČLANI OSNOVNE PARTIJSKE ORGANIZACIJE PRI GO ZSS 3. Prav tako je Partija zanemarjala naloge rasti naših lokalnih organov ljudske oblasti. Zaradi vsega tega se niso krajevni ljudski odbori v dovoljni meri afirmirali kot resnični predstavniki in izvrševalci ljudske oblasti, si niso pridobili potrebne avtoritete in potrebne sposobnosti za vodstvo poslov obče politike in gospodarstva na svojem področju, še manj pa poslov, ki jim gredo iz značaja avtonomnih organov ljudske oblasti. Da se odpravijo in popravijo te slabosti in napake in doseže čim večji uspeh za izvedbo nalog, ki so postavljene v točkah I. in II., je potrebna: 1. Takojšnja mobilizacija vseh partijskih organizacij in vsega članstva, kakor tudi mobilizacija OF in vseh množičnih organizacij za uspešno izvršitev vseh votivnih priprav in volitev samih. 2. Tesno sodelovanje in pomoč vsega našega političnega aktiva oblastnim organom in ustanovam, ki imajo posla z volitvami. 3. Nadalje je potrebno izvršiti temeljito popularizacijo splošnega zakona o ljudskih odborih, predvsem na podeželju, pokazati na široke možnosti samostojnega poslovanja ljudskih odborov in omogočiti odprto kritiko dosedanjega stanja. Določila votivnega zakona je treba razlagati in uporabljati z vso širino, tako da bodo odbori po številu močni, da bo imel vsak kan1' lat svojo votivno c: )to, da bodo pri volitvah nastopali povsod sokandidati — skratka, da bodo v vsem uveljavljeni principi čim nepo-srednejšega ljudskega zastopstva. 4. Izbira kandidatov mora biti jasen in odločen izraz borbe za socializem, borbe za zadružništvo, izraz trdnega stališča proti vplivu vseh ku-laških in drugih sovražnih elementov. V odbore spadajo socialno in politično zavedni ter delavni ljudje, predvseih tisti, ki so do danes to že dokazati. 5. Prav tako je dolžnost našega političnega aktiva iz oblastnih organov in ustanov, da se takoj pokrene vprašanje izboljšanja finančnega in materialnega vprašanja krajevnih odborov in odbornikov, da se pristopi k sistematičnemu reševanju organizacijske problematike krajevnih ljudskih odborov in da se izvrši vse potrebne priprave za splošno izobrazbo in za poslovno usposabljanje bodočih odbornikov. 6. Vsi politični in oblastveni ukrepi za čas votivnih priprav morajo biti usmerjeni v to, da poleg občega političnega značaja in poudarka, ki ga morajo imeti bodoče volitve, izvedemo osnovno važno nalogo, da namreč krajevne ljudske odbore v resnici in v celoti afirmiramo kot prave predstavnike ljudske oblasti in da se v borbi za take ljudske odbore utrdijo ter kvantitativno in kvalitativno okrepijo in usposobijo za vodstvo najširših ljudskih množic naše osnovne partijske organizacije in vsi naši odgovorni partijski forumi in organi. Feiiialsfkiiifca »Ljudske pravice« mm amedimo in domovino »Ejujiska pravica«, množično glasilo Komunistične partije ’ Slovenije, je letos _ 5. oktobra slavila petnajstletnico svojega izhajanja, svojega revolucionarnega poslanstva med slovenskim delovnim ljudstvom. , Žaradi terorja profašistične reakcije je bilo njeno izhajanje v bivši Jugoslaviji sicer neredno in presekano z daljšimi. presledki. Ker pa se je »Ljudska pravica« že s. prvimi številkami močno priljubila slovenskemu delovnemu človeku, da je vedno znova zahteval njen glais, ker je hotel čuti jasno besedo Komunistične partije, je Partija tej želji in potrebi znala vedno ustreči. . Na predlog tovarišev Kardelja im Kidriča je Pokrajinska partijska konferenca v Sloveniji, ki jo je leta 1934 s takratnim pokrajinskim komitejem organiziral tovariš Tito, sklenila izdajanje »Ljudske pravice«, ki naj bi kot legalen političen list Partiji pomagala ustvarjati enotno fronto delavskega razreda in enotno demokratično gibanje slovenskih ljudskih množic proti diktaturi, za demokratične in nacionalne pravice. Do izida prve številke pa je bilo še veliko ovir, ker sta policija in državno pravdni,štvo budno paizili, da ne bi Partija z legalnim ali pollegalnim tiskom ponovno začela širiti svojega vpliva na množice. Uredništvo lista je sprejel znani slovenski pisatelj Miško Kranjec, ki je tedaj živel v Prekmurju. Ker je srez-ki načelnik v Dolnji Lendavi mislil, da bo »Ljudska pravica« osebni Kranjcev in lokalni listič, je Miško Kranjec dobil dovoljenje za izdajanje časopisa. in tako je 5, oktobra leta 1954 v Dolin ji Lendavi izšla prva številka »Ljudske pravice«, do konca leta pa še 6 številk. V zadnji številki L letnika je »Ljudska pravica« v uvodnem članku »Na praigu v letu 1953« že lahko ugotovila: »Ni ga več predela jugoslovanske Slovenije, kamor »Ljudska pravica« ni prodrla. V Prekmurju si je takoj osvojila prvo mesto, saj je iz Prekmurja tudi izšla... Prekmurju so se pridružili drugi kraji, drugi predeli jugoslovanske Slovenije. V »Ljudsko pravico« dopisuje jeseniški delavec in trboveljski rudar, gorenjski obrtnik in belokranjski kmet, viničar iz Slov. goric in kmet iz Dolenjske. Vsi ti vidijo v »Ljudski pravici« svoj list, vsi ti spoznavajo, da imajo iste težave, ki družijo vse slovensko ljudstvo v eno enoto... Vsak od teh se čuti močnejšega, vidi, da ni sam, da se tudi drugi Slovenci oglašajo, da iščejo izhoda iz svojih težkih prilik.« Do poletja leta 1935. je v Dolnji Lendavi izšlo 17 številk II. letnika. Zadnja številka pa je bila že zaplenjena, ker je reakcija spoznala, da »Ljudska pravica« ni nikak zakotni listič, ampak množični list in ža njo nevaren organizator ljudskih množic. Skrivnost, zakaj se je »Ljudska pravica« v takratnih neiprav rožnatih pogojih tako naglo razširila, leži v njeni domačnosti in odkritosti, s katero je pisala o težavah in krivicah delovnega ljudstva. Takšna pa je bila predvsem zaradi tega, ker je bila list, ki ga je povečini pisalo ljudstvo samo. Miško Kranjec je 17. avgusta leta 1935. ob predaji uredništva v članku — Bralcem »Ljudske pravice« — zapisal: »... Poudariti moram, da lista nisem pisal jaz, temveč ga je pisalo slovensko delovno ljudstvo, kmetje, delavci in obrtniki...« Dopisi, ki so bili cesto prave študije o življenju delavca, kmeta in obrtnika so redno napolnjevali polovico lista, včasih pa tudi več. Člani tedanjega PK za Slovenijo itn drugi partijci so pisali uvodnike in politične preglede, Miško Kranjec pa je pisal podlistke, sijajne satire o političnem življenju na vasi. Ker je dr. Korošec septembra 1935 ukazal zaplembo »Ljudske pravice«, se je iz Dolnje Lendave preselila v Ljubljano. Tu je izšlo 7 številk, ki so imele že nad 10.000 naročnikov in več desettisoč bralcev. Slovenska klerikalna reakcija se je zbala njenega vpliva in se zaklela, da jo mora za vsako ceno uničiti. Zaito je leta 1936. od 9 številk zaplenila kar 4 in 18. marca izdala odlok o prepovedi »Ljudske pravice« z motivacijo, ker je bila za- plenjena trikrat v enem mesecu. Zato -so namesto »Ljudske pravice'nekaj časa izhajali listi »»Stara pravda«, »Delavski list« in »Kmečka sloga«. A tudi te liste je reakcionarni režim hitro zadušil. , , Za božič leta 1939. je v Zagrebu po daljšem neprostovoljnem odmoru izšla prva in edina številka »Nove Ljudske pravice«, ki jo je s. pomočjo tov. Kardelja izdal študent Maks Durjava. Ko je bila vsa naklada po vsej Sloveniji z jasno Im »odločno besedo Partije željnemu ljudstvu že razprodana je bila »Nova Ljudska pravica« zaplenjena, njen urednik Maks Durjava pa aretiran. Njeno legalno ali pollegalno izhajanje je bilo s tem onemogočeno. Zato je Centralni komite KPS pripravljal ilegalno tiskarno. Namestil jo je v podstrešni sobi malega kmeta Novaka — »Albina« v Tacnu. V tej tiskarni sta izšli dve številki »Dela«, organa CK KPS in več brošur ter letakov, niso pa mogli tiskati »Ljudske pravice« ker je bil tiskarski stroj premajhen. Zato je bila konec leta 1940. v hiši delavca Toneta Dežmana v Sa-dinji vasi pri Podlipoglavu urejena večja ilegalna tiskarna, da je že januarja leta 1941. ponovno izšla »Ljudska pravica«. Skupno so leta 1941. iizšle 5 številke. Prva številka ilegalne »Ljudske pravice« je v uvodniku »Okrepimo povezanost delavcev in kmetov« ugotovila: »Proti-Ijudski reakciji se je posrečilo zatreti »Ljudsko pravico« in zavreti vsaj za tisti čas organizacije odborov in širokega gibanja Zveze delovnega ljudstva. Toda zadušiti gibanje, streti borbeno voljo delavcev in kme- j tov, kakor tudi vsega ljudstva za borbo proti zatiranju in izkoriščanju po kapitalistični gospodi, veleposestnikih, kulakih in špekulantih, se reakciji ni posrečilo. Nasprotno, zavest in borbena volja slovenskih množic je v tem letu silno narasla... Zdaj čedalje bolj dozoreva in so bliža čas, ko bo delovno ljudstvo enkrat za vselej obračunalo s kapitalistično in zemljiško gospodo in si za vedno priborilo oblast ter doseglo gospodarsko in politično svobodo... Zato je najvažnejša naloga slehernega zavednega delavca in kmeta, da gradi in utrjuje Zvezo delavcev in kmetov...« Tako je Partija, pod vodstvom tovariša Tita, pripravljena dočakala fašistično okupacijo, da je mogla organizirati zmagovito osvobodilno borbo, ki je bila za vzgled vsem zasužnjenim narodom. Med okupacijo se je tiskarna »Ljud- ske pravice« iz Sadinje vasi preselila v Ljubljano. Tiskala je partijsko literaturo, razne letake in brošure Osvobodilne fronte. Talko je slovenske ljudske množice organizirala in mobilizirala v revolucionarno borbo za nacionalno in socialno osvoboditev. V odločilnih dneh osvobodilne borbe je »Ljudska pravica« začela ponovno izhajati. Od tedaj je njeino izhajanje neprekinjeno in redno. V prvi ..številki, ki je izšla 15. januarja leta 1943., je Centralni komite KPS označil njeno nalogo: »1. Kazati slovenskemu ljudstvu pot iz fašističnega zatiranja k narodni svobodi in lepši bodočnosti. 2. Razbijati klevete sovražnikov slovenskega ljudstva proti Komunistični partiji... 3. Pokazati slovenskim delovnim množicam pot k uresničenju njihovih pravičnih, demokratičnih socialnih zahtev. 4. Kazati delavskemu razredu pot pri izvrševanju njegove velike zgodovinske naloge. 5. Kazati slovenskemu narodu pot iz velike igre imperializma ... 6. Biti eden glavnih organizatorjev naše osvobodilne borbe. Istočasno mora biti»Ljudska pravica« zvesto ogledalo veličastnih osvobodilnih naporov slovenskega naroda, k; bodo vzpodbujali k še odločnejšemu boju.« Te naloge je »Ljudska pravica« med osvobodilno borbo in ljudsko revolucijo častno izvršila. Po osvoboditvi »Ljudska pravica«, ki je nekdanje primitivne »tigle« zamenjala za moderno tiskamo, v Ljubljani, nadaljuje svojo bogato revolucionarno tradicijo. Ob prazniku »Ljudske. pravice«, ki je prav za prav praznik vsega slovenskega naprednega tiska, je treba bralce »Delavske enotnosti« opozoriti na dvoje: kakor je nekdaj-tako rekoč samo ljudstvo s svojimi prispevki napolnilo sleherno številko »Ljudske pravice«, tako naj bi bralci s pogostejšim sodelovanjem tudi sedaj aktivneje sodelovali pri Svojem tisku, ter mu na ta način pomagali pri dvigu kakovosti, pestrost; in zanimivosti. Po drugi sirarni pa naj predvojni bralci »Ljudske pravice« in člani Zveze borcev pregledajo svoje • knjižne police ali pa se spomnijo za skrivališča, kamor So nekdaj pred vojno ali med osvobodilno ttarbo — za spomin spravljali partijske tiste, brošure, letake in druge, sedaj že zgodovinske dokumente o naši borbi. Zbiranje naših/in sovražnih dokumentov je namreč velike važnosti za natančno obdelavo zgodovine naše Partije v bivši Jugoslaviji im med osvobodilno borbo. II- kongres KP STO-ja je zašel s svetlin delam Pod zastavo marksizma-ieninizma proti re@i$i®5il2®o V soboto sc je začel v Trstu II, kongres Komunistične partije za tržaško ozemlje Ko je tov, Babič, sekretar CK KP za tržaško ozemlje otvcril kongres in izrekel prve besede ,so navzoči delegati z vzkliki maršalu Titu in Babiču pozdravili kongres. Tako je ta kongres že ob prvih besedah izzvenel v mogočno manifestacijo in pozdrav Komunistični partiji Jugoslavije ter Komunistični partiji tržaškega ozemlja ,ki je prva izmed vseh ostalih partij v svetu skupno s KPJ stopila na pot borbe proti revizionizmu marksistično-leninističnih načel. Na kongresu je navzočih 355 delegatov. V imenu CK KP Jugoslavije je pozdravil kongres član CK KPS tov, Ivan Regent, ki je med drugim, ko je govoril o tem, zakaj se je tržaško delovno ljudstvo izreklo za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji, poudaril, da je treba storiti vse, da bi spet prišlo do enotnosti tržaškega delavskega gibanja, do bratstva med Slovenci in Italijani, do tistega gibanja, ki bo nudilo najboljše izglede za nadaljnji razvoj vsega tržaškega socialističnega, revolucionarnega in komunističnega gibanja. »Tisočkrat je že bilo rečeno — je dejal v svojem govoru — da ne sme biti Trst jabolko razdora med italijanskim in slovanskim ljudstvom, med ljudstvom Jugoslavije in Italije, marveč mora biti most, ki bo združeval ta dva naroda, ki bo napravil iz feb dveh narodov orjaško silo, na podlagi katere se bo razvijalo gibanje v korist socializma in napredka vsega človeštva,« Politično poročilo, ki ga je podal generalni sekretar CK KP STO-ja tovariš Branko Babič in v katerem je osvetlil delo Partije od njenega ustanovnega kongresa do danes, ko je prikazal, kako pristaši informbirojevske politike danes razbijajo množične organizacije ter enotnost sindikalnega gibanja na tržaškem ozemlju in kakšno politiko vodi Vidalije-va skupina za priključitev Trsta in tržaškega ozemlja k Italiji, je potem ob koncu nakazal še naloge Partije, njeno delo v množičnih organizacijah in stališče do politične linije Informbiroja, ko je dejal: V zadnjem času je prišlo med naše rojake v Ameriki precej zločincev, ki so leta 1945 pobegnili pred našo zmagovito vojsko. To so zagrizeni belogardisti, ki jih je strah pred kaznijo pognal v emigracijo. Narod v domovini jih je izobčil, zdaj pa se kakor okuženi psi klatijo po vsem svetu. Razlezli so se tudi po slovenskih naselbinah v Severni Ameriki, kjer jih zlasti podpirajo nekateri slovenski duhovniki, ki tudi v Ameriki zvesto hodijo po stopinjah škofa Rožmana-Krvavega. Kako naši zavedni Slovenci v Ameriki gledajo na te zločince, nam pričajo zlasti pisma, ki jih pošiljajo svojim sorodnikom v domovino. Navedli bomo en sam kratek odstavek iz pisma 72 letne Slovenke Antonije Gorenčeve, ki živi že 45 let v New Torku. Takole se glasi: »• • • Mvj nečak Jože mi je pisal iz Južne Amerike, kamor je prišel leta 194? iz Trsta. Prosi me, da bi ga k sebi ožela in mu pomagala študirali. Zvedela pa sem, da je bil oficir pri peli gardi. Odpisala sem mu, da kronika nočem imeti o spoji hiši. Sram me je, da imam takega nečaka, ki se je spozabil nad svojim narodom. Jaz bom kmalu umrla, toda nikoli nisem pozabila svoje domovine. Mnogo sem slišala in brala o junaških partizanih. Bodi ponosen, da si sin takšnega narodat... Zadnje čase berem, da so pas Rusi izdali. Ali se spet ponavlja stara pesem o slovanski ncslogi?Stara sem že, mnogo se ne razumem na politiko, toda to pa vem, da bodo narodi Jugoslavije premagali vse težave. Če so znali kljubovati največ ji vojski na svetu — Hitlerjevim bandam, bodo znali tudi zdaj varovati svojo svobodo, svojo čast in svoj ponos!...« Razumljivo je, da je napad, ki ga je sprožila Moskva na mlado Titovo Jugoslavijo z vso ogabnostjo laži in klevet, odjeknil tudi med našimi izseljenci, ki žive že mnogo let v Ameriki. To so stari delavci, ki pa žive kljub temu, da jim je postala Amerika nova domovina, s srcem še vedno v stari domovini. Izprijenci, vojni zločinci, ki so se tjakaj priselili kot emigranti v zadnjih letih,, izkoriščajo ta spopad v svoje protiljudske namene. Kakor so v domovini izdajali svoj narod Hitlerju in Mussoliniju, tako ga izdajajo tudi v tujini vsakomur, kdor jim le plača sleherno izdajstvo. Toda naši stari izseljenci so kmalu spoznali, kako je s stvarjo. Jugoslovansko časopisje v Ameriki je v ogromni večini na strani Titove Jugoslavije in odločno obsoja voditelje sovjetske Partije, ki grozijo Jugoslaviji z enakimi sredstvi, kot je včasih grozil Hitler, majhnim narodom. Odstavek iz dopisa Antona Jurce, starega delavca iz Detroita, od 15. avgusta 1949 se glasi: »... Zadnje čase slišimo po radiu in čitamo n vseh časopisih o napadih Moskve in Kominformbiroja na Jugoslavijo. Iz poročil je razvidno, da si Sovjetska zveza silno prizadeva, da'bi povzročila razkol med jugoslovanskimi narodi in Titom. Časnikarske agenture poročajo, da obvlada Tito situacijo. Pokazal je spet vsemu svetu, da ni strahopetec, če je to Moskvi prav ali ne. Odkrito je povedal, da se ne bo pokoril ukazom zunanjega diktatorja, čeprav ta sedi n Moskvi ali kje drugje. Iz vsega tega pa tudi mi ameriški Slovani . vidimo, da stališče Moskve ni pravilno. Moskva hoče držati male državice pod kontrolo Zanika narodom svobodo, demokracijo in pravico. Pred leti so bili Jugoslovani sužnji dinastij. Jugoslovanski narodi so danes združeni in svobodni. Prelili so potoke krvi in doprinesli ogromne žrtve v teku borbe za osvoboditev. Mar »Z našo borbo proti politiki laiorm-biroja na tržaških tleh bomo doprinesli svoj delež k obrambi revolucionarne teorije in prakse marksizma-ieninizma proti vsakemu poskusu revizionizma ter uničenja revolucionarnega delavskega gibanja. Vedno več jč ljudi, ki spoznavajo pravilnost in zgodovinsko važnost gigantske borbe, katero danes o tem vprašanju vodi KPJ. Ta borba mora nujno končati z zmago KPJ, ker ni mogoče uničiti revolucionarnih načel marksizma-ieninizma in ker je na svetu večina poštenih ljudi, kot je dejal Tito, zato mora končno zmagati resnica.« naj se ti narodi spet pahnejo pod tujo kontrolo in pozabijo na ogromne žrtve? Vsak razumen človek se zgraža nad početjem Moskve in Kominformal* V dopisu iz Chicaga, priobčenega v »Prosveti« 1. septembra 1949 čitamo takole: »Moskva je odprto posegla d ta boj in proglasila Tita za fašista. Vzporedila ga je v vrsto Hitlerjevega, Mussolinijevega in Francovega režima. V tem sigurno ni duha ne sluha o moralnosti, poštenosti, značajnosii in načelnosti. Mislili smo, da se bo Moskva iz te borbe, kakor tudi iz mrzle vojne, kaj naučila in pričela korakali po drugi poti — po poti proletarske moralnosti in poštenosti. Toda d tem smo se zmotili. S to grdo gonjo in nesramnim obrekovanjem Titovega revolucionarnega režima, ki o moralnosti, načelnosti in poštenosti stoji visoko nad Moskvo in njenimi machia-veltskimi trabanti, se je o resnici pogreznila šena nižqo točko moralnosti. Tragedija je v tem, da ta moralizem ne’škoduje samo ugledu ose Rusije, marveč je tudi v neizmerno škodo vsemu delavskemu gibanju. Koristi od tega ima edino svetovna reakcija... Trezen človek se čudi blaznosti Moskve in se čudi komunističnim prvakom o raznih deželah, ki tako slepo drvijo za njo ...« Naši delovni ljudje, kajpak, pišejo tudi pisma svojim sorodnikom in prijateljem v Ameriko. Iz teh pisem se odraža zlasti velika vera v osvobojeno domovino, ponos nad uspehi, ki so vsak dan večji in neoma jna vera v pravilnost poti naše Partije. Res je, da se najdejo tudi pri nas ljudje, ki pišejo v Ameriko pisma, v katerih rišejo naše razmere v črni luči — toda to le z namenom, da v svoji požrešnosti trkajo na srca svojih sorodnikov v Ameriki, da jim pošljejo čim več paketov. Toda dgromna večina pisem naših ljudi so izraz pravilnega in iskrenega odnosa do nove socialistične stvarnosti v Titovi Jugoslaviji. Tako piše Zdenko Pečar iz Ubelskega pri Postojni svojemu sorodniku v Cleveland takole: »Dragi Franc! Po dolgih letih se oglašam. To je moje prvo pismo, ki potuje čez morje na drugi kopni svet. Ker ti nisem pisal v slabih časih, nisem hotel tudi sedaj, ko smo premostili veliko hudih težav. Prestali smo veliko hudega in naš ubogi narod je plačal drago svojo svobodo. Končno pa smo nanjo ponosni, ker smo razbijali moderne nemške divizije in jih uničili Kljub vsem lažem si gradimo novo domovino in boljšo bodočnost našim potomcem. Kdor je pošten in delaven, mu ni treba bežati od nas. Na žalost imamo tudi take ljudi. Ljudje so pri nas na--vajeni več jokati kol je resnice in pisariti v Ameriko in izkoriščati svoje ljudi na vse načine. Res je, da nam marsičesa manjka, pomisliti pa moramo, da smo imeli vso domovino uničeno do skrajnosti. Izropani in odpeljani so bili osi stroji iz naših tovarn, požgane vasi in mesta. Ostali smo kakor ljudje, ki so si rešili golo življenje, ko jim je hiša zgorela Kar smo danes že storili in zgradili, temu se ves svet čudi. Počasi bomo tudi mi imeli svojo Ameriko«. Takole pa piše Viktorija Jurca iz Podlipe pri Vrhniki svojemu rojaku v Detroitu: »Vaša vas dobro napreduje. Zgradili smo jez in električno centralo, tako, da ima zdaj vsaka hiša in Dsak hlev električno razsvetljavo. Tudi stroje nam goni elektrika. Zgradili smo si vodovod. Ustanovili smo kmečko zadrugo in popravili smo cesto iz Podlipe do Vrhnike. Dela je dosti, lačni, p« nismo, kot to nekateri, govore', morje, da nam se lego in onega primanjkuje toda vsak dan je boljše!* Lojze Zdravje, ki je bival mnogo let v Ameriki in je prišel sedaj v domovino pomagat graditi socializem, pa piše svojemu prijatelju v Kanado takole: i Dragi prijatelj! Dam ti vedeti, da sem jako zadovoljen in da dobro živim-Sedaj imamo tako lahko delo, da takega še nikdar nisem imel. Vozim am-bulanco iz Ljubljane na deželo in nazaj. Vedno sem na poti. Vem, da peste o razkolu med Moskvo in Beogradom, toda ta nas je še bolj strnil skupaj. Večja solidarnost je med nami in ose bolj energično deia in gradi. Odločili smo se za izvršitev petletnega programa za vsako ceno. Ne pustimo, da bi nam Moskva ali kdo drugi diktiral. Ni sile, ki bi nas obrnila proč od maršala Tita. Pogrešamo slovenske napredne časopise, ki izhajajo o Ameriki, ker ne prihajajo redno.* In tako romajo slovenska pisma iz Amerike v domovino in iz domovine v Ameriko, V teh pismih, ki so pisana tako, kot človeško srce čuti, je izražena globoka vera našega človeka v Partijo, ki ga vodi od uspeha do uspeha, zlasti pa miren samozavesten odnos do vseh ostudnosti Informbiroja --klevetniškega aparata Moskve, ki se mu je naša Partija pnsiavila po robu za obrambo čistosti marksizma-ieninizma. X>000000000.000.0000<>0000000000000-0>0 >00000000000000000000000000000-0- o >00000000000000 ALEŠ BEBLER Nov Horz sovjetske zunanje politike in načelo suverenosti narodov (Nadaljevanje) S pismi CK VKP(b) našemu Centralnemu komiteju, im pozneje z neslavno resolucijo Informbiroja, je ZSSR skušala vreči vlado FLRJ, ki je izšla iz borbe jugoslovanskih narodov za njihovo neodvisnost in ki užiiva popolno zaupanje jugoslovanskih narodov im popolno zaupanje na svobodnih volitvah izvoljenega parlamenta. Ko se ji to s pomočjo tega moralnega pritiska in pozivanja sovražnikov ljudske oblasti na upor ni posrečilo, tedaj je uporabila in še danes uporablja sredstva, kakor je besna obre-k ovalna gonja proti narodom JugosAvije in njihovemu vodstvu, enostransko razveljavljanje ekonomskih pogodb in ekonomska diskriminacija, ki se je povzpela do poskusov ekonomske blokade Jugoslavije itd. S temi ukrepi je šla vlada ZSSR' v odnosu do Jugoslavije še dalje, kakor je navadna kršitev načela bratske proletarske solidarnosti im »svobodnih načel morale im pravičnosti«. S temi ukrepi ni kršila im ne krši saimo osnovnih načel socialističnega mednarodnega prava, marveč krši tudi pozitivno buržoazno mednarodno pravo, vštevši tudi izrecne nor- me Ustanovne listine Združenih narodov o tem, da zahteva suverena enakost in enakopravnost držav, velikih in majhnih, dolžnost narodov, da žive med seboj v duhu dobrega sosedstva, da se ne vmešavajo v notranje zadeve drug dragega, da spoštujejo prevzete.pogodbene obveznosti, da ne izvajajo diskriminacije itd. Praksa sovjetske zunanje pbfStdke do Jugoslavije torej ni padla samo na norme pozitivnega buržoaznega mednarodnega prava, na pojmovanje formalno-juridične enakosti narodov, po katerem je država samostojna, dokler ima zunanje znake samostojnosti, marveč gre še bolj nazaj, na norme imperialističnega mednarodnega prava, po katerem j-e dovoljen vsakršen pritisk močnejše države na šibkejšo in kjer je veljalo pravilo: »vedno ima kaka država možnosti, da si pridobi politične ali druge prednosti pred drugo državo« (Oppenhetm), po katerem je dovoljena intervencija in ki je smatralo za najbolj normalne pojave na svetu takšne mednarodne institute, kakor so kapitulacija, vazalstvo, protektorat in dominion. In takšna praksa se seveda ne ome- juje na sovjetsko- jugoslo vanske odnose, marveč se v teh odnosih samo najbolj jasno kaže. Kaže pa se še v marsičem drugem, in sicer ne samo po resoluciji. Ameriški zunanji minister med vojiio, Coirdell Hul.1, piše v svojih spominih (knjiga II., str. 1451—1458), kakšna so bila pogajanja o Balkanu med vladami Velike Britanije, ZDA in ZSSR, ki so se pričela aprila 1944. Bistvo teh pogajanj, v katerih so sodelovali predsedniki, zunanji ministri in veleposlaniki vseh treh držav, je bila razdelitev »interesnih sfer« na Balkanu med ZSSR in V etiko Britanijo. Ti dve vladi sta se naposled, v oktobru 1944, pogodili, da bo imela ZSSR odločilni vpliv v Bolgariji, Madžarski in Romuniji, Velika Britanija pa v Grčiji, medtem ko bo njun vpliv v Jugoslaviji razdeljen vsaki pol. To je bilo objavljeno v avgustu 1948 Minilo je torej leto dni,'s sovjetske; strani pa ni navedb ameriškega ministra nihče demantiral. Toda, ne glede na ta sumljivi molk, mar ne kaže nešteto dejstev, da je podoben aranžma dejansko obstajali1 Mar takšna razdelitev na interesne sfere ni uresničena? Mar si moremo drugače pojasniti pasivnost sovjetske diplomacije in celo sovjetskega- tiska, do dogodkov od decembra 1944 v Grčiji, kjer' so se izkrcale britanske čete in začele vojno proti grški demokratični vojski? Minila sta bila šele dva meseca od sporazuma, po katerem spada Grčija v angleško interesno sfero! Kako bi si mogli drugače razlagati, da je imela med vsemi balkanskimi deželami samo Jugoslavija čast, da so ji sestavljali skupščino in določili v ' glavnih potezah sestavo vlade na konferenci treh velesil v Jalti v februarju 1945, pičle štiri mesece po perfektuira-nju sporazuma o razdelitvi »interesnih sfer«? Velesile, ki so imele v drugih balkanskih deželah proste roke, so poskušale, da bi si tako zagotovile porazdelitev vplivov za Jugoslavijo. Sicer pa so znaki, da se ta sporazum v Moskvi ni omejil zgolj na razdelitev »interesnih sfer«, marveč da so se tam reševala še mnoga druga vprašanja v zvezi z Balkanom, ka:r še ni vse prišlo v javnost. So znaki, da je bilo tam mod drugim sklenjeno tudi to, naj ostane jugoslovansko-avstrijsfca meja nespremenjena in naj Jugoslavija ne dobi Trsta. Kako bi ei mogli drugače razlagati sovjetsko igro v vprašanju Slovenske Koroške? Kako bi si mogli drugače razlagati, da je vlada ZSSR mirno dopustila, da je Churchill poslal ultimativno zahtevo, naj izpraznimo ozemlje Trsta (in Gorice), ki smo ga bili s svojo krvjo osvobodili? V pismih CK VKP(b) naši Partiji trdijo, da je jugoslovanska vlada pričakovala, da pojde ZSSR v vojno zaradi Treta, čemu takšna neuravnovešena in nervozna opravičevanja? Mar med popolnim molkofn fia imperialistični pritisk na socialistično Jugoslavijo in voj-skovanjefn bi ničesar? Mar nima zmagovita velesila ZSSR na r: no- benih diplomatskih srede 1 c/, da bi žrtev pritiska zaščitila — ali vsaj poskusila zaščititi — in da bi slovenskemu in hrvatekemu ljudstvu v Julijski krajini zagotovila pravico do samoodločbe? Mar ni vzrok tega molka isti, kakor molka ob masakriranju demokratov v Atenah v decembru 1944? Čemu sprejem francoske črte 1. 1946 v' Parizu, in sicer pospešeni sprejem za hrbtom jugoslovanske vlade? Skratka, razdelitev »interesnih sferi na Balkanu in vnaprej določene meje-ne glede na želje prebivalstva, so n®' sporna zgodovinska dejstva. Ta dejstvi pa govore o tem, da se vlada ZSSR p j1 reševanju velikih. vprašanj svoje zunan.!S * * 8 politike zateka k metodam, ki so jih do-Tej v zgodovini uporabljale vse velesil®’ ne pa k metodam nove kvalitete — k socialističnim metodam. Ni torej naključje, da so v Sovjete^ zvezi revidirali oceno zunanje politik^ stare carske Rusije, da tam do neba P°' vzdigujejo zgodovinske osebnosti, kako. ie Su-vorov, general Svete alianse Pr°.. Francoski revoluciji (in krvnik ul*”® ruskih kmetov. v velikem puntu Pu£ čova). Presenečeni zbor sto in sto ti® grajčanov v Društvu za kulturno sod® vanje z ZSSR med donavsko konfere v juliju 1948 je lahko slišal sedanj 8 zunanjega ministra A. J. Visins -g -kako je slavil ekspanzijo canskega J P rializma na Balkan in jo tolmač ^ rezultat pritiska ruskega ljudstva n sko vlado zaradi ljubezni mno balkanskih Slovanov. <; n Stari, predvojni Beograd se je gradil teko, kakor so to hoteli takratni oblastniki, ki so imeli pred sabo samo en til j: obogateti Ni bilo govora o stremljenju po uresničenja dviga življenjske favni delovnih ljudi, pred sabo so imeli le take gradnje, ki so se amortizirale v letih, da celo v 10 letih, dočirn je »rala« životarila v predmestnih, iz blata grajenih bivališčih, V Beogradu je bilo ?6,9% vseh zgradb pritličnih in cenijo, da je v slabih stanovanjih živelo okrog 120,000 prebivalcev, ki tudi n! so imeli sredstev za visoko stanarino, M je po-vprečno znašala 40% mesečnega zaslužka. Celo na skrajni periferiji mesta ni bilo Mogoče dobiti stanovanja z dvema sobama pod 400 din. O neki načrtni izgradnji Beograda ni ?ilo govora, To lahko vidite še danes. Na bivši občini je cvetelo podkupovanje in Oparjen je s cenami in parcelami. Špekulacija, to je bila tista vrlima, ki se raršijski gospodi ne da odrekati. Tem 'odlikam« se ni odrekel niti kralj, »Nje-Eovo veličanstvo« je n. pr. pokupil za jagatelno ceno vse parcele ob sedanji 'emanjinovi ulici, še preden se je izvr-tia regulacija. Ko je prišla ugodna prilika je parcele prodal 20krat draže. Podobno je storil eden bivših in zadnjih Predsednikov beograjske občine, indu-tirialec Ilič. Imel je kupljene številne Parcele na periferiji mesta, kjer je dal kot predsednik izvesti tlakovanje. Vred-apst parcel je s tem narasla in predsed-aik-industrialec Ilič jih je prodal po SOkrat višji ceni, s čimer je »zaslužil« ti*ilijone... Pod takimi pogoji in razmetati se je razvijal Beograd. Potem je pri-?*a vojna, bombardiranje od strani netn-®aih hord in zaveznikov in lice Beo-®fatia je izgledalo še bolj žalostno, n Ha bi se odstranila stihijska podoba e°grada in da bi se čimprej zacelile prizadejane v času vojne ter zgra-11 tak Beograd, ki naj bi dostojno pred-tavljaj socialistično Jugoslavijo, je najino treba izvesti ogromna dela. Zato 'e poleg zvezne in republiške vlade, ki obe prizadevata, da bi se izgradnja uunprej izvršila, Izvršni odbor mesta Beograda v letu 1947 sprejel svoj petletni plan, »ki predstavlja prvi odločni planski pristop k izgradnji Beograda in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev .njegovega prebivalstva«, kakor to pravi v .uredništvo nove -revije »Beograd«, 11 I® Pred nedavnim začela izhajati. Petletni plan predvideva investicije v Znesku 12.875 milijonov din. Od tega je določeno za izgradnjo že obstoječega mesta 8375 milijonov din, za izgradnjo no-vega dela pa 4500 milijonov din. Investi- Kdor koli pride danes v Beograd, lahko vidi, da se gradi skoraj v vsaki ulici. Beograd dobiva novo lice na tej in oni strani Save. Poleg številnih stavb za stanovanja im kulturno udejstvovanje Beograjčanov, dobivajo z novimi zgradbami lepše lice Terezije, zraven pa se že Danes o teh dveh velikih tovarnah govorijo povsod pri nas in tudi v inozemstvu. Železnik, to je kraj, kjer je tovarna težkih strojev, ki se izdelujejo v velikih svetlih tovarniških zgradbah. Že drugo teto teče proizvodnja. Proizvodnja strojev Takšne so bile beograjske ulice, ko so nemški fašisti 6. aprila 1941 bombardirali Beograd dela na rekonstrukciji novega trga Mar-ksa-Engelsa. Tudi drugod, pod Dedinjem, ob Cvijičevi ulici, na Karaburmi so nastali celi bloki norih hiš. Na drugi strani Save, kjer je bilo pred leti še vse pusto, pa nastaja Novi Beograd. Nova zgradba Predsedništva vlade, Študentovsko naselje, nove stanovanjske stavbe. Stanovanjske zgradbe za študente nastajajo na površini 85.000 m2. Štiri velike zgradbe, dolge po 240 m, bodo kmalu 'dograjene, še letos se bo vselilo v nove prostore okrog 4000 akademikov. Zraven tega naselja pa gradijo 41 večnadstropnih stanovanjskih zgradb, kjer bodo stanovali delovni ljudje Beograda in Zemuna. Računajo, da bo konec leta tam stanovalo okrog 20.000 oseb. Na lem delu mesta pa bodo tudi gradili novo diplomatsko in novinarsko šolo ter pravno in gospodarsko fakulteto. Zaradi velike gradbene aktivnosti v novem delu mesta pa gradbena d eh v Za naše delavce so ob Cvijičevi ulici v Beogradu zgradili 19 takšnih novih zgradb raV. za razvoj že obstoječega mesta so 5ta* iene t®kOi da pride na izgradnjo 2S$27ajJi 41,7%, na komunalna dela °b’rt ' za prosveto 9%, za industrijo in in j* 6,3 %, za trgovino in preskrbo 5,3% h m* mehanizacijo gradbenih podjetij 6%. v teh velikih zneskov je določenih diaj/T^sticijske namene še 14 milijard vlade V S strani zvezne republiške 4eVg®„ bi lahko pravilneje ocenili priza-’4)ti e °blasti, je potrebno, da se sezna-z nekaterimi podatki. Do druge Vft“vne vojne je Beograd imel okoli k j stanovanj, število prebivalstva pa .ta 1940 znašalo 320.000. V času voj-Umi1® bUo 11.500 stanovanj popolnoma okoli 20.000 pa je bilo teže in °kčutP0*bod°vanih. Stavbni fond je torej hfa padel, število prebivalcev pa je l9gg saj je imel Beograd konec leta <4 h:,* ,000 prebivalcev. Pomislimo samo M g Oj.kaj bi bilo, če ne bi prišlo po voj-S/l®dske oblasti? Špekulacija, korup-"i h J ?e bolj cveteli, na drugi strani pa jih i , i15oči živeli v še slabših razme-% . akor pa pred vojno. Razvalin, ki v”'s m več videti, bi bilo v takih a“ še vse polno... Naša ljudska r od„iPa l.e. J?lfoi Po vojni najprej za b odln-" zmz™a stanarino, istočasno pa i co«rB,?no za.čela z izgradnjo in obnovo et ohn- Tako je bilo že v teku štirih piskih 1,en?. in zgra)eno 1477 stano-, Poleg teh dveh brigad pa je tekmovalo še 8 brigad, v katerih je vključenih okrog 100 rudarjev, Te brigade, ki zajemajo vsega okrog 125 rudarjev, so izzvale med ostalimi rudarji v rudniku Trbovlje nov delovni polet, tako da že danes stalno presegajo normo za 20 do 30%. Vse brigade delajo na širokem čelu ter so porazdeljene po vzhodnem in zapadnem obratu trboveljskega rudnika. V rudniku Zagorje so zlasti vidni uspehi štirih brigad, od katerih ima vsaka po 6 do 10 članov. Najboljše uspehe med njimi je dosegla lOčlanska brigada Feliksa štancarja, ki je nakopala v eni izmeni 493 ton premoga, t. j. 49,3 tone na vsakega člana brigade. Da storilnost teh brigad zaostaja za storil- nostjo v drugih rudnikih, je vzrok v tem, ker so brigade v trboveljskem rud? niku tekmovale na širokem čelu, ki je mehanizirano in so stresalke ter tekoči trak opravili ves potreben transport do spiralnega jaška, medtem ko so to delo v zagorskem rudniku in drugod, kjer teh pogojev ni, morali opraviti sami člani brigade, zaradi česar je bila kopaška storilnost v teh rudnikih sicer manjša, dejansko pa rudniški učinek večji. Trboveljski rudnik ima tudi edini možnost odkopavanja premoga na širokem čelu medtem ko takšnega odkopa drugi naši rudniki v Sloveniji nimajo, zato morajo ti rudniki iskati drugih načinov dela. V Trbovljah so zato delo organizirali tako, da skrb e kopači samo za izkop premoga, tesarji skrbe za tesarbo, posebna skupina pa je zaposlena pri mehaniziranem odvozu V Trbovljah so namreč mnenja, da je mogoče doseči znatno večji uspeh, če se odkopava samo v eni izmeni, v ostalih dveh izmenah pa opravljajo vsa ostala pripravljalna dela, kakor je tesarjenje, popravljanje tira ali transportnih naprav in premeščanje stresal k. Popolnoma drugačnega mnenja pa so rudarji velenjskega premogovnika, ki skušajo uvesti nov način odkopavanja, pri katerem bodo odkopavali od spodaj navzgor. Dosedanji način, da bi prejšnja izmena samo razstrelila premog, naslednja izmena pa naj bi samo odvažala odstreljeni premog, se jim ne zdi najboljši. Mnenja so, da bi bilo treba združiti vse številke v isti etaži, obenem pa povečati število delovnih mest, ker se bodo na ta način laže razvrstili pri delu i kopači i nakladalci, Ta način dela pa je seveda mogoč le pri mehaniziranih širokih čelih in pri prečnih odkopih. BORBO ZA VEČJO STORILNOST DANES OSVAJAJO TUDI ŽE VSE OSTALE PANOGE Po prvih uspehih, ki so jih v borbi za večjo storilnost zabeležili rudarji, so se tem kot prvi pridružili tekstilci, njim pa kovinarji, usnjarji, gradbinci, delavci kemične in živilske industrije. Iz vrst tekstilcev sta bili Tkalnica hlače-vine v Celju in litijska predilnica prvi, ki ata pristopili k tekmovanju za večjo storilnost. Vzgledom teh dveh so se drug za drugim začeli odzivati še ostali kolektivi! Inteks v Kranju, Predilnica in tkalnica v Tržiču, Mariborska tekstilna tovarna, Združene tovarne svile in Tovarna volnenih in vigogna-izdelkov v Mariboru, Tekstilna tovarna v Št. Pavlu pri Preboldu, nato pa vse ostale tekstilne tovarne, tako da lahko trdimo, da danes skoraj ni kolektiva iz tekstilne stroke, v katerem se ne bi razvijala borba za večjo storilnost. Najboljši uspehi, kako čim bolj izkoristiti stroje, so bili doseženi v Mariborski tekstilni tovarni, kjer je dosegla tkalka Julijana Kranjc 9S,6%no izkoriščanje stroja. V predilnici istega kolektiva je brigada »Slava Klavora* izdelala na vre-tensko uro 30,22 gr preje. Na avtomatičnih statvah pa je brigada Marije Turk presegla v tkalnici v It Pavlu pri Preboldu na 82 starih avtomatskih Northrop statvah z eno pomočnico in dvema na-tik alkama navitkov normo za 410%, kar je nedvomno do sedaj največji uspeh v tekstilni industriji. Izmed vseh kolektivov v tekstilni industriji je to gibanje najbolj množično zajelo Združene tovarne svile In tovarno volnenih in vigogna-izdelkov v Mariboru. V usnjarski stroki je do sedaj pristopilo k novemu načinu dela za večjo storilnost 8 kolektivov. V tovarni »Triglav« Tržič in »Standard« Kranj se je za ta način dela izreklo vse članstvo s 418 delavci, ki tekmujejo v 54 brigadah. Najboljši uspeh izmed vseh teh kolektivov, ki tekmujejo za večjo storilnost, je pokazala brigada Alojza Avgustinčiča v tovarni »Indus« v Ljubljani, ki je svojo normo presegla kar za 574%. Seveda so prav tako pomembne uspehe dosegle tudi ostale brigade ter s tem pripomogle, zlasti, ker je v to tekmovanje vključen ves kolektiv, da so v vseh teh tovarnah znatno presegli planske postavke. Med kolektivi kemične stroke se je razvnela ogorčena borba za večjo storilnost v Papirnici Vevče, »Sava« Kranj, v Steklarni Hrastnik, v Tovarni umetnih in naravnih brusov v Mariboru in v »Zlatorogu« — tovarni mila v Mariboru. V steklarni Hrastnik je tekmovalo 8 brigad, med katerimi sta bili najboljši brigada Stanka Šmagelja in Ferdinanda Korbarja, ki sta presegli normo za 160 oz. 186%. Mladinske brigade pa so pozvale na tekmovanje vse ostale delovne brigade steklarske industrije v Jugoslaviji. V Tobačni tovarni se je podobnega tekmovanja udeležilo doslej 12 brigad, ki so dosegale normo od 118 do 305,7%. Najvišjo storilnost je dosegla brigada Skubica Jožeta v sortiranju listov, ki je presegla normo za 205,7%, medtem ko je najboljša delavka v tej brigadi, tov. Ana Lunar, presegla svojo normo kar za 320%. Gibanje za večjo storilnost pa je_ v poslednjem času razgibalo tudi kolektive gradbene stroke. Na gradbišču »Litostroj« dela stalno po novem načinu že 12 brigad. Prav tako delajo in se borijo za večjo storilnost tudi brigade na gradbiščih »Gradisa« v Guštanju, »Konstruktorja« v Mariboru, »Pionirja« v Novem mestu, »Projekta« v Kranju, »Primorja« v Novi Gorici, »Zidarja« v Trbovljah in drugih. Vsaka od teh brigad šteje okrog 8 do 10 ljudi. Najboljši uspeh je doslej dosegla na gradbišču Nove Gorice brigada tovariša Mohoriča, ki je zazidala s tremi zidarji in pomožnimi delavci 128 kub. metrov zidu. Na gradbišču »Litostroj« pa je brigada Franca Rakeia v 4 urah 51 minutah sezidala 60 kub. m zidu. Pri betoniranju je dosegla na gradbišču »Gradisa« v Guštanju brigada Žbil-Godar z 28 pomožnimi delavci v 5 urah in 35 minutah rekord, ko je sezidala 73,6 kub. metrov zidu in s tem presegla normo za 498%. Še večji uspeh pa je dosegla brigada Emberšek-Maček, ki je s 16 delavci v petih urah in 10 minutah zabetonirala 72,84 kub. m in presegla normo za 655%. Na ta način so delavci gradbene stroke pridobili samo v Guštanju v enem samem dnevu nad 2000 delovnih ur. V Tovarni verig Lesce in tovarni poljedelskih strojev se je tekmovanje za večjo storilnost vršilo doslej predvsem med posamezniki in ne med brigadami, ko so presegali svoje norme od 250 do 283%. V tovarni avtomobilov je sindikalna podružnica pristopila k reorganizaciji brigad, ki štejejo sedaj od 6 do 8 delavcev. Najboljši uspeh je dosegla brigada Marije Maher, ki je presegla normo za 253%, med njimi pa je najboljša delavka Pavla Žgalin, ki je sama presegla svojo normo za 278%. Prav tako tekmujeta tudi v Metalni tovarni »Franc Leskošek« v Mariboru dve brigadi, od katerih vsaka ima po 3 člane, ki presegajo normo za 154%. Od vseh brigad, ki so doslej tekmovale v kovinski industriji, je to gibanje naletelo na najbolj množičen odziv v mariborski livarni, saj že ena tretjina vseh brigad tekmuje za večjo storilnost. Doslej je dosegla najboljše uspehe brigada Jožeta Zorka, ki je presegla svojo dnevno normo v kokilni livarni za 476%. V guštanjski železarni pa sta dosegli najboljše uspehe livarski brigadi Nagliča in Polanca; ki sta presegli normo za 566,7 odstotka. V jeseniški železarni so doslej začeli tekmovati za povprečno storilnost posamezni oddelki. Minulo nedeljo so v obratu Javornik II spet tekmovale vse tri izmene v žični valjarni. V Opekami sta med seboj tekmovali brigadi tov. Ivana Šorna in Lovrenca Arha. Prva je imela tri, druga pa 4 delovne skupine. V Šor-novi brigadi je bila najboljša skupina mlinov, ki je presegla normo za 250%, V Arhovi brigadi pa je bila najboljša skupina ročnih oblikovalcev Samotne opeke, ki je presegla normo za 444%. Opekarna ima najbolje organiziran brigadni delovni sistem. To ji bo v veliki meri pripomoglo, da bo kot prvi obrat železarne v Jesenicah dosegla letni proizvodni plan in da je najresnejši kandidat za prvenstvo vse jeseniške železarne v medobratnem tekmovanju za letošnje leto. Brigade lesne industrije in gozdnih delavcev so v tej borbi izvojevaie nove zmage Množično obliko tekmovanja po zgledu Sirotanoviča je zavzelo v nedeljo tudi tekmovanje v Tovarni upognjenega pohištva na Duplici pri Kamniku, ko je v tem tekmovanju sodelovalo kar 53 brigad. Brigada Janeza Svetilna je že ob 8. uri zjutraj dosegla svojo dnevno normo za 150%. Do desete ure dopoldne je ta brigada že presegla normo za 478%, uro pozneje že za 588%, Resen tekmec ji je bila brigada Pavla Ulčarja, ki je opoldne s 4 sodelavci presegel normo za 634% in pustil brigado Janeza Svetlina z 632% presežene norme za seboj. V celoti je oddelek stolarne, t. j. politima, montaža in strojnica presegla dnevno normo za 202%, oddelek strojne mizarae za 590%, ročne mizarne pa za 600%. Takšne in podobne uspehe v borbi za večjo storilnost so dosegli še številni drugi kolektivi v strokah, ki smo jih navedli, pa tudi v kolektivih grafične in opekarske industrije, železničarjev ter kolektivi lesnih in gozdnih delavcev. Med temi se ponašajo z najboljšimi uspehi: Vidičev« desetina iz Gozdne uprave Straža pri Novem mestu, ki je dosegla 590% svoje norme; Nikoličev« desetina iz Kočevske Reke 587% ter Bernardova desetina iz Gozdne uprave v Škofji Loki, ki je dosegla 560% svoje norme. Prvi dve desetini sta delali z dvema delavcema, zadnja pa s 7, Po zadnjih podatkih je v borbi za večjo storilnost iz vrst gozdnih delavcev sodelovalo 62 desetin s 357 delavci, ki so v celoti presegli normo za 212% in dosegli od normirane količine 2 in pol kub, metra na moža storilnost 7,79 kub. m na enega delavca. Dosedanje napake bo treba čimprej odpraviti in izkušnje ter metode dela medsebojno izmenjavati, da bo gibanje za večjo storilnost postalo še bolj množično O čem govore ti uspehi? Vsi ti uspehi pričajo, da borba za večjo storilnost, ki se je razvnela sprva le v rudarstvu, postopoma, ponekod celo že množično, prehaja v vse panoge naše gospodarske dejavnosti in da so delovne množice to borbo zavestno sprejele ter jo prav sedaj navkljub ostudni gonji voditeljev informbirojevskih držav, ki hočejo ovirati našo graditev socializma z gospodarsko blokado in obtožujejo naše državno in partijsko vodstvo najbolj podlih »zločinov«, še bolj stopnjujejo. Kakor je to gibanje za večjo storilnost pokazalo doslej svoje dobre strani za izpolnitev naših planskih nalog v tretjem letu naše petletke, pa pri tem vendar le ne smemo prezreti napak, ki so se doslej v tej borbi dogajale, če hočemo, da bo to gibanje obrodilo še boljše sadove V večini primerov sc je doslej to gibanje skoraj povsod razvijalo prav za prav le v znamenju rekordov. Poleg trenutnih uspehov, ki so se odražali v visokem prekoračevanju norm, pa je vendarle ta rekorderska borba pustila vsaj za nekateri del delavcev, skupin ali brigad, ki so tekmovale, slabe posledice za proizvodnjo, ko je zaradi prevelikih telesnih naporov tekmovalcev naslednji dan proizvodnja občutno padla. V jeseniški železarni se je n? primer dogodilo celo to, da so morale 4 brigade zaradi nadurnih naporov prenehati s tekmovanjem. Zato bo treba v bodoče borbo za večjo storilnost preusmeriti tako, da to tekmovanje ne bo omejeno le na eno ali dvodnevno tekmovanje, ampak bo raztegnjeno na daljše razdobje,_ pri čemer bo treba skrbeti za izboljšanje organizacije dela, ki je najvažnejši činitelj. za stalno dviganje storilnosti, ne da bi se pri tem prekomerno izkoriščale fizične moči posameznika. V gradbeni stroki pa so bili zopet primeri, ko so nastale težave zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev in prepočasnega dovoza cementa V rudnikih skrbi posamezne brigade, ki tekmujejo, kako bo' funkcioniral odvoz, ker ni na razpolago dovolj vozičkov Tako manjka v rudniku Hrastnik 121 vozičkov, v Velenju pa 50. Če bi pa bila vzpostavljena koordinacija med rudniki in bi uprave rudnikov imele pregled nad vozički, pa bi bilo mogoče to napako odpraviti. Tako so se na primer rudarji rudnika Laško pritoževali, da jim primanjkuje vozičkov, čeprav je bilo ugotovljeno, da imajo 82 vozičkov preveč in da ti vozički niso v obratu le zaradi malenkostnih okvar. Kljub temu, da so upravno-operat-ivna vodstva pokazala razumevanje za to gibanje, pa se še vedno najdejo primeri, da tehnično osebje ne pomaga dovolj delavcem, ki se navdušujejo nad uspehi iz tekmovanja. Številni delavci so že večkrat skušali z majhnimi predlogi izpopolniti organizacijo dela, da bi se tekmovanje hitreje in nemoteno odvijalo. Toda njihovih predlogov niso povsod upoštevali tako, kakor bi bilo treba. V Trbovljah je bila na primer proga zelo zanemarjena, na odkopih pa so imeli delavci tako slab zrak, da so delali komaj po 6 ur. Nekateri izmed delavcev so predlagali upjavi obrata, naj to nepravilnost odpravi. Uprava obrata pa je s tem delom, ki bi ga lahko opravila dva de- lavca v največ dveh urah, odlašala tako dolgo, dokler niso nastale motnje in škoda pri proizvodnji. Krivdo za takšne primere nosi tako uprava podjetja, ki s svojim tehničnim osebjem ne sledi težnjam delovnih množic, krive pa so končno tudi sindikalne podružnice, partijske organizacije in posamezni funkcionarji, ki ne znajo pravilno pristopiti do teh ljudi in jim s primerno obrazložitvijo prikazati pomen in važnost takšnega gibanja, kakor je gibanje za večjo storilnost. V Mariboru na primer so nekateri strokovnjaki še do nedavnega omalovaževali nov način tekmovanja in izražali pomisleke, da se bodo stroji pokvarili, Delavci, ki so razvili tekmovanje, pa so jim dokazali, da je mogoče zvišati proizvodnjo, in so te ljudi znali tako zainteresirati za tekmovanje, da so se nehote vključili v tekmovalne priprave in delo samo. Danes pa se te izkušnje že prenašajo iz enega podjetja v drugo in to na ta način, da k tekmovanju vabijo najboljše delavce iz drugih podjetij Učinkovit spremljevalec borbe za večjo storilnost je nazorna agitacija in popularizacija pred tekmovanjem. Marsikje so temu delu posvečali premalo pozornosti, ponekod pa so jo celo popolnoma zanemarili, kakor je bil to primer v tovarni »Intex« v Kranju, kjer uprava podjetja ni poskrbela za ocenitev tekmovanja, niti ni objavljala doseženih uspehov med samim tekmovanjem, opustila je celo objavo uspehov ob zaključenem tekmovanju in rezultate objavila šele nekaj dni kasneje, kar prav gotovo ni najbolje vplivalo na razpoloženje tekmovalnih skupin, niti ni dvigalo navdušenja med tekmovalci in ostalimi delavci Vse drugače, ko so s pomočjo zvočnih naprav in desk uspehe objavljali vsakih deset minut, pol ure ali vsako uro, pa so znali to organizirati v jeseniški železarni, Un-tesiiiji, v tovarni upognjenega pohištva v Duplici pri Kamniku, v Mariborski tekstilni tovarni in drugod. Slednji imajo nazorno agitacijo tako vzorno izvedeno, da že takoj ob vstopu v tovarno lahko vidiš, kdo tekmuje in kakšne uspehe dosegajo. Ena izmed grobih napak, ki so se doslej dogajale ponekod, pa je bila, da so bile priprave, tako politične kot tehnične, slabo izvedene. Povsod tam, kjer so bile priprave za začetek tekmovanja po zgledu Sirotanovičevega gibanja dobro izpeljane, ko je sindikat skupno s partijsko organizacijo in upravo podjetja pripravil vse potrebno, je tudi tekmovanje obrodilo naravnost občudovanja vredne uspehe. To najbolj nazorno kaže primer tekmovanja za večjo storilnost v tovarni Metalnih konstrukcij »Franca Leskoška« v Mariboru, kjer je sprva vodila tekmovanje sindikalna podružnica brez pomoči tehničnega vodstva, zaradi česar je trpela kvaliteta dela, ki se je odražala v povečanem izmečku. Ko pa je bilo kasneje naslednje tekmovanje pripravljeno skupno s tehničnim vodstvom in so bile tako tehnične kakor politične priprave temeljiteje izvedene, pa so se pokazali tudi mnogo boljši rezultati. Še bolj množično pa bo postalo to gibanje, če bo slehernega aktivista vodila misel, da je treba najtesneje sodelovati z okrajnimi in krajevnimi sveti pa tudi z oblastnimi odbori, ljudsko mladino. Osvobodilno fronto, AFŽ in predvsem s Partijo. Osnovni pogoj za dobre uspehe pa je delovna disciplina, katero bo treba še marsikje utrditi, zato bo naloga sindikalnih podružnic, posebno pa kulturnopro-svetnih komisij in referentov, da s kul-turnoprosvetnim in ideološkopolitičniffl delom v slehernem članu sindikata razvijajo močno in neuklonljivo politično zavest. Zato je dolžnost sindikalnih organizacij, da vse te in podobne napake odpravijo, upravno vodstvo čimbolj zainteresirajo za to gibanje, delo pravilno organizirajo, poskrbijo za pravočasen dovoz materiala in surovin z ustrezajočim asortimentom, Se bolj Izkoristijo vse ra- cionalizatorske in novatorske predloge, izvedejo v današnjih pogojih možno mehanizacijo, postavijo na vsakem delovnem mestu dobro kontrolo in evidenco, poskrbijo za popularizacijo uspehov in najnovejših načinov dela, ter pravilno nagraditev vsakega posameznika, da si bo to gibanje za večjo storilnost še uspešneje utiralo pot med delovne množice, ki ga bodo osvajale kot svoj stalen način dela. Kakšne neprecenljive prednosti za naš plan prinaša to gibanje in kaj to gibanje pomeni za našo mlado socialistično gospodarstvo, lahko ocenimo že danes, ko poznamo tudi prve težave in napake, ki so se pojavile z njim. In prav zato, ker te napake poznamo, je dolžnost nas vseh, da se z vso odločnostjo borimo, kako jib bomo čimprej odpravili, da bo to gibanje postalo tista množična in stalna oblika socialističnega dela, ki bo skrajšalo našo pot v socializem. S tem pa bomo dokazali vsem, ki nas ovirajo pri graditvi naše socialistične domovine, da sta pri na« Partija in delovno ljudstvo res ena sama nerazdružljiva celota. Triiški kovači ne bodo zaostajali za kroparji Že na množičnem sestanku Tržišlce tovarne kos in srpov se je dalo ugotoviti, da bo napovedano tridnevno tekmovanje zelo ostra borba med posameznimi brigadami in samimi brigadirji. V obratu se je začela splošna diskusija o stanju raznih strojev, o možnosti dobrega poteka tekmovanja. Tekmovalna komisija je v času priprav obiskala vse tri obrate, ugotavljala posamezne pomanjkljivosti pri strojih, se posvetovala z izkušenimi delavci o najbolj sološnem evidentiranju doseženih rezultatov, o nujnih popravilih, katera je nujno izvršiti pred samim pričetkom tekmovanja. Ura je 5. Miličnik se vrača iz obrata III ter obstoji pred vrati tovarne. Kaj pa to pomeni, da so naši delavci danes tako rani', saj se delo začne šele ob 6. uri. Danes tekmujemo — mu odgovori eden izmed njih in hiti v obrat k svojemu stroju, katerega pregleduje, maže in čaka signala za začetek dela. Tudi tov. Joža je danes prej zakuril peč kot običajno, saj se tudi' on zaveda, da tekmuje in da je tudi od njega odvisen rezultat tekmovanja. Kot eden zaropočejo stroji. Spretne roke naših kovačev previdno usmerjajo udarce, kajti vsak izgubljen udarec pomeni izgubo dragocenega časa. Ob devetih objavi tekmoval n h ko-m:s!'ja prve 1 ezul te*™. Dobri so. pravi tov. Pančur, nisem pričakoval takih, mu do dasta tov. Šparovec in Ahačič Tov. Mally začne z delom. Na grafikone vpisuje dosežene rezultate. Črt« na grafikonu se dviga in doseže svojo najvišjo točko pri tov. Šparovcu Krist; janu. Zaznamuje mu 172% norme. Tud’ ostali rezultati so dobri, n. pr. to<' Barabaš Franc je dosegel 164%, to*-Teyrovsky Franc 157 %, Val javec Mal; jan 153%. Šmid Franc 152%, Zalet0* Franc 148% itd. Že po prvih rezultatih smo lahk° ugotovili, da je bilo tekmovanje dobff! pripravljeno, kajti v obratu ni ni*1 enega, ki ne bi prekoračil svojega P°' vprečnega delovnega rezultata. Na grafikonu se vrste dosežen9 uspehi prvega, drugega in tretje?« dne tekmovanja. Iz njih lahko razbe' reš ostro borbo, katero vodi ves k°' lektiv za izpolnjevanje svojih obye,z' nosti. Končni rezultati nam potrjuj6! pravilno tolmačenje socialistične? ^ tekmovanja v podjetju in so re.zU.<„j visoke zavesti delavca v socialist1611 družbi. Rezultati zadnjega dne tekmovanj«’ ko so dosegli tov. Rarbir Irma 2lI J Jezeršek Jernej 208%, Avsec Andi 207 %, Šparovec Kristijan 206 %, ■_ letel Franc 201 %, Korpič Štefan ^ Barabaš Franc, so nam garancija, _ bo naše podjetje izvršilo svoje P ske naloge do 29. novembra. *®to . , - ■ ki S! Je, je porok tudi ves kolektiv. nalogo sam zadal poln ju j e. in jo tudi častno OB 30LETNIC' USTANOVITVE ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE IUGOSLAVHE JUNAKINJA MAJDA SILCEVA Odlomek iz njene biografije Drug ta drugim so minevali megleni oktobrski dnevi, jesenska ofenziva pa je rastla vedno bolj. Že so imele slovenske partizanske brigade v tem kratkem času od italijanske kapitulacije in posebno od prvih oktobrskih dni za sabo številne boje, lepe zmage, pa tudi neuspehe. Po Dolenjskem so se odigravale dan na dan nikjer popisane epopeje, začenjala se je slavna Ilova gora. Bilo je v zadnjih dneh oktobra. 2e dvanajst dni je X. ljubljanska brigada vztrajala brez hrane in brez spanja na položajih. Parola, ki je bila zmučenim borcem takrat pred očmi bolj kot skodela hrane ali toplo ležišče, ki bi * jih zazibalo v sladki sen, je bila: vzdržati. Vzdržati pod vsako in za vsako ceno! Zbiti in zmučeni Majdini tovariši, ki jim je bila že dvanajsti dan edina hrana sneg in edina postelja blatni položaj, so si sanjali za slehernim drevesom hišo. V takih krutih dneh brez spanja in hrane, v zimi, snegu, dežju in neprestani napetosti je bila partizanom misel na zmago, na dan, ko bo svoboda, ko bodo v dolinah, v Ljubljani, edini kruli, ki jim je, čeprav samo za hipe, potešil že dolgo-dnevni glad; bila jim je edina topla obleka, ki jih je zavila in odela; bila jim je edina postelja, ki jih je osvežila za nov naporni pohod.. ■ Pohod za pohodom, zdaj pa že dvanajst dni brez vsega, to je bilo za borce velika preizkušnja njihove vzdržljivosti, preizkušnja pred hudo zimo, ki si je niso smeli nič kaj rožnato slikati. Dvanajsti dan je bilo dano zjutraj povelje za počitek. V hitrici zakurjeni ognji so privabili k sebi gruče premraženih partizanov. Pristavljeni so bili tudi že kotli — takrat pa so kakor strela z jasnega padli sredi med borce — Nemci! Nastal je preplah, zmeda, kričanje, pokanje, pravi pekel! Vsakdo je dobil v hipu spet po-desetorjeno moč, vsakdo je planil za prvo zavetje, od koder je lahko nameril puško. Vmes so bili tudi taki, ki so se preplašeni razkropili in razbežali brez cilja. Toda prav tako bliskovito, kakor so se Pojavili Nemci, se je po nekaj bežnih trenutkih, ko se je za spoznanje že polegla prva zmeda in kričanje, začul sredi bojišča vsepreglušujoči Majdin klic: »Komunisti in Skojevci — za mano! Juriiiš!* {n najprej iz enega, kratek hip nato pa %e iz neštetih grl je zadonela gromka Pesem: »Hej, brigade, hitite ... Naj ma-einca zagodi .Ta glas je bil v zmedi kakor čoln brodolomec, kakor rešilna vrv * dnu črnega prepada. In bliskoma so se ga oprijeli vsi. Spet so začutili, pogum, s pet so videli pred seboj le eno: svobodno življenje ali junaško smrt. Val ognjevitega bojnega navdušenja je pljusknil Nemce stran in nato je še dolgo trajal nadčloveški boj iz oči v oči, z nožem nad nož. Od vse Majdine skupine je osta-ko so potihnili zadnji streli premaganih in z bojišča potisnjenih Nemcev, le deset tovarišev pri življenju. , Deset junakov, ki so se. ko so se spet znašli, s solzami v očeh in s podvojenim čutom, tovarištva objemali in poljubljali, si stiskali roke in ne znali od sreče in obenem od žalosti, zn izgubljenimi tovariši najti besed, s katerimi bi drug drugemu povedali stotera, pa vendar ista čustva. Le Majda je našla nekaj skromnih besed za vse. »Da, dobro smo se držali,« je dejala rnaško mirno. »Svobodno živeti — to po-danes: boriti se! In še se bomo °°rM, fantje! Še! Vse tja do zadnje sto-Tmje slovenske zemlje bomo brez milosti Zborovanje udarnikov in liovatorjev-miatimeev V nedeljo 9. t. m. je bilo v Ljubljani zborovanje mladincev, udarnikov in racionalizatorjev vseh gospodarskih gnali vse, kar se je nateplo vanjo brez pravice do nje.* Dolga kolona z ranjenci se je spuščala v temni noči po strmem skalnatem pobočju hriba v dolino, v Iško. Še vedno je bilo vsak hip pričakovati z desne ali z leve, od spredaj ali od zadaj nenadnega strela in za njim sovražnikovega juriša. In v takih, napetih, negotovih trenutkih se je ranjencem, ki si sami niso mogli pomagati in so bili prepuščeni le na milost in nemilost svojim tovarišem, porajal strah pred strašno smrtjo, če bi jih dobili podivjani Nemci take, kakršni so, brez moči samobrambe, v svoje roke... Ranjenci so bili žejni, vročični, nekateri brez zavesti. Majda, ki je hodila od enega do drugega in jih tolažila, naj bodo mirni in prepričani, da bodo prišli Nemci, če bi se kaj zgodilo, do njih samo preko mrtvega trupla poslednjega od živih tovarišev, je uvidela pozno ponoči, da brez vode ne gre več. Sama se je odpravila daleč, globoko v nemško ozemlje, in res jim je čez dobro uro naravnost iz levjega gnezda prinesla vode! In materinsko skrbno jih je prevezovala. Tudi tokrat, kakor morda že večkrat prej in tudi pozneje, je raztrgala za obveze svojo srajco, pomagala sama nositi ranjence in tako kakor trpeči med trpečimi prebila z njimi in sredi med njimi to zadnjo peklensko noč... In komu naj bi borci zaupali, koga naj bi imeli radi, za kom naj bi šli v ogenj, če ne za takim človekom! Kako ne bi šli mladi ljudje za človekom, ki zna s pesmijo razgnali meglo malodušja, ki zna z iskrim smehom izžgati globoko v dno duše potuhnjeno žalost, ki zna z vedro besedo zakriti v srce zapičeni trn razjedajočega občutja mraza, lakote in zaspanosti! Vseh teh prelepih odlik zdrave mladosti je imela, Majda toliko, da jih je bogato razdajala tudi drugim. In še to: kolikor več je bilo teme za njo, toliko več je bilo pred njo sonca. Dolge jesenske borbe med ofenzivo so dale njej in slehernemu partizanu zvrhano mero tegob. Toda prešla je ta jesen, prešla je z njo moreča megla, in res, da je nastopala zima s svojim snegom in strupenim mrazom, toda vsak prestani dan zime je bil obenem tudi stopnica k novi pomladi, ko bo spet toplega sonca in nove rasti in cvetja za vsakogar. V tožnih trenutkih je treba misliti na tiste, ko bo spet lepo in človeku postane križ lažji, korak lahkotnejši. Majda ni lega le predobro vedela, Majda se je tega, naučila, kakor se je mučil partizan spali v snegu in vzdržati dolge dneve brez tople jedi. Vsakokrat, kadar je brigado na, pohodu že zmagoval napor, je vedela Majda najti okence iz mračne megle do sonca, ki čeprav ni zasijalo na nebu. je bilo vendar svetlo od njega v srcih. Tudi tistega poznojesenskega dne, ko je šla Majdina brigada proti postojanki v Višnji gori, kamor so pripravljali napad. ni, bilo ne sonca in ne upania, da bo kaj kmalu prisijalo na nebo. Enakomerni, tisti večno zaspanost vzbujajoči, počasi režkljajoči poznojesenski dež je močil dolgo kolono že ves dan kot za stavo Ena sama zaspanost se je kakor dolga, dolga nit vlekla od enega do drugega. od hrbta sprednjega do k tlom obrnjenih oči naslednjega, od prvega do zadnjega. v vsej počasi premikajoči se dolgi koloni. Molčalo je vse in še glasne misli o domu in o dragih, o preteklem in bodočem, misli, ki so vselej spremljale take pohode in krajšale čas, so postale zdaj vse motnejše in vse bolj lene. Sključene in na pohodu tako zadela čustva in misli podjetij in rudnikov Slovenije. postave so se druga za drugo stiskale slehernega partizana in nepartizana, da -p() zi,orovanje je predstavljalo ana- vse tesneje same vase, se vse krepkeje se je zdelo, kakor da ni mogla priti iz- . J . zavijale v premočene obleke in odeje, pod peresa in se roditi drugje kot sama kzo dosedanjega dela najboljših mia-vse počasneje premikale premrle noge od sebe sredi borbe in juriša in da se dincev, predstavljalo je pobudo za v raztrganih in od blata razjedenih čev- je kot taka zapisala neizbrisno v srca nove napore in nove delovne zmage Ijih, ki so bili bolj ovira kakor obramba partizanov. S svojo melodijo, ki jo je pelo po Zg,je(ju naših najboljših. Z velikim trudnim nogam. Kdo bi takrat mislil na sto glasov in najmočneje Majdin, ki je " . pesem, kaj šele na šalo, ko je bilo vse, stopala na začetku kolone, je napolnila Ponosom so ugotovili, da je naša de-vreme in razpoloženje, bodoča noč in mi- mračno okolico, zaspano vas. Odpirala so lavska mladina vseskozi temeljito po-nuli dnevi, tako krvavo resno! Misel na se vrata in okna, na prage in pred hiše magala pri delu za pospešeno graditev to je znala prifrčaii v glavo od bogvekod so hodili vaščani in strmeli v brigado socializma pri nas. samo Majdi. Nenadoma, kakor bi se pri- in v ljudi, ki so bili zmožni sredi naj- y okraju Trbovlje je bilo v zad-kazalo na nebu sonce, je pritekla ob ko- večje izmučenosti zapeti. In za kolono . , ,___ Ioni. Ljudje so dvigali glave, jo pogleda- se je zbirala druga, neoborožena kolona njem času ustanovljeno 29 novih mla-vali in kakor bi se jim odpirale oči, ki vaščanov, ki jih je pesem in nevsakdanja dinskih proizvodnih brigad, od kate-so vse doslej gledale v mračno, proti volja brigade peljala za sabo. Ko so se rib je poleg rudarskih doseglo naj-nečemu svetlemu, so začeli čutiti v sebi ustavili sredi vasi, je začela Majda spet jepše uspehe 8 brigad iz steklar*? in vedeli: Majda prinaša dobro vodjo! enega tistih svojih številnih mitingov ki Hras(nik- gvoje dnevne norme izpol-Do, prinesla je je zvrhan kes v to uhlja- so oih podobni pravim mogočnim potre- ... , . Tr >, , joče molčanje, šegavo in šaljivo je hitela som. od katerih se je malodušje sesulo n ju jejo od 140 do 18. /o. V železarni od enega do drugega, jih stresala za ra- v nič. Na nekoliko vzvišenem, v hitrici Jesenice je v času tekmovanja imela me, kakor bi otresala raz njih težo mr- postavljenem prostoru pred gledalci je največji uspeh tretja mladinska bri-kobe in otopelosti, jih s smehom in svo- nastopila Majda sama. Iz torbice je ta- , ,. . . nain£,e jim govorjenjem razvnela v dobro voljo, krat prvič potegnila svojo pesem: »Vstani ” ’ J ... „/ xr . \ t . , in res, malo pred vasjo se je zgodilo mladina in sloj kakor hrast.. .*, ki se presegla za 12 /o. V tobačni tovarni nekaj, v kar bi nekdo, ki bi videl isto je slišala iz njenih ust prav tako mo- Ljubljani je tekmovanje zelo živah-kolono še malo prej, strmel kot v pri- gočno, kakor je mogočen šum široke n0 in so posamezne mladinke svoje coprani čudež. Brigada se je nedaleč pred krošnje stoletnega hrasta, kadar veje pjane visoko presegle. prvimi vaškimi hišami poravnala v vrste, skozenj divji veter. Te stihe so potem y p fe • koračila s krepkim korakom — in za- njeni skojevci in mladinci peli in zapeli pela! Zapela tisto staro, tolikokrat za- vsakokrat, kadar so začeli v boju pisati CK LMS, govoril še o herojskih uspe-pelo, pa vendar zmeraj novo in svežo: novo stran junaške zgodovine slovenske hib brigadirjev mladincev v rudnikih, »Hej brigade.. ./< Ta pesem je v borbi partizanske mladine. Lojze Krakar. Ko je tov. Mirtič Franček, član SPONI! NA SLAVNO PRETEKLOST NASE HEROJSKE MLADINE JE POBUDA ZA NOVE, ŠE VEČJE NAPORE V počastitev 30 letnice ustanovitve presega norme in uspehi kot rezultat Komunistične mladine Jugoslavije, je novega načina dela, se množe z vsakim bila v Ljubljani preteklo soboto slav- dnem. kot so to Živnik Jože, petkratni udarnik rudnika Trbovlje, tov. Petek in sedemkratni udarnik Franc Drnovšek iz Zagorja, je omenil, da je treba tudi v drugih panogah našega gospodarstva dvigniti delovni polet v. takšno stopnjo, kot je v rudnikih. Na predlog tov. Mirtiča je nato nostna akademija, kateri je prisostvo- Tov. Križnarjeva je s številnimi konferenca sprejela sklep, da se usta- valo okoli 1200 najboljših mladincev primeri borbe naše delovne mladine novijo jurišne brigade, to je, da do- najboljših ljubljanskih podjetij, tovarn Trbovelj in Zagorja s primeri heroj- bijo naziv »jurišne« tiste brigade, ki in ustanov. Slavnosti so se udeležili tu di general, sekretar politbiroja CK KPS brigad v tekstilni in drugi industriji tov. Miha Marinko in člani politbiroja zaključila svoj referat. ske borbe mladine gozdarskih brigad, neprestano presegajo norme za 50®/o. Po obširni in plodni diskusiji je Slavnost je bila zaključena s kul- Revolncv narna pot slovenske mladine Pred šestimi leti, v obdobju najhujšega fašističnega terorja, v času iztrebljanja in uničevanja slovenskega ljudstva, se je naša slovenska mladina pod vodstvom svoje slavne Partije združila v enotno revolucionarno organizacijo Zvezo slovenske mladine. Ob obletnici tega velikega zgodovinskega dogodka je hila v Kočevski Reki, kjer se je vršil I. kongres ZSM, odkrita spominska plošča. Danes, ko poskušajo nosilci informbirajevskih spletk na vse načine prepričati svet, da pri ms ni bilo revolucije pod vodstvom KPJ. da so se partizanski odredi borili le spontano in slučajno, lahko znova in znova z zgodovinskimi dokumenti dokažemo našo revolucionarno pot skozi vso narodnoosvobodilno borbo. I. kongres Zveze slovenske mladine, ki je bil leta 1943 od 10. do. 12 oktobra v Kočevski Reki in kateremu so prisostvovali poleg številnih mladinskih delegatov ** vseh krajev Slovenije tudi predsednik OF za Slovenijo Josip Vidmar, član ŽOOF France Lubej, takratna kandidatka CK KPS Lidija Senljurc, sekretar PK sKOJ-a tov. Stane Kavčič in drugi, je prinesel zaključke, ki pomenijo danes neprecenljivo zgodovinsko vrednost. Prinašamo odlomke iz proglasa I. kongresa Zveze slovenske mladine in fe*olucijo, ki so jo sprejeli na tem kongresu Ta zgodovinski dokument je eden ^rried številnih neizpodbitnih dokazov naše velike in herojske borbe pod vod-sl,)om naše Partije in tov Tila, je eden dokazov naše velike resnice, ki jo tako ne*ramno in podlo blatijo države vzhodne demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu. PROGLAS I. KONGRESA ZVEZE enotnost, prekalili smo se in postali SLOVENSKE MLADINE novi ljudje. Povezani v naši ZSM smo Vsej slovenski mladini! danes vsi zbrani okoli naše OF in CK KPS tov. Lidija šentjurc, Boris Kraiger in dr. Jože Potrč. Na tej slavnosti je tov. Ivka Križ- škriča in Toneta Tomšiča, narjeva govorila o borbi Komunistične mladine pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, govorila je o herojskih naporih naše mladine v narodnoosvobodilni borbi in o n jenih velikih delovnih podvigih v izgradnji socializma. Med drugim je dejala: »Zavedajoč se, da je od zmage socializma v naši deželi odvisna ne samo usoda naših narodov, temveč tudi zmaga revolucionarnega stališča naše Partije, zmaga resnice in pravice v svetu, ustvarja danes naša mladina dejanja, ki jih drugod ne poznajo. Iskra, ki jo je prižgal Alija Sirotanovič je razplamtela mogočen plamen, ki je prevzel srca mladih udarnikov, borcev za višjo produktivnost dela. Mladinski žar in polet je našel duška v dosedaj nepoznanih delovnih uspehih. Danes skoraj ni podjetja, v katerem se ne bi širilo gibanje za visoko storilnost dela. 1292 mladinskih delovnih brigad v rudnikih in tovarnah stalno ooooooooooooo«r><~-. do vsakega mladega slovenskega srca, da vsake četice, do poslednje vasi naj seže naša beseda. CK LMS podelil nagrade najboljšim mladincem udarnikom in novatorjem turnim programom društev Jožeta Mo- za njihove velike napore v dosedanjem delu. Fašistični razbojniki so v tej jami obkolili skupino SKO-jevcev na čelu s Stanetom Žagarjem. Herojska borba 12 mladincev bo ostala vsej slovenski mladini v neizbrisnem spominu. Tri dni so hrabro odbijali vse napade, ko pa so fašisti začeli napadati s plini, so se junaški mladinci, preziraje smrt, rajši sami usmrtili. <>oo oooobo <> ooo' slall tisoče in tisoče novih borcev. Pomagali bomo naši narodni oblasti, da bo lahko najodločneje nastopila proti ‘ oooo-ooo4o<,> o«o <•> RESOLUCIJA PRVEGA KONGRESA ZVEZE SLOVENSKE MLADINE MLADIM JUNAKOM SVOBODNE PRIMORSKE! Predstavniki slovenske mladine z - sramotnim izvržkom slovenskega na-vseh delov naše domovine in iz naših roda, proti izdajalskim ostankom belo- junaških brigad smo se zbrali v dneh, modrih tolp in prot: ostankom, ki se Pet in dvajset let ste ječali pod ko ves slovenski narod z vsemi silami skušajo odtegniti mobilizaciji v našo jarmom Mussolinijevih banditov, pet brani svobodo, kj so jo naši Primor vojsko. Vsi, ki pa ne bi mogli pograbiti za In dvajset let niste smeli govoriti po ek* >n Ljubljanski pokrajini priborili ... . - naše, pet in dvajset let so vos vlačili naš Partizani. Na svobodnem sloven- ^zje, bomo poskrbeli, da bo naše po taboriščih, po zaporih, po kasarnah skč™ ozemlju smo prvič v zgodovini zaledje res pravo zaledje za našo voj-in moriščih nn ste vseh nJt it, dvniect manifestirali enotnost, ki jo je slo- sko, da bo tesno povezano z našo fron-Ipt ln nnl ' r i l P V ,J . venski narod skoval v težki borbi. V H da jo bo podpiralo z novimi ljud vpJIT J slovensko moc m imenu vse s]desetletja jokale in plino in popolnim tovarištvom, naša mladina vse, skupno . z bratsko Rdečo vaša pesem postaja veselejša. Saj ve- srca bomo napolnili s že večjo 1 ju- armado, skupno z zavezniki Anglijo ste, da se bliža čas, ko bodo preko besnijo do domovine in brezmejnim in Ameriko in skupno z vsemi os ta-Drave in Žile planile naše divizije, ki -sovraštvom do zatiralcev, storili bomo Umi svobodoljubnimi silami sveta bo bodo »gor čez izaro in gor čez gm n j- vse Za našo zmago. nnlM/irl n n np a ^.— .1 .... * J n X7 1 1 ' 1 nico« prinesle naše pozdrave iz te strani Karavank. v , v vrstah NOV in' PO Jugoslavije pod V zaledju bomo mobilizirali vse vodstvom vrhovnega komandanta tov. mlade tovariše, naši vojski' bomo po- Tita stopala v lepšo bodočnost. Ob II. kongresu PTT uslužbencev Jugoslavije Socialistične oblike dela pogoj za lepše življenje delovnih ljudi Cesta med Mariborom in Pragerskim je bila ob treh zjutraj prizorišče avtomobilske nesreče. Tovorni avto, ki je vozil zelenjavo v Maribor, se je zaletel v telefonski drog. Hujših posledic nesreča ni imela, avto je ostal skoraj nepoškodovan in je lahko takoj odpeljal naprej. Na mestu nesreče je ostal samo podrti telefonski drog s pretrganimi žicami. Telefonski in telegrafski promet med Mariborom in Pragerskim je bil do nadaljnjega pretrgan. Kot nalašč je isto jutro ostal ves vzhodni del Maribora brez telefonske zveze. Zahrbtna podzemeljska voda je končala svoje razdiralno delo. Leta in leta se je trudila, da prodre skozi zid kanala, v katerem počiva kabel, ki' veže vzhodni del Maribora z avtomatsko centralo. Ko ji je to uspelo, je s svojimi kislinami načela zaščitno ode-'o kabla in onemogočila nekaj sto te-efonskih zvez. Mehanik ojačevalnice v Mariboru, ki mora vsako jutro preiskati vse medkrajevne linije, je zgodaj zjutraj ugotovil, da so linije med Mariborom in Pragerskim prekinjene; obenem je tudi ugotovil, na katerem sektorju se je to zgodilo. Nastala bo lahko občutna gospodarska škoda, saj bo gospodarsko središče Maribor nekaj časa brez vsake zveze s svojo okolico. Mehanik je hitro obvestil telefonskega nadzornika okolice o poškodbi. Istočasno je dežurni mehanik mariborske avtomatske centrale, mladinec Marijan Pivec, ob pregledu linij, ki ga mora opraviti vsako jutro, ugotovil, da je poleg običajnih manjših napak poškodovan tudi kabel v vzhodnem delu mesta. Pivec je šele pred tremi meseci zapustil srednjo tehnično šolo, vendar je že v tem kratkem času pokazal neverjetno spretnost in se hitro vpeljal v podrobnosti TT tehnike; seveda je poznal dobro svoje dolžnosti. Ko je končal preiskavo, je nemudoma sporočil mestnemu telefonskemu nadzorniku vse napake in poškodbe, katere je ugotovil. V sekciji za vzdrževanje TT zvez v Mariboru se je pričel delovni dan. Ob sedmih zjutraj je telefonski nadzornik mariborske okolice vzel na znanje poročilo ojačevalnice. Ker je poškodba huda in je ne bo mogel popravit; rajonski mojster sam, že daje navodila in opremlja brigado, ki bo poškodbo popravila. Mestni nadzornik tovariš Franc Najmiler opravlja ta čas najnujnejše administrativne posle in sestavlja plan dela za ta dan. Tudi on je že prejel poročilo mehanika avtomatske; tehnik je pravkar odšel, da z merjenji točno ugotovi kraj, kjer je kabel poškodovan. Poškodba je težja, računa Najmiler, morala jo bo popravljati brigada za odstranjevanje napak. Manjše napake v mreži bo sproti popravljal napakar. Brigade za vzdrževanje bodo demontirale strešna stojala na tem in tem sektorju, kabelske brigade pa vlagale nov kabel. Maribor mora dobiti lep izgled. Grde in občutljive zračne linije morajo vse v zemljo, taka je zahteva moderne TT tehnike. Ena brigada bo morala pomagati železnici pri montiranju linij. Tako, delo je razdeljeno. Sedaj je treba izdat; brigadam in posameznikom potrebno orodje in material, obenem pa vsem dati točna navodila. Sekcija za vzdrževanje TT zvez v Mariboru je zaslužni kolektiv FLRJ in nosilec prehodne zastave ZSJ, dvakrat pa je tudi prejela pohvalo PTT direkcije. Mojstri, pregledniki in delavci sekcije ne bi bil člani zaslužnega kolektiva, če bi se sprejemanje navodil, materiala in orodja dolgo vleklo. Nekaj preciznih tehničnih posameznosti, pa so dogovorjeni. Saj vsak do pike pozna svoje delo in dožnosti. Napakar je odšel; vzdrževalne in kabelske brigade pravkar odhajajo, brigada za odstranjevanje napak pa že pripravljena čaka sporočila tehnika. Dežuje. Spet bo treba nekaj dna in noči nepretrgoma delati. Kabelska dela zahtevajo veliko natančnosti in se rada vlečejo. Kabli, živci TT prometa, so izredno občutljivi. Čeprav so dobro zavarovani, vendar, odkar so v zemlji, ne prenašajo preveč zraka, zato se pri kabelskih delih delo ne sme prekiniti. Tehnik se je vrnil z merjenj. Poškodba je na tem in tem sektorju, med tem in tem jaškom. Verjetno ne bo huda. Dalo se bo popraviti v štiriindvajsetih urah. Brigada odhaja. Ob osmih zjutraj sta jaška že odprta, treba je izvleči težki kabel. Brigada dela- Kabelski monter in pomožni delavci ne dvignejo glav od dela. In nadzornik? Je za njega delo končano? — Pravi telefonski nadzornik bo ostal do konca pri brigadi, ki dela ta dan najvažnejša dela; on ne bo samo dajal navodil, temveč bo zgrabil za delo povsod, kjer je potrebna pomoč močnih in veščih rok. Najmiler je pravi nadzornik. Saj ima za seboj pet in dvajset let izkušenj kot pomožni delavec, delavec in mojster. Vsak dan je v službi od sedmih zjutraj do petih popoldne, če treba pa še dalj. Tovariš Najmiler ima delo, ki ga opravlja nad vse rad, posebno pa še danes, ko je dobil priznanje in opravlja dolžnost nadzornika. Težko je biti dober telefonski nadzornik! Biti mora dober organizator, iniciativen, hiter v odločitvah ter strokovno izkušen in razgledan. Kot mora zdravnik za živčne bolezni' poznati zamotani živčni sistem človeka, tako mora nadzornik poznati ves kom- plicirani splet žlCgJinij in naprav, ki tvorijo TT promm! Tudi preventivno medicino mora poznati, drugače se nabere preveč napak. Napake pa lahko prizadenejo občutno škodo. V hitrem tempu izgradnje je vsaka ura dragocena. Malo je takih nadzornikov, ki bi vse naštete lastnosti združevali z izredno pridnostjo in požrtvovalnostjo. Poleg Najmilerja verjetno samo še nadzornik Lajh v Ptuju, ki noče v pokoj. Zadnji čas z Najmilerjevim zdravjem nekaj ni v redu. Zelo ga boli noga. Lahko bi dobil bolniški dopust in nekaj časa počival. Opustiti je moral sicer dolžnost komandanta delovnih brigad, ki jo je tako rad opravljal, toda strokovnega dela noče zapustiti. Saj je v to delo vložil pet in dvajset let, ki so na njegov obraz vrezale ostre gube. Da bi ga sedaj kdo odtrgal od dela, pa čeprav samo za nekaj časa! Kje neki! Koliko je v njegovem delu zanimivega. Ali ni nekaj neverjetnega, recimo visokofrekvenčna linija, po kateri hitijo kar štirje pogovori istočasno in še telegrafski znaki? Navadna žica, zvišana modulacija, princip radia in že se pogovarja deset oseb istočasno, zraven pa še Tanjug sprejema na teleprinter poročilo o novem delovnem uspehu v Mariboru! In komplicirani mehanizem avtomatskih central, v katere in iz katerih hiti na stotine pogovorov. Pa občutek, da si tudi ti činitelj v ogromnih naporih za lepše življenje, da si delavec zaslužnega kolektiva, ali ni to nekaj lepega? Še vedno dežuje. Brigade pa dež ne moti. Ob desetih zvečer je predčasno končala svoje delo. Norma je zopet presežena in prispevan važen delež k znižanju trajanja napak na TT linijah. Poškodovani kabel je zamenjan, jaška sta že zopet zaprta. Izmučeni, umazani, vsi premočeni, se delavci še zadnjič z zadovoljstvom ozrejo na opravljeno delo. Zopet bo v podzemeljskem kanalu kabel prenašal na tisoče pogovorov in sporočil. Tudi brigada okolice je predčasno postavila nov telefonski drog in povezala pretrgane žice. Telefonski in telegrafski promet Maribora z okolico zopet teče normalno. Š. Poštno telegrafsko -telefonska služba v Slovenskem Primorju V prvih letih po vojni so stale pred PTT v Slovenskem Primorju velike naloge, če upoštevamo, da je bila velika večina TT omrežja na tem področju skoraj popolnoma uničena, poleg tega pa so bile tudi velike težave zaradi tega, ker je ves poprejšnji PTT kader, ki je bil iz vrst okupatorja, med vojno ali pa po vojni pobegnil. Veliko napora in požrtvovalnosti je bilo treba, da so uslužbenci Slovenskega Primorja dohiteli svoje tovariše iz ostalih predelov Slovenije. Posebne težave jim je delalo nepozna-nje cirilice, srbojjrvatskega jezika, kakor tudi zemljepisa Jugoslavije. Skozi večmesečne tečaje in enoletne šole je šlo že nad 120 uslužbencev vseh vrst. Poleg tega pa je sindikalna podružnica PTT organizirala širom po Primorski razne študijske krožke, kjer so se službenci strokovno usposabljali za svoje delo. Če primerjamo nekaj podatkov, bomo videli, kakšne uspehe je PTT služba dosegla v povojnem času na področju Slov. Primorja. Italijani _ so v času svojega bivanja na tem teritoriju zgradili okrog 280 km TT omrežja, v prvih štirih letih po osvoboditvi" je bilo na istem ozemlju na novo postavljene nad 494 km TT trase. Italija je imela na tem področju 16 telefonskih central, do danes pa jih je že^ nad £4. Večinoma so bili na vseh poštah odstranjeni zastareli morsejevi aparati in zamenjani z modernimi dalekopis-nimi stroji. Taka ureditev in razširitev TT omrežja in poštne službe je bila nujna z ozirom na velikanski porast politične in gospodarske dejavnosti v priključeni Primorski. TT promet se je na-oram predvojnim letom povečal za 25 “/o od 1. I. 1949 dalje pa nad 5?,/». Veliko je število uslužbencev, ki se nenehno trudijo, _da bi svoje znanje čim bolj izpopolnili. Tako je tov. Lozej Ivana, telefonistka v telefonski centrali v Postojni, še pred kratkim rabila nad 53 minut na uro za manipulacije in je na ta način ostalo le 2? minut za pogovore, danes pa rabi na uro le 10 minut za manipulacije in ostaja tako 50 minut za pogovore. Pohvale vredna je tudi tov. Novak Mirka, ki je kljub temu, da je le malo časa pri telefonski službi, že dosegla odlične uspehe. PTT direkcija jo je sedaj poslala na šestmesečni tečaj, ker ima veliko veselje do dela in učenja. Tov. Hvala Stanko ni imel nobene strokovne šole. Sedaj se je usposobil za gradbenega vodjo, ki vestno opravlja svoje delo. V gradbeni stroki se odlikuje tudi tov. Mahnič Jože, TT mojster v okolišu Divača, ki presega normo povprečno za 45 do 50 °/o. Vkljub zelo težavnemu terenu, je njegov rajon najboljši v Slovenskem Primorju. Požrtvovalna se je v letošnjem letu pokazala sedemčlanska brigada tovariša Fortunata Karla, ki je v letošnjem letu zgradila pod zelo težkimi pogoji okrog 42 km 8-žlčne telefonske trase, za kar je bilo treba postaviti nad 950 drogov in to v dobi 2 mesecev. za kar bi bilo treba v prejšnjih časih od 5 do 7 mesecev. Brigadi je pomagalo pri delu le nekaj prostovoljcev. Na področju Slovenskega Primorja delata še dve gradbeni brigadi pri planskih novogradnjah. Tu se posebno dobro odlikuje tov. Kocjan Jože kot dober organizator, ki zna posebno dobro delo razporejati in zato dosega tudi dobre uspehe. V poštni službi pa so polivale vredni tov. Vidmar Maks iz Senožeč, tov. Srebot Ivan iz Košane, Drobnič Alojz iz Nove vasi pri Rakeku. Antončič Jože, invalid NOV presega normo za 306/o in to v zelo težkem terenu, dnevno napravi povprečno do 20 km poti. Tov. Debevc Jelči je komaj eno leto v poštni službi pa že vodi samostojno tretjo pošto. Tov. Colja Jolanda je v nekaj mesecih obvladala usmerje-vanje pošiljk po vsej državi. Tov. Albina Volk, kontrolorka na pošti v Postojni, opravlja svoje delo zelo vestno in skuša svoje znanje prenesti na nov mlad kader in sc trudi, da bi svoje znanje čim bolj izpopolnila. Še dosti je takih požrtvovalnih delavcev v PTT službi, katerih nabore le malokdo pozna, vendar doprinesejo s svojim delom ogromno k izvrševanju petletnega plana. Tako so n. pr. TT mojstri, pregledniki tras, ki odstranjujejo napake na TT vodih in to v vsakem vremenu in času. S postavitvijo oblastnega PTT inšpektorata za goriško oblast se bo s tem delo poštne telefonske službe nedvomno še veliko izboljšalo, ker to predstavlja večjo samostojnost in boljšo povezavo z ljudsko oblastjo, kar bo omogočalo hitro reševanje vsakovrstnih problemov. DELO GORIŠKIH POŠTARJEV JE USPEŠNO Splošnemu tekmovalnemu poletu, ki je zajel poštne uslužbence Jugoslavije, se pridružujejo tudi člani sindikalne podružnice poštnih uslužbencev za goriški okraj. Ta podružnica je bila ustanovljena 17. novembra 1947. leta in ima. danes_ 5 grup, v katere so vključeni vsi poštni uslužbenci bližnjih manjših poštnih edinic. Na ta način je kljub raztresenosti terena, omogočeno vsem članom tesnejše ^sodelovanje v delu sindikalne podružni- goriškega službi rad okra-radi ude- ce. Poštni uslužbenci ja se kljub naporni ležnjejo prostovoljnega dela. V preteklem letu so opravili nad 3000 ur prostovoljnega dela, a v letošnjem letu, do sedaj okrog 2000 ur. Sodelujejo tudi pri kulturno prosvetnem delu na vasi. V najožjem sodelovanju uprave pomaga sindikalna podružnica pri strokovni vzgoji kadrov. Kljub že vidnim organizacijskim uspehom in zboljšanim delovnim pogojem so potrebe še vedno velike. Z izgradnjo novega kulturnega središča primorskih Slovencev — Nove Gorice, se bo tudi težišče dela okrajne pošte pomaknilo v naravno središče. Zgraditi bo treba novo poštno poslopje, ki bo postalo žarišče poštnih uslužbencev na Primorskem. II. kongresu sindikata delavcev krajevne industrije in obrti, ki je bil te dni v Beogradu, so prisostvovali predsednik CO ZSJ D juro Salaj, minister za trgovino in preskrbo zvezne vlade Jakov Blaževič, generalni sekretar CO ZSJ Ivan Božičevič, Lazar Plavšič, član predsedstva COZSJ in delegati iz vse države. Minister Jakov Blaževič, ki je v imenu CK KPJ pozdravil kongres, je v svojem govoru med drugim dejal, da je z ozirom na velike naloge krajevne industrije in obrti treba še bolj krepiti borbo za izpolnjevanje in preseganje planskih nalog, odkrivati in izkoriščati vse možnosti lokalnih izvorov surovin, razvijati socialistično tekmovanje, udar-ništvo in novatorstvo, boriti se za uvedbo realnih norm in posvečati več skrbi ljudem za izboljšanje njihovega .življenja in poživiti kulturno-prosvet-no in marksistično-leninistično politično teoretično delo. Vzgajati je treba nove ljudi s socialistično zavestjo, da bodo vsi razumeli, da v državi, kjer je oblast v rokah delovnega ljudstva, ki skrbi za dvig življenjske ravni, uvajanje norm ne more iti na škodo delavcev. »Borba za bri-gadni način dela,« je nadaljeval tovariš minister, »je konkretna organizacija borbe za socializem in zato se morajo sindikati odločno boriti proti tistim upravam, administrativno operativnim vodstvom itd., ki so pasivna in ničesar ne podvzamejo, kajti s tem ne izvršujejo svojih osnovnih nalog, za katere so zadolžena. Vse to so nove socialistične oblike organizacije dela, so tista pot, po kateri je edino mogoče doseči večjo proizvodnost dela in to je tista materialna osnova socializma, s katero se zagotav- lja boljša preskrba, več oddiha, z eno besedo lepše in bogatejše življenje.« Nato je minister Blaževič govoril p klevetniški kampanji vodstva Boljševi-ške partije in fnformbiroja. Tov Lazar Plavšič je govoril o pomenu gibanja za visoko proizvodnost dela, o možnosti izkoriščanja krajevnih izvorov surovin, pri čemer morajo sindikalne organizacije nuditi vso pomoč visoko kvalificiranim delavcem in strokovnjakom. Poudaril je nadalje, da je prav v krajevno industrijo in obrt treba vključiti več žena in da je važna naloga sindikalnih organizacij, da skrbe za razvoj obrtniško predelovalnih zadrug, v katerih je prav tako treba proglašati udarnike. Predsednik Centralne uprave je podal poročilo o delu sindikalnih organizacij krajevne industrije in obrti od I. do II- kongresa, o usposabljanju žena za sindikalno delo, o kakovosti proizvodov za široko potrošnjo, katero je treba še zelo izboljšati in o skrbi za ljudi. Predvsem je treba poskrbeti, da bodo vsi pravilno socialno zavarovani in da ustanovijo pri podjetjih, kjer so pretežno zaposlene žene z otroki, otroške jasli, igrišča in DID-e. Nadalje je govoril o kulturno prosvetnem delu v podružnicah in razvoju fizkulture in športa ter Ljudske tehnike v podjetjih krajevne industrije in obrti. Po diskusiji, v kateri so delegati poročali o dobrih in slabih straneh v različnih podjetjih, so sprejeli resolucijo o tekočih nalogah sindikata delavcev krajevne industrije in obrti in poslali brzojavke maršalu Titu, CK KP Jugoslavije, CO ZS Jugoslavije in sprejeli resolucijo proti klevetniški kampanji Informbiroja. Pred I. kongresom sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije Ob formiranju delavskega sindikalnega gibanja v novi Jugoslaviji je bila osnovana poleg drugih sindikalnih zvez tudi Zveza intelektualnih delavcev in državnih uslužbencev Jugoslavije S tem je bila ustvarjena podlaga našega novega uslužbenskega sindikalnega gibanja. Po raznih organizacijskih spremembah sta se končno izkristalizirala na podlagi sklepov IV. Plenuma CO ES.T dve glavni zvezi, ki sta zajemali večino državnih usužbencev: Sindikat uslužbencev državnih administrativnih in pravosodnih ustanov, ki je vključeval uslužbence upravnega in pravosodnega aparata in Sindikat finančnih uslužbencev Jugoslavije, ki je združeval finančne, bančne in zavarovalne uslužbence. Izkušnja pa je pokazala, da taka organizacijska cenitev ni koristna za skupne interese in naloge našega upravnega aparata. Pokazalo se je, da obstoj dveh sindikatov hromi aktivnost in sodelovanje državnih uslužbencev pri reševanju v bistvu enakih političnih in gospodarskih nalog, zlasti na področju ljudskih odborov, kjer so bili uslužbenci organizirani deloma v dndikatu državnih administrativnih, leloma pa v sindikatu finančnih ustanov. s čimer je bil tudi kršen industrijski princip sindikalne organizacije. Ena ustanova, ena sindikalna organizacija. Taka cepljenost je končno zavirala razvijanje sindikalnega dela, ker mnogokje ni bilo pogojev za ustanovitev republiških ali krajevnih odborov, zlasti pa ne za krepitev sindikalne kul-turno-prosvetne in ideološko politične dejavnosti. Zaradi tega je v juniju letos Plenum CU obeh sindikatov sprejel sklep o nujni spojitvi obeh sindikatov v Sindikat uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije, ki sedaj vključuje vse uslužbence našega upravnega in pravosodnega državnega aparata ter predstavlja njihovo enotno sindikalno organizacijo. Državni uslužbenci so že do sedaj s svojim delom dokazali, da so neločljivi del delavskega razreda Jugoslavije. Tudi uslužbenski sindikati so pri tem odigrali važno vlogo in zlasti mnogo prispevali v borbi za izgradnjo novega socialističnega državnega aparata. Poleg vidnih uspehov pa so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti in napake, ki jih bo treba odpraviti. Tak položaj narekuje, da tudi sindikat uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije izvrši kritični pregled dosedanjega dela ter vseh najvažnejših nalog, ki se pred njega in pred sindikalno članstvo postavljajo. V ta namen bo 6. in 7. novembra letos v Beogradu [. kongres sindikatov uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije. Kongres bo vsekakor odločilnega pomena tako za nadaljnjo utrditev uslužbenskih sindikatov. kakor tudi za njihovo bodoče razvijanje in delo. Danes ko naša domovina s hitrim tempom grarli socializem, je temeljno merilo patriotizma vsakega našega delovnega človeka, kar najbolj aktivno sodelovanje pri graditvi socializma. Povečano prizadevanje za socialistično preobrazbo dežele je zlasti sedaj, ko sc naše delovno ljudstvo, naša domovina, naše državno in partijsko vodstvo najbolj grobo kleveta in napada, tako od strani imperialistične reakcije, kakor od strani nekaterih socialističnih držav, najboljši odgovor vsem tem klevetnikom. I. kongres sindikata uslužbencev državnih ustanov bo zato prinesel novih pobud za izpolnjevanje naših planskih nalog in za zgraditev socializma. V tej zvezi je plenum CU sindikata uslužbencev državnih ustanov pozval vse svoje organizacije in celokupno članstvo na predkongresno tekmovanje-V predkongresnih dneh je dolžnost sleherne naše sindikalne organizacije in vsakega njenega člana, da se aktivno na vseh področjih udejstvuje. Dosedanje tekmovanje je treba poživiti in ga konkretizirati z novimi kolektivnimi in individualnimi obveznostmi. Ko naši delavci s svojim delom in požrtvovalnostjo uspešno premagujejo vse objektivne težave in razvijajo največjo storilnost, je dolžnost uslužbenskih sindikatov in vsega njihovega članstva, da se zlasti v predkongresnih dneh pridružijo temu množičnemu poletu socialističnega tekmovanja ter tako manifestirajo svoj patriotizem in zaupanje naši Partiji in državnemu vodstvu. Jeseniški poštni kolektiv se bori z velikimi težavami v sedanjih poštnih prostorih. Nekdanje jeseniško poštno poslopje, ki' je bilo tik pred minulo vojno v notranjosti temeljito prenovljeno in je stalo tik postajnega poslopja, so anglo-amerikanske bombe dne t. 5. 1945 skoraj zbrisale z obličja zemlje. Pošta je takoj po osvoboditvi začela delovati v dveh gostilniških lokalih, kasneje pa sta si' oba poštna oddelka uredila prostore v poslopju bivše carinarnice, kjer je sedaj OLO. Zaradi razvoja našega gospodarstva in reorganizacije poštne službe je bivša mala pošta postala nadzorna, kasneje pa pošta za okraj Jesenice, ki je žarela 21 krajevnih pošt. Za tako velik delokrog pa ima pošta samo dva prostora, ki ne zadostujeta za stalno naraščajoči promet. V eni sobi je telegraf, teleprinter in telefonska govorilnica, špedicijski oddelek in raznašala pošte in tudi' čakalnica za stranke, ki prihajajo na pošto zaradi oddaje telegramov in telefonskih pogovorov. Prenatrpanost je tudi v prostorih, kjer posluje blagajna, pisemski in paketni oddelek s shrambo došlih in odpravljenih paketov. Kljub vsem tem nevšečnostim so stranke hitro postrežene. Iste teža v c kot krajevna ima tudi okrajna pošta, kjer so uslužben-ci zgneteni v majhni prehodni sobi- Novo poštno poslopje je v surovem stanju že dograjeno in sicer na prostoru prejšnega poslopja. Prostori v novem poslopju bodo moderno in so; dob no urejeni, tako, da bodo imel1 eseniški poštarji vse pogoje za pravilno in nemoteno poslovanje. V poslopju bo prostorna čakalnica za stranke s sodobno opremljenimi oddelki z® upravo, administrativno in raznašale0 osebje. V zgornjih prostorih pa moderno opremljene telegrafske in telefonske naprave, soba za tehnike lB brzojavnega mojstra, soba za samca upravnikovo stanovanje in sejna sob® za podružnico sindikalne organizaCiL ptt uslužbencev z rdečim kotičkom Sindikalno podružnico vodi lovarjf Ivan Leskovic. Podružnica skrbi vsestransko usposabljanje sindikato ga in strokovnega kadra. Na «eia“ -a sestankih se obravnavajo vsa teK ,oS vprašanja. Člani podružnice so te opravili 4312 ur prostovoljnega ° in sicer v Gozdu Martuljku pn E* . ran ju parka počitniškega doma »v četa Rozmana«, dalje pri spravpu na Pokljuki, pri gradnji mestn®ftne‘,a dovoda, pri gradnji novega P • poslopja itd. GIBANJE ZA VIŠJO STORILNOST v kolektivih tekstilne industrije v Kranju V industrijskem Kranju, kjer je najmočneje zastopana tekstilna industrija, se je med tekstilnimi delavci že zelo razvilo tekmovanje za višjo storilnost dela, ki jo je sprožil Alija Sirotanovič. Največja tekstilna tovarna v Kranju — Tiskanina — zastaja v planu; predilnica ne zmaguje svojega dela, zaradi česar je otežkočeno delo v tkalnici. Zato so partijska in sindikalna organizacija ter upravno vodstvo sklicali sestanek in pozneje povabili tudi predilke ter jim predočili potrebo po dvigu storilnosti v predilnici. Organizirali so tri tekmovanja. Prvemu tekmovanju se je odzvalo 26 predilk, drugo tekmovanje pa so organizirale predilkc-mladinke same. Dosegle so lepe uspehe. Mladinski brigadi Bebci Tončke in Filak Malke sta dosegi i 22,5 g na vreteno in uro, kar je lev uspeh, če upoštevamo, da je teore tična zmogljivost strojev 26 g na vreteno in uro. Tudi pri snemanju str dosegli lepe uspehe, stroji so stali pr -snemanju največ 36 do 40 sekund. Vendar se s tem niso zadovoljili, sklenili so ta rekord potolči. 9. oktobra so zopet organizirali tekmovanje in brigadi Kalan Francke ter Jereb Ele sta sklenili, da bosta še zvišali proizvodnjo in znižali čase za snemanje. Brigadi sta v najboljšem razpoloženju bili že ob pol šestih na mestu in pokazati sta hoteli, da zadnj rekord ni neprekosljiv. Delo je potekalo pod geslom poraziti brigadi Be-ber Tončke in Filak Malke, za kar je moral slednji zastaviti vse sile na vsakem delovnem mestu. Stroje so izkoriščali do najvišje mere. tako da zastojev skoraj ni bilo. Brigada Kalan Francke je snemala kar med obratovanjem stroja in ni imela nobenih zastojev, vendar se ta način snemanja ni obnesel. Med tekmovalci je bilo veliko zanimanja za čase snemanja. Brigada Jereb Ele se je trudila doseči vsaj 36 sekund. Snemanje je trajalo po 53 sekund, nato se je pomikalo na 46, 31,1, 30,4, 26,5, 24,8 sekunde... Napetost je naraščala. Koliko časa bo neki trajalo Jaslednje snemanje?^ Brigada Jereb *4e je z izredno požrtvovalnostjo in 5b tovariški pomoči brigade Kalan francke potolkla najboljši dosedanji snemanja, ki ga je s 36,2 sekunde držala brigada Filak Malke. Najboljši nedeljski uspeh je znašal 23,4 sekunde, brigada Filak Malke je ostala Precej zadaj. Ko so po končanem tekmovanju objavili rezultate, so bili uspehi naslednji; Obe brigadi sta povprečno dosegli 23,6 g na vreteno in uro ter s tem prekosili stari rekord za 1,1 grama na vreteno in uro, stroji so bili izko- v*ŽŠ?J4i 93 S/o, plan oddelka pa so iz-vrsiil s 140 »/o. V tkalnici tekmujejo štiri tkalke Ha 24 strojih. To je brigada zavestne, toda skromne Šter Ivane, osemkratne udarnice in odlikovanke z medaljo dela. Tehnično normo presega povprečno za 117,5 °/o in dosega 87,9 °/o izkoriščanja strojev. Ker so v tekmovanju tako v predilnici kot v tkalnici živo zainteresirani, skrbijo, da kakovost ne pade. Lepe uspehe pa so dosegli tudi pri zmanjšanju odpadkov ln izboljšanju delovne discipline. * . V tovarni Inteks je bila pobudnik tfckmovanja tkalka Štih el j Angela, osemkratna udarnica iri odlikovanka z medaljo dela, disciplinirana in vestna delavka, ki svoje znanje posreduje tudi mlajšim in stalno prehiteva normo za 115,83 %. Na javnem zborovanju v protest na informbirojevske klevete je pozvala na tekmovanje vse kranjske tekstilne tovarne. V prvem tekmovanju je tov. Štihi jeva presegla normo na šestih strojih za 128 % in izkoristila stroj 96,7 %. Po tem tekmovanju so organizirali petdnevno interno tovarniško tekmovanje, ki je razgibalo in poživilo vso tovarno. Na tekmovanje so pozvale delavka Kovač Ljudmila iz pripravljalnice, Berglez Pavla iz tkalnice in Nardoni Nada iz da bodo svojo obveznost, izpolniti letni plan do 29. novembra, izvršili. Organizirali bodo še eno najboljšo brigado iz štirih tkalk, ki bodo delale na šestih strojih in se v tekmovanju pomerile s tkalkami iz Tiskanine. Tekstilindus se s hriba razgleduje na ostale kranjske tovarne, prisluškuje njihovemu delu in se zanima za uspehe, ker noče zaostajati za njimi, posebno sedaj, ko je s Tiskanino pod isto upravo, da ji ne bi bil v spotiko. Sedaj, ko delajo v Tekstilindusu več gladkega blaga kot prej, so se ogreli za šeststatveni sistem, ki prej, ko so izdelovati samo pisano blago, ni mogel prodreti. Vzrok za to je bil največ v tem, da imajo zastarele stroje, ki nimajo avtomatičnih zaostavkov za osnovne niti. Ko se je preneslo Sirotanovičevo gibanje za višjo storilnost tudi na druge panoge industrije. sta se v Tekstilindusu spoprijeli modra in rdeča izmena. Brigadirji Gorjanc Franc, Je-še Franc, Dolenc Anton, Hafner Fr., Debevc Franc in Prestor Lojze iz Udarnici Angeli Štibljevi iz tovarne Inteks so po zmago- JJJ^vedali^tekma vitem tekmovanju iskreno čestitali vanje rdeči, katera predilnice. Od torka do sobote, ko je trajalo tekmovanje, so bili vsi tako zatopljeni v delo, da na vprašanja skoraj ni bilo odgovorov. »Ni časa, tekmujemo,« so govorile oči in kretnje tekstilk. V tkalnici so tekmovale na šestih strojih, v pripravljalnici vse delavke in v predilnici šest predilk. V predilnici si je priborila prvo nagrado Habjanič Anica, ki je na šestih strojih presegla normo za 122,66%. Drugo mesto je osvojila Bergant Ljudmila s 121,30 odst. in tretje Kadivc Marija s 120,68 odst. V tkalnici je zmagala tkalka na šestih strojih Malovrh Vera, s prese-gom norme za 122,29%, drugo mesto je dosegla Torkar Ana tudi na šestih strojih in s 122,06 %, tretje pa Škr-janc Marija s presegom norme za 125,30% na štirih strojili. Za tekmovanje na dveh jacquardskih strojih je bila določena ena nagrada in priboril si jo je Cvelbar Anton s 136,13 % presegom norme. V tretjem tekmovanju za višjo storilnost, katerega jfe organizirala mladina in je tekmovalo šest tkalk na šestih strojih, šest na štirih, dve na treh in ena na dveh, je dobila prvo nagrado Malovrh Vera,v s presegom norme za 121,7% na šestih strojih. Druga je bila Bregar Francka s 119,63 odst. na štirih strojih in tretji Plevel Florjan s 128,50 % na dveh strojih. Rezultat tekmovanja za višjo storilnost v Inteksu je bil, da so v septembru z 2 % višjim uspehom izpolnili mesečni plan kot prejšnje mesece in prepričani so, da jim. bo prav Sirotanovičev način dela pripomogel. bo bolj znižala razne izostanke, zmanjšala odpadke in dosegla največje izkoriščanje strojev. Rdeča izmena, v kateri so brigadirji Šubic Franc, Stanovnik Jože, Oman Leopold, Pernar Franc, Bertoncelj Franc in Žargar Jernej, je tekmovanje sprejela. V prvih desetih dneh je rdeča izmena izpolnila plan 100% in izkoristila stroje z zastoji 68%. Modra izmena je izpolnila plan z 91,8 % in izkoristila stroje z zastoji 61,6 %. Najboljši brigadir rdeče izmene je Bertoncelj Franc, ki izpolnjuje plan s 113% in izkorišča stroje 75%, Debevc Franc pa prednjači v modri izmeni s 105 % izpolnjevanjem plana in 70 % izkoriščanjem strojev. V Tekstilindusu posvečajo v zadnjem času več skrbi pripravam in odpravili so že precej napak. Trudijo se, da pridejo na stroje čini boljše osnove, da je kakovost blaga čim boljša. Tekmovanje za višjo storilnost so delavci v Tekstilindusu pravilno razumeli, saj so v kolektiVu številni udarniki, kakor osemkratna udarnica vdevalka Benedik Marija, ki opravlja izključno ročno delo. V oktobru so proglasili 11 udarnikov, ki so presegali normo od 108 do 116%, v previjalnici pa tri, ki presegajo normo od 109 do 116%. Proizvodna posvetovanja so v Tekstilindusu učinkovita, kar dokazuje primer, ko so brigadirji sami predlagali. da bi se tedensko čiščenje strojev vršilo od 21. do 22. ure zvečer. In ko so začeli ta predlog izvajati, so prihranili eno uro na delovnem času in dvignili proizvodnjo ob sobotah za 10 odstotkov. IVOVI NAČINI PELA bodo poslali losi vseh basih sradbišč in podlem gradbene industrije , Ministrstvo za gradnje LRS je ipre-!etio nedeljo organiziralo v Ljubljani konferenco vodilnega kadra novator-i®v, racionalizatorjev in udarnikov ter direktorjev in šef inženirjev podjetij Vadbene industrije in gradbišč Slo-v®nije, da e} po uspehih, ki so jih do-$egle posamezne najboljše brigade, izmenjajo nove in boljše načine dela. ■konference so se udeležili tudi mini-s*er za delo tov. Greif Martin, predsednik Centralne uprave gradbincev °* V' Samo Medan in zastopnik Glavnega odbora ZSS. Pomočnik ministra za gradnje, tov. lljha Gašper je v uvodnem referatu rfikaizal dosedanje uspehe naših grad-j^ttcev in delavcev v podjetjih grad-industrije, poleg tega pa nakazal j, h&jvažnejše smeri, v katerih se bo til alje razvijala borba za večjo stokat in boljšo kakovost dela. Med Oti je dejal, da se je, kakor v del ^ strokah, tudi v gradbeništvu cjovni polet, iznad!jivost in po žr tvornost dvignila še prav posebno v zad-sieai času informbirojevske gonje, ko r ®aš.i partijski in državni voditelji azkrinikali delovnim množicam vse izd ■ ki so našo državo obtoževali, da HjDJ.a socialistična načela in.da^se je jjCpjala zapadnemu imperialističnemu j. ku. Ko je govoril o proizvodnih t0*.1?erah v gradbeništvu, pa je ugo-dH .. da lahko najdemo kljub dose-Hb ' lm„ vse večjim uspehom še številki 'm^nosii za nadaljn je izboljšanje Jcp ^Fotamovičemu zgledu, ki je ta-i f®VOilucioinarn; način tekmo-s(r'la’ sledijo tudi udarniki gradbene pOtiČj’ . i so dosegli v tekmovanju v etuijem času izredne uspehe. Trojka zidarjev Mohoriča s po-»roemkom Mihelom in Pengalom je loo i a,nj„u opečnega zida zazidala kubičnih metrov v 8 urah. ke,°jka P?d vodstvom zidarja Ra->id=i lz K’t°strora je v 4 urah se-®*a . 60 kubičnih metrov opeč oega zida. Betonerji iz Gradisa Gu-nI 80 zabetoniral; v 5 in pol urah 73.6 kubičnih metrov betona, v industriji gradbenega materiala pa se je izkazal najbolj Čaruga Ivan, ki je v Košakih izdelal v 8 urah 42.000 komadov opeke in Edebaher Franc, ki jih je izdelal 33.000 komadov. Med racionalizatorji so se izkazali Rozman Stane, pri podjetju Slovenija ceste, ki je izdelal načrt za stroj, potreben za brušenje motornih osi za buldožerje. Posamezne dele za ta stroj je vlila popravljhlnica podjetja v Kamniku. Inž. Omerza Igor je izdelal za Gradis Moste usedalnik, ki se rabi pri pranju peska na separaciji. Pr* Gradisu Maribor je Kos Ludvik izvedel kombinacijo vrtalnega in na-vojnega svedra za izdelavo matic. Tesar Kamnikar Alojz je uvedel nov način gradnje in sicer leseno predalčno steno z opečnimi polnili in porolitno oblogo. Po tem načinu se gradi v Ljubljani delav. naselje. V steni je skrito vse vodoravno in poševno lesovje konstrukcije, ki onemogoča vsako namakanje vode, k; jo vrše veter na steno. Tov. Muha Gašper je v svojem referatu nadalje govoril še v slabi disciplini, o boljši organizaciji dela in o mehanizaciji v gradbinstvu. Prizadevati si moramo, da bo delo vedno bolj mehanizirano in 1o prav vse faze našega dela. Pri tem čaka naše nova-torje in raconalizatorje še široko polje dela. Po referatu tov. pomočnika ministra se je razvila diskusija, ki je imela namen prenesti izkušnje, pridobljene z novimi načini zidanja, na najširše področje. Delavci, udarniki, nova-torji ter šef-inženirji naših gradbenih podjetij so poročali, kako in na kakšne načine so uspeli slediti Sirotanovi-čevemu zgledu. Inž. Majster je pojasnil kako so si v Strnišču pomagali z lesenim žerjavom pri montaži velike stavbe, ker niso pravočasno dobili naročenega žerjava. Velike zapreke jim je delalo tudi dviganje težkih betonskih delov v višino 30 metrov za kritje hale, ker niso imeli zato pravih sredstev. Rešili iso vprašanje na ta način, da so v primeren škripec vpregli buldožer, ki je zelo pospešil dviganje od prejšnjega načina z vitlom. Delo z žerjavi jim je prihranilo tudi precejšnje količine lesa, potrebnega za odre. V Ljutomerskih opekarnah so pri delu s stiskači za zidake dvignili proizvodnjo od 30.000 na 53.000 komadov opeke v 8 urah. Odstranili so grla proizvodnje in sicer so preuredili sita, stiskalnico in uvedli še nekatere druge izboljšave. Inž. Pipan je poročal, kako so, po pridobljenih izkušnjah pri delu na Mariborskem otoku, zamenjali običajne žerjave, ki dvigajo skale iz rečnega dna, s kabelskimi žerjavi, s katerimi dosežejo vsa mesta pri izkopu, in je s tem odpravljeno zamudno horizontalno prevažanje materiala. O svojih uspehih so nato poročali še ostali udarniki in inženirji. Poročali so, kako so premagovali pomanjkanje raznih strojev s tem, da so izdelovali potrebne stroje sami ter s tekmovanjem dvigali storilnost dela. Tako je vsa krivična informbiro-revska gonja in gospodarsko zaviranje doseglo prav nasproten rezultat. POPRAVEK Uredništvo »Delavske enotnosti« je po naknadnih poizvedbah ugotovilo, da so bile trditve, katere sta iznesla v svojem članku tov. Hohvald Milica iz Maribora in Dolenc Brane iz Ljubljane zoper administratorko okrevališča »Posavc« v številki 36 »Delavske enotnosti«, tičoee se nje in njenega poslovanja, neresnične, ker so bile objavljene po nepopolnih podatkih, kar s tem popravljamo. — Uredništvo. Urejuje uredniški odbor Glavni uredni T. Seliškar. — Uredništvo (telefon 45-38 Miklošičeva 22/11. — Uprava (telef. 49-7C Masarykova 14/11 v Ljubljani. — Izhaj vsak petek — Mesečna naročnina din 1! Štev. ček, položnice 0-90803 0 — Tisk tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljan Borba za temeljitejše vključevanje rezervne delovne sile v proizvodnjo le v Celiu vedno večia Trdimo lahko, da bi bile danes vse delazmožne žene v Celju zaposlene v naših tovarnah in podjetjih, če bi terenske, komisije za delovno silo pravilno pristopale k zbiranju in pridobivanju razpoložljive delovne sile. Tu je treba poudariti, da s samim vključevanjem žena v proizvodnjo še ni storjeno vse. Vzgoja otrok zaposlenih mater ne sme biti ogrožena in tudi materam je treba nuditi vso pomoč, da se po končanem dnevnem delu ne izčrpavajo z domačimi gospodinjskimi deli. Prav v tem pogledu pa se je v Celju doslej zelo malo storilo. Pri dosedanjem popisu delovnih rezerv na celjskem področju se je ugotovilo, da terenske komisije za delovno silo ne izvršujejo svojih nalog dovolj resno. Ne zavedajo se, da ima popis namen odkriti ljudi, ki so premalo ali nepravilno zaposleni in ki imajo vse pogoje za vključitev v delo. Ko so te komisije ugotavljale, da je v Celju še nad tisoč nezaposlenih ali premalo zaposlenih ljudi, posebno žena, so predvidevale, da bodo našli otroci vseh delazmožnih mater varno zavetišče v dečjih jaslih in DIDih. — Pri tem pa so pozabljale, da imamo v Celju le dvoje otroških zavetišč za otroke do treh let samo en dom igre in dela in za šoloobvezne otroke »Dom Tončke Čečeve«. Še v avgustu leta 1947 je bilo po podatkih v Celju še nad 2000 nezaposlenih žena. Vse te žene so se vključile v delo do maja 1948. Danes je v Celju zaposlenih že 37% vseh zena. Ko ugotavljamo, da je v republiškem merilu v primerjavi z moško delovno silo odstotek zaposlenih žena 32%, dokazuje v tem pogledu 68% zaposlenost žena v Celju njihovo visoko zavednost in lep uspeh političnega dela naših množičnih organizacij. Kljub tej izredno visoki zaposlenosti žena pa so terenske komisije za delovno silo po popravkih prvotnega popisa delovnih rezerv ugotovile, da se lahko vključi v proizvodnjo brez škode za svojo družino le še 4% žena. Nedvomno pa bi bil ta odstotek rezervne delovne sile lahko večji, če hi pristopile naše tovarne in podjetja h graditvi in ustanavljanju otroških jasli in DID-ov in če bi mestni odbor o tvoril za zaposlene matere zadostno število šivalnic, krpalnic, pralnic itd. V letu 1950 bodo gradili dečje jasli za 240 otrok že zaposlenih mater. Podjetja in večje tovarne pa bodo otvorile v bližnji bodočnosti dečje jasli za okoli 160 otrok, kar pa nikakor ne zadostuje za dnevno naraščajoče potrebe. Zato je nujno, da bi se gradile nove dečje ustanove tudi za otroke mater, ki želijo še v proizvodnjo. Poseben problem pa predstavljajo ugotovitve terenskih komisij za delovno silo v pogledu moških delovnih rezerv. Razen nekoliko delomrznežev, »bivših trgovcev in gostilničarjev,« so največje rezerve še med kmetijskim prebivalstvom mesta Celja. Doslej se je vedno trdilo in statistično ugotavljalo, da je na terenu mesta Celja premalo kmetijskega prebivalstva, potrebnega za obdelavo zemlje in da ni delovnih rezerv v kmetijstvu. Te trditve so sicer točne, če po normativih za obdelavo zemlje primerjamo celotno obdelovalno površino z vsemi kmetijskimi prebivalci. Pri popisu delovnih rezerv pa se je ugotovilo, da je pri mnogih kočarjih in malih kmečkih gospodarstvih več članov družine kot jih potrebujejo za obdelavo svojih majhnih površin. To rezervno delovno silo pri malih kmetih pa izkoriščajo sosednji večje kmetje, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, za kar dobivajo malenkostno nagrado v hrani. — Jasno je, da ti dninarji, zaposleni po svojih »gospodarjih« niso pokazali pripravljenosti, da se na poziv terenskih komisij vključijo v proizvodnja Zato so bili ukrepi ljudske oblasti pri odkupu žitaric nujni. Vseh odvišnih članov kmečkih družin se pri odkupu žitaric ni upoštevalo in se jih je smatralo, da so že v zagotovljeni preskrbi, L j. da so vključeni v proizvodnjo. Zaradi teh ukrepov in pravilnega prepričevanja naših aktivistov, se je doslej vključilo v delo že precej moških delovnih rezerv. Ko ugotavljamo napake, ki so jih storile terenske komisije za vključevanje delovnih rezerv pri popisu, lahko ugotovimo, da so nastale predvsem zaradi premajhnega zanimanja množičnih organizacij, posebno sindikalnih članov, za to važno akcijo. V večini komisij ni bilo niti enega sindikalnega aktivista. To napako je treba nujno popraviti in dvigniti zanimanje sindikatov za delo terenskih komisij. PRIPRAVIMO SE ZA „TEDEN CE T“ Uspešna izpolnitev naše prve petletke, ki predstavlja osnovni pogoj za izgradnjo socializma v naši domovini, posvalja pred vse gospodarske panoge ogromne naloge. Ena teh nalog je skrb za razvoj in neprestano obnavljanje našega prometa, ki kot živčevje povezuje med seboj naše narode, industrijske centre in surovinske baze ter na ta način ustvarja trdno gospodarsko celoto. Velik del našega prometa, predvsem za krajše razdalje, se vrši na cestah. Kakšno važnost pripi-suje naša Partija in ljudska oblast dobrim cestam, smo videli v veliki zamisli tovariša Tita, da se zgradi cesta Bratstva in enotnosti, ki je že v končni faz; graditve. Vse premalo pozornosti pa posvečamo lokalnim, predvsem manjšim okrajnim in krajevnim cestam. Posledice slabih cest pa občutijo predvsem tisti delovni ljudje, ki prehodijo dnevno po več kilometrov od stanovanja do svojega delovnega mesta. Še bolj pa občutilo to naša prevozna in ostala gospodarska podjetja in ustanove, ko zaradi slabih cest izpade Jz prometa dnevno do 150 motornih vozil. Vse to pomeni velikansko škodo za naše gospodarstvo. Za izboljšanje tega velikega gospodarskega vprašanja bo tudi letos v LRS Teden cest in sicer od 16. do 23-oktobra. Ker so pri oblastnih in okrajnih odborih pod vodstvom poverjeništev za lokalni promet organiziran; posebni štabi za Teden cest naj tudi sindikalne organizacije aktivno sodelujejo v teh štabih. Za pravilno razumevanje pomena »Tedna cest« pa naj v sindikalnih podružnicah razvijejo široko agitacijo s predavanji, preko zvočnih naprav itd. Potrebno, je da sindikalne podružnice organizirajo množične akcije prostovoljnega dela pri popravilu cest. Težišče dela naj bo pri nakladanju in razkladanju gramoza, posipanju in planiranju cest, striženju živih meja, čiščenju obcestnih jarkov itd. Za uspešno izvedbo teh akcij pa naj se sindikalne podružnice povežejo z za to določenimi okrajnimi štabi. Ob nedeljah naj podružnice pri svojih podjetjih in ustanovah mobilizirajo vsa razpoložljiva prevozna sredstva za prevoz gramoza in ostalega materiala. Razvije naj se široko medsebojno tekmovanje med podružnicami in Uidi med okraji. S to akcijo bodo naše sindikalne organizacije ponovno lahko doprinesle svoj delež k hitrejša zgraditvi socializma, ko bodo s prostovoljnim delom dokazale svojo veliko skrb za pravočasno izvedbo nalog. | F 1 Z K U LTU R A | KATERI FIZKULTURNI AKTIV SI BO OSVOJIL NASLOV PRVAKA LRS V NOGOMETU V soboto 14. in v nedeljo 15. t. m. bo v Ljubljani na stadionu ob Tyrševi cesti velik turnir F A LRS v nogometu. Že maja t. 1. je GO ZSS skupaj s TZS in NZS razpisal prvensto F A LRS v nogometu. V to tekmovanje je bilo zajetih v 6 mesecih 140 F A s približno 2600 neverificiranimi igralci, ki se borijo za naslov prvaka LRS. Tekmovanja so bila izvedena v 10 okrajih in zmagovalci na okrajnih tekmah se bodo te dni pomerili v Ljubljani, V finale so se plasirali delovni kolektivi iz Maribora, kjer je tekmovalo nad 30 FA. Prvo mesto si je osvojil FA Mariborske tekstilne tovarne, v Murski Soboti je zmagal FA »Trgovec«, v Gorici FA Goriške opekarne, v Slovenjgradcu FA Železarne Guštanj, v Novem mestu FA »Istra«, v Celju FA grafičarjev, na Jesenicah FA »Železarne«, v Kranju FA Tiskanine, iz Ljubljane pa sta se plasirala v finale »Postaja Ljubljana« in FA Ministrstva industrije in rudarstva. Začetek tekmovanja bo ob 8. uri zjutraj. V nedeljo popoldne bo odigrana finalna tekma, ki bo odločila zmagovalca, oziroma prvaka LRS v nogometu, Sindikalno prvenstvo rudarjev FLRJ v nogometu in odbojki Rudarstvo je pri nas prioritetna gospodarska panoga, kjer se danes do-^SJ-jo zgodovini nepoznani rezultati v borbi za večjo delovno storilnost. Prav zaradi tega smo posvetili vso pozornost fizkulturnikom - rudarjem. Na prvenstvu rudarjev FLRJ bodo naši najboljši delovni kolektivi tekmovali skupaj z ostalimi rudarji Jugoslavije v odbojki in nogometu. Turnir rudarjev bo pod vodstvom COZSJ in Ministrstva za rudarstvo v rudarskem centru Raši od 13. do 16. t. m. GO ZSS je skupaj z Republiškim odborom rudarjev določil, da bo rudarje Slovenije v nogometu zastopal kolektiv trboveljskega rudnika, v odbojki pa nas bo zastopala moška in ženska vrsta rudnika Mežice. Prepričani smo, da na® bodo naši rudarski kolektivi na tem prvenstvu dostojno zastopali in dokazali, da znajo kot na svojih delovnih mestih tudi v športu biti zmagovalci. Obveščamo vse delegate OS in KS-e goriške oblasti, da je ustanovna, skupščina zaradi teh ničnih ovir preložena in se bo vršila dne 23. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj v prostorih Jamske restavracije v Postojni. Začasni oblastni odbor ZSZ zla goriško oblast. •-■J BESEDA O NAŠIH MUZE1IH Mnogo bralcev »Delavske enotnosti« je že obiskalo muzeje bodisi v Ljubljani, Mariboru ali Celju in sploh tam, kjer imajo naši večji kraji svoje lastne muzeje. Ko zlasti v nedeljo n. pr. obiščeš Narodni muzej v Ljubljani, se boš čudil, koliko obiskovalcev si z zanimanjem ogleduje razstavljene zbirke v dvoranah, kako se čudijo n. pr. egiptovski mumiji, kako ogledujejo staro orožje, drugi zopet se zanimajo za naše narodopisne predmete ali nagačene ptiče in druge živali v prirodoslovnem muzeju. Zanimanje za naše muzeje se je po vojni izredno povečalo. Vse to je v zvezi z dvigom in razvojem naše ljudske prosvete in kulture sploh. D očim so v stari Jugoslaviji imeli muzeji le pičlo število obiskovalcev in še to pretežno iz vrst inteligence, vidiš danes med obiskovalci izredno mnogo naših delavcev in kmetov. Kakor bomo kasneje videli, so muzeji tako važne kulturno - znanstvene ustanove, da bo nujno potrebno še povečati zanimanje za njihov ogled, Te vrstice naj služijo kot pobuda za to. Najprej nekaj besed o tem, kaj so muzeji, kdaj so nastali, kako so se razvijali, in kakšno vlogo igrajo danes. Beseda muzej pride od starogrške besede »muza«, t. j, beseda za starogrške boginje lepote in znanosti. Muzeji so torej kraji, ki so posvečeni zbirkam umetnostnih, kulturno - zgodovinskih, prirodoslovnih, etnografskih in drugih predmetov. Že stari vek pozna muzeje. Tako je grški vladar Ptolomej v 3. stoletju po našem štetju ustanovil v Aleksandriji muzej ter knjižnico, ki je v času rimskega vojskovanja pogorela. Tudi ostala grška kulturna središča so imela muzeje, tako na pr. Pergamon, Antiohija in Konstantinopel. Za časa Rimljanov so rimski plemiči imeli privatne muzejske zbirke, kar so n. pr. dokazala izkopavanja v Pompejih, zasutih z Vezuvovo lavo. Večina današnjih velikih muzejev po svetu ima a osnovo privatne zbirke fevdalnih kne-:ov iz 15. in 16. stoletja. Muzeji pa_ so rav za prav dobili današnjo obliko šele v |: Staroslovanske izkopanine v 19. stoletju z razvojem zgodovinske znanosti in pa ko so država ter mesta' napravila privatne zbirke veliltašev dostopne širši javnosti. Danes ni na svetu skoro nobenega večjega mesta, ki ne bi imelo enega ali več muzejev. • Naši slovenski muzeji so se v glavnem razvili v 19. stoletju. Tu prednjači bivši Kranjski muzej, sedanji Narodni muzej v Ljubljani, ostali pa so nastali po prvi svetovni vojni, nekateri pa še danes nastajajo. Muzeji so kot kulturne in znanstvene institucije, kot vse ostale, odraz določenega družbenega razvoja, zato je tudi bilo pojmovanje muzeja samega, njegova vloga in njegov pomen za narod v različnih družbenih prilikah drugačno, kakor je danes, V stari Jugoslaviji je bil odnos do muzejev tak, kakor povsod na zapadu. Ko smo imenovali muzeje kulturno-znan-stvene ustanove, bi pripomnili še, da so muzeji najtesneje povezani z zgodovinsko znanostjo. Sedaj pa nastane vprašanje, kakšen odnos imamo mi do zgodovinske znanosti. Mi vemo, da je edino pravilen odnos do zgodovine tisti, ki stoji na pozicijah marksizma-leninizma. Da bomo stvar laže razumeli, bomo pokazali, kako zapadna nenapredna zgodovinska znanost pojmuje zgodovino. Gotovo se še spominjate starih učbenikov zgodovine, kjer je bila zgodovina razdeljena na posamezna obdobja, kjer so se vrstile letnice, ki so označevale dolžino vladanja posameznih cesarjev ali kraljev, ali pa bitk, ki so se vršile med posameznimi državami. Tudi slovenska zgodovina je obstajala iz podobnih prvin, točno smo poznali, kdaj so Rimljani zasedli naše kraje, kdaj so se Slovani naselili, kdaj in kje je premagal Rudolf Habsburški Otokarja, koliko je bilo celjskih grofov, kdaj je zadnja umrl, vedeli smo za kmečke upore, da je bil Matija Gubec kronan v Zagrebu z razbeljeno krono itd., itd. Marksistično-leninistična znanost pa pravi o zgodovinski znanosti sledeče: »Zgodovinska znanost, če hoče biti v resnici znanost, ne more več reducirati zgodovine družbenega razvoja na dejanja kraljev in vojskovodij na dejanja »osvajalcev« in »podjarm-l j e v a 1 c e v« držav, temveč se mora predvsem baviti z zgodovino proizvajalcev materialnih dobrin, z zgodovino delovnih množic, z zgodovino ljudstev.« To se pravi, zgodovina ne obstaja iz niza slučajnih zgodovinskih dogodkov, marveč je zvezana v globoki vzročnosti z razvojem družbe in z razvojem ekonomike. Tako pojmovanje zgodovine pa mora nujno tudi muzejem postaviti povsem nove probleme. Poglejmo, kakšna je bila slika muzejev na splošno v stari Jugoslaviji, pa bomo videli, kako točno so bili pojmovani po načelih nenapredne zgodovinske znanosti Poznali smo muzeje, ki so bili sestavljeni iz najrazličnejših znanstvenih panog. Tako n. pr. so začeli svojo notranjo zgradbo z arheologijo (prazgodovino), potem so prešli na dobo rimske okupacije, odtod na preseljevanje narodov, nadalje prihod Slovanov, nato v srednji vek, končali pa so se nekako s prvo polovico 19. stoletja. Če si ogledoval te zbirke, si videl tu natrpano ogromno gradiva, tu so se n. pr. v arheologiji 'vrstile druga poleg druge deset kameni-tih sekir, dvajset enakih bronastih predmetov, itd. Podobno je bilo tudi v drugih oddelkih. Zakaj tako? Podobno, kakor je stara zgodovinska znanost smatrala zgodovino za vrsto dogodkov, ki se brez globljega vzroka vrstijo drug za drugim, tako so tudi stari muzeji nanizali vrsto predmetov, ter je šlo pri tem bolj za zanimivost njihovih zunanjih oblik, za različne tipe, za njihov formalni razvoj, kakor pa za to, kar je bistvenega, namreč, da sc na teh predmetih v nepretrgani zvezi pokaže razvoj družbe, razvoj ekonomike. Jasno je, da se je sedaj naloga naših muzejev, v kolikor gre za njihove notranje zgradbe, povsem spremenila. Danes stojimo neomajno na stališču marksi-stično-leninistične znanosti. Kako bomo torej danes postavili muzejsko strukturo? Tako, da ne bomo več muzejev natrpali z vsakovrstnimi predmeti brez vsake notranje zveze, ampak bomo pokazali razvoj družbe od njenih prvih začetkov do anes. Zavedamo se, da je ta naloga silno težka, kajti treba bo nadoknaditi vse tisto, kar so prejšnje generacije ob napačnem pojmovanju muzejev zamudile. Vendar moramo djub vsemu nemudoma pristopiti tudi k tem problemom. Kot primer bi vzel Narodni muzej v Ljubljani, ki je kot prvi skušal čim popolneje urediti svoje zbirke po novih naprednih načelih. Tu je že nakazana osnovna linija razvoja družbe od pokomunističnega sistema, preko srednjeposestniškega do fevdalnega in naposled do vznika in razvoja kapitalizma. Kako bomo na primer dokazali na razstavljenih predmetih dobo pokomunističnega družben, stanja, ko je bila rodovom last še skupna, skupna zemlja, skupno orodje itd. Poglejmo v prazgodovinskem oddelku v Narodnem muzeju razstavljeni čoln, ki so ga našli nekje v zemlji ljubljanskega barja. To je ogromen eno-debelni čoln, ki vzbuja že zaradi svoje velikosti pozornost. Ta čoln so izklesale človeške roke. Poglejmo si v razstavljenih omarah orodje, s katerim so ti naši davni predniki izdelali ta čoln. Na naše začudenje bomo opazili, da vidimo tu sekire, toda ne takšne, kakršne imajo danes naši tesarji, to je jeklene,, marveč kamenite. Nadalje bomo videli tu razna kladiva in drugo orodje, izdelano iz rogovja jelenov in kosti drugih živali. Zdaj pa stopimo za kakih 30.000 let nazaj nekam na obalo jezera, kjer se danes razprostira ljubljansko polje. Tu bomo videli sktfpino mož, oblečenih v živalske, kože, ki z velikim _ trudom s ka kameni timi sekirami podirajo orjaški hrast. Ko leži orjak na tleh, mu oklestijo veje, nato pa prično dolbi tj čoln. Najprej zelo važna. Obiskovale pride tem ljudem na pomoč ogenj. Po bo učil samo zgodovin Vaška situla nem muzeju pripoveduje bronasta doba, n. pr. soba, kjer so razstavljeni predmeti iz slavnega najdišča na Vačah. Poglejmo si n. pr. samo posodo. V prazgodovini je človek izdeloval posodo zato, ker jo je potreboval, zdaj jo izdeluje v isti namen, vendar jo izdelujejo za to izurjeni lončarji-obrtnild, v nekaterih primerih bi mogli že reči — umetniku Poglejmo si n. pr. samo svetovnoznano vaško situlo. Torej je to že čas, ko se delo diferencira, ko to stvar opravljajo že bodisi izurjeni sužnji, bodisi svobodni^ obrtniki. Tako bi mogli tudi za naslednje velike dobe razvoja družbe našteti primere, ki bi nazorno pokazali, kako se je človeška družba razvijala. Pri tem se moramo dotakniti neke, rekel bi, tehnične strani ureditve muzeja. Poprejšnji muzeji so bili opremljeni z napisi silno skopo. Tako n. pr. so bila po navadi označena samo najdišča, to se pravi kraj, kjer so bili dotični predmeti najdeni. Stvar je torej služila predvsem znanstveniku, ostalim pa ni povedala skoraj ničesar, in so jih le predmeti osvajali s svojo lepoto ali zanimivostjo. Sodobni muzej pa mora biti opremljen z bogatimi komentarji. Vsi važnejši predmeti ali skupine predmetov morajo biti ne samo opisani, temveč mora obiskovalec spoznati tudi važnost, ki so jo odigrali v razvoju ekonomike tedanjega družbenega stanja. Predvsem so za vse muzeje važni temeljni poljudni »Vodniki«, ki bodo spremljali obiskovalca od oddelka do oddelka in ki mu bodo služili kot nekak nazoren in praktičen učbenik. Pri tem pa pridemo do točke, ko spoznamo, kako važno vlogo Igrajo muzeji v kulturnem življenju našega naroda. Omenil sem že, da so bili prejšnji muzeji v prvi vrsti važni za učenjake^ da pa nikakor niso bili po svoji osnovi namenjeni izobrazbi širokih ljudskih množic. Muzeji pa, ki so urejeni tako, da nam^ pokažejo razvoj družbe, ki nam pokažejo zgodovino slovenskega naroda v _ njeni pravi luči, morejo in morajo ostati velike^na-zorne učilnice za naše široke množice, predvsem pa za našo učečo se mladino. Noben zgodovinski učbenik, najsi je še tako dobro ilustriran, ne more odtehtati temeljitega študija skozi vse muzejske zbirke, zlasti z dobrim vodnikom v rokah. Tu mlad človek vidi plastično pred očmi vse tisto, kar je slišal pri predavanjih ali pa je bral v knjigah. Doslej senj pisal o znanstveno-peda-goški važnosti naših muzejev. Zdaj pa bi se dotaknil še druge strani, ki je tudi ec se v muzeju ne ae v najširšem po- Notranjost etnografskega muzeja v Ljubljani vrhu debla po dolžini zakurijo ogenj, in ko ogenj načne les, ga pogasijo, nato pa stopijo v akcijo kamenite sekire. In tako gre to dolbljenje čolna iz dneva v dan. Ali si moremo misliti, da je ta čoln mogel izklesati le en sam človek, in da je ta čoln potem ostal njegova privatna last. menu besede,, temveč si bo vzgajal trni okus ter ljubezen do predmetov, ki jih y ustvarila človeška roka pred mnogimi tisočletji, zlasti pa roke naših slovensk i prednikov. Večino muzejskih predmetov dasi so služili za vsakdanjo rabo, soustvarjale spretne roke, za katerimi sr NALOGE PROSVETNIH DELAVCEV SO VELIKE ker vzgajajo novega socialističnega človeka Ne, to ni mogoče. Izvršitev čolna je bilo delo celega rodu in tako je bil ta čoln skupna last. V sužnjeposestniškem sistemu se začne zemlja deliti, delo se diferencira, kadar rod premaga drug rod, jetnikov ne pobijajo več, temveč jih obdržijo za delovno silo. O tem nam lahko v Narod- Kulturna preobrazba naših delovnih ljudi je po osvoboditvi dosegla velik in pomemben razvoj, kar je v prvi vrsti zasluga naših prosvetnih delavcev in ljudske oblasti, ki je le tem nudila vedno vso potrebno pomoč. Kot zahteva pospešena graditev socializma od naših delavcev v podjetjih vedno večjo storilnost in dobro kvaliteto proizvodov, tako je cilj prosvetnih delavcev čim kvalitetnejše _ delo na vseh poljih njihovega _ udejstvovanja. Sindikalne podružnice Zveze prosvetnih delavcev morajo za čim uspešnejšo vzgojo mladine pregledati slabosti in pomanjkljivosti _ v naših šolah ter jih na podlagi pridobljenih izkušenj odpravljati. Povezava prosvetnega kadra s pionirskimi in mladinskimi organizacijami je prinesla že dobre uspehe, zato morajo^ za tako povezavo stremeti na vseh šolah, ker bo na ta način mnogo boljša in uspešnejša pomoč učencem, pa tudi kon-trola^ da bo učenje postalo bolj sistematično. Prav tako važno za prosvetne delavce, kot je vzgoja otrok, pa je tudi razvijanje kulturno-prosvetnega dela na vasi, usmerjanje naših delovnih kmetov v kolektivno gospodarstvo, ki nudi z intenzivnejšim poljedelstvom vse možnosti boljšega obdelovanja zemlje, po drugi strani pa omogoča zadružnikom tudi kultumejše življenje. Teh je v Sloveniji že 471, s skoraj 11.000 prebivalci. Vsekakor pa je potrebna še močna propaganda^ da se bo število tečajev še pomnožilo in prav tako tudi število obiskovalcev. Vso potrebno skrb pa morajo, posvetiti v bodoče prosvetni delavci tu- di dviga dela v strokovnih šolah, saj bo izšel iz teh šol kader mladih kvalificiranih delavcev, ki bo moral tako s svojim strokovnim znanjem kot z izkristaliziranim pojmom delavca v socialistični državi, nadaljevati zapo-četo zmagoslavno borbo za izgradnjo socializma pri nas. Te naloge pa bodo prosvetni delavci lahko izvrševali le, če se bodo neprestano izpopolnjevali, tako v idej« no-političnem pogledu, kot v strokov« nem znanju in kultumosmožičnem delu. Z ideološkim poglabljanjem so prosvetni delavci že v preteklih letih osvojili znanstveni materialistični j)0; gledana svet, vendar pa terja današnji položaj od njih še temeljitejšega dela na tem področju. Vsekakor je potrebno še nadaljevati borbo proti ideološkim napakam in sovražnim vplivom v naši kulturi. Pri tem lahko nudijo sindikalne podružnice prosvetnih delavcev še dosti pomoči z organiziranjem kvalitetnih študijskih sestankov, prav tako pa morajo tudi krajevni odbori Zveze prosvetnih delavcev pojačiti svoje delovanje na tem področju in nuditi prosvetnim delavcem v svojem kraju več pomoči, kot so jo v največjih primerih nudili doslej. Tudi pojasnjevanje krivičnih in zlaganih obtožb Informbiroja, prikazovanje nedoslednosti politike držav ljudske demokracije, ki se stopnjuje z vsakim dnem, zahteva kader prosvetnih delavcev, ki bo obvladal znanost marksizma-leninizma in ki bo neprestano proučeval tudi probleme so; cialistične izgradnje pri nas na osnovi V. kongresa KPJ. Prva oblastna Konferenca slndlKalnlh Kalfurno-prosvetnih referentov Ijnblfanshe oblasti V petek 7. t. m. je bila v Domu sindikatov v Ljubljani prva oblastna konferenca kulturno prosvetnih referentov OS, KS ter večjih podružnic ljubljanske oblasti. Vodja kulturno prosvetnega oddelka pri začasnem oblastnem odboru ZSS za ljubljansko oblast Mile Smolinsky je v svojem referatu opozoril na tri najvažnejše naloge, ki stoje pred delavskim razredom Jugoslavije in morajo biti tudi osnova vsemu našemu kulturno prosvetnemu delu. Te naloge so: borba za ohranitev čistosti marksistično-leninističnih načel, borba za splošno osvojitev gibanja za visoko storilnost dela ter borba za socializacijo naše vasi. Živahna celodnevna diskusija je pokazala nekaj lepih primerov uspešnega kulturno prosvetnega dela. Tako iniajo n. pr. v Kranju reden študij skoraj v vseh podružnicah. V tovarni Inteks po-seča redni partijski, sindikalni in mladinski študij okrog 350 ljudi ali 30% vsega kolektiva. Za delavce, ki stanujejo v okoliških vaseh, pa je študij organiziran že v nekaterih vaseh. Tudi tekmovanje se lepo razvija ter je proizvodnja v zadnjem času porasla za 6—7%. Centralnega protestnega zborovanja proti Informbiroju se je udeležilo okrog 4000 l judi. Poleg tega je bilo več zborovanj po tovarnah, na katerih so mnogi delavci sprejemali obveznosti po Sirotanovičevem načinu dela. Y predilnici v Litiji pripravljajo sestanek vseh brigad ter partijskih in sindikalnih funkcionarjev, ki se bodo pogovorili o novem načinu dela. Poljedelski delavci v Boričak pri Litiji so si s prostovoljnim delom uredili rdeči kotiček. V steklarni v Hrastniku so postavili grafikon dela ter diagram neupravičenih izostankov, ki vzbuja splošno, pozornost celo med okoliškim prebivalstvom. Storilnost dela raste, neupravičeni izostanki padajo. Tudi gozdni delavci nad Tržičem imajo redni študij. Gradijo si sindikalno dvorano, ter rdeči kotiček. V Črnomlju ter v Litiji so si uredili zgleden delavski klub. Tudi sindikalna kulturno umetniška društva se na splošno lepo razvijajo, vendar so še vedno preveč ločena od ostalega sindikalnega dela ter so zato marsikje še ideološko in politično šibka. Še več kot dobrih pa je bilo slabih primerov, iz katerih so bile razvidne predvsem tri grobe pomanjkljivosti v dosedanjem kulturno prosvetnem delu, in sicer: oportunizem in likvidatorstvo mnogokrat skrivajo veliki umetniki. Ali ne bi na primer prav nič koristilo našim keramikom, če si ogledajo čudovito lepe vrče bronaste dobe. Ali si moremo misliti našega umetno-obrtniškega človeka, ki se ne bo za dalj časa ustavil ob vaški situli? Ne samo, da ta govori s svojimi relieii o tedanjem načinu ljudi, o njihovih ceremonijah, igrah L p,, njeni reliefi pričajo o izrednem daru tega neznanega medaljerja, o njegovem izrednem obvladanju risbe ter o izredni tehnični popolnosti in zmogljivosti. Res je, da mi danes ne bomo več ročno izdelovali rezljanih skrinj, omar in podobno, razen v izrednih irimerih, Vendar kljub vsemu ne more iepoto dojemljivemu očesu uiti harmo- nija razmerij tega predmeta, pravilnost :nij ali pa celotna zamisel. Skrinja je 'la nekoč bistven del stanovanjske opre- de našega kmeta. Danes jo v kmečko išo ne bomo več postavljali. Vendar ljub vsemu, potem ko je postala »mu-ejskl« kos, vzbuja opravičeno občudo-inje v svojih slikanih poljih in strani-h. Občudujemo roko preprostega slabega r» letnika, s !- ' šnivi smislom L‘S. .* št a htrsnenijo je znal naslikati celo pri nekaterih. okrajnih sindikalnih funkcionarjih, prakticizem in kampanjski način dela brez zadostne ideološke in politične predpriprave ter organizacijske slabosti. Jako se n. pr. poleg nekaterih KS in večjih podružnic kot n. pr. rudnikov Trbovlje, Zagorje, Velenje in Senovo konference niso udeležili celo nekateri kulturno prosvetni referenti OS ter se niti niso opravičili niti niso poslali svojega namestnika. Ti OS so OS Celjet Šoštanj, Grosuplje in Kamnik. V železarni Jesenice je študij likvidiran. Splošno je bilo opaziti, da se študija v manjših podružnicah odstotno udeležuje mnogo večje število delavcev kot pa-v večjih. Z novim dotokom delavcev se je število nepismenih v železarni Jesenice povzpelo na 100, vendar temu doslej niso posvečali pozornosti. V železarni Jesenice je zaposlenih okrog 1200 žena, vendar za njihovo ideološko in politično izgradnjo nihče ne skrbi-V rudniku Senovo imajo že dva meseca zvočno aparaturo, a je dosedaj še niso montirali. Sirotanovičevo gibanje ter socializacija naše vasi se na splošno delavstvu nista tolmačili politično. Zato imamo v Sirotanovičevem gibanju ceste pojave navadnega rekorderstva^ in pa strah pred tem gibanjem, češ da se bodo potem norme na splošno dvignile na višino Sirotanovičevega gibanja. Tako mišljenje n. pr. vlada v tovarni Sava v Kranju ter v rudniku Kočevje. V rudniku Hrastnik pa dve brigadi nista delali zato, da je ena brigada lahko tekmovala po Sirotanovičevem načinu. Kulturno prosvetne komisije delujejo intenzivno malokje, večinoma p8 sploh niso postavljene. Tako je težišče dela običajno na enem človeku, ki Pa je ponekod, kot n. pr. v rudniku Ko; čevje, obremenjen še s petimi drugim' funkcijami. Če je tak kulturno prosvetni referent pritegnjen na drugo delo> pa o vestnem kulturno prosvetnem delil enostavno nihče več ne vodi računa-Poleg tega pa je na KS in OS še mat' sik j e ukoreninjena na.vada, da kulturn® prosvetne referente uporabljajo za vsako delo, katerega narekuje trenutna po' treba. Na tak način je seveda vsaka sistematično delo onemogočeno in sa potem temu primerni tudi uspehi ozi' roma neuspehi. Na koncu je konferenca sprejela vr' sto važnih sklepov. okorne rože, vaze in druge okraske, p? Šim j'uvelirjem pa prav nič ne bo šk®\ dilo, če si ogledajo prelepe zaponke jantarja ali stekla, ogrlice in drtiL okrasne predmete, ki so jih znali izdel® njihovi kolegi že v bronasti dobi, ali IL prelepe staroslovenske emajlirane bra5^ — in se ne bi bilo treba zatekati k n1® lopridnim kičastim proizvodom, ki ®8°’ jih uvaža tujina. Načel sem nekaj osnovnih vprašanj ki se tičejo naših muzejev. Pred na -g stoje težke naloge. Že danes n. P^-ugi morajo prav vsi muzeji boriti z nait6.zv». vprašanjem, t. j. pomanjkanjem Pr0S},° $e Še tako dobra volja muzejskih lij1®1 včasih zlomi pred tem nepredirno® dom. Mi bi lahko danes še drugače stavili muzeje, ko bi imeli primerne P store za to. Tako životari važni Pj_'r ^ slovni muzej v Ljubljani, muzej, fl, velike perspektive in ki je izredno žen«. Podobno je z etnografskim ’ izda ne naštejem drugih muzejev, ** «as ven Ljubljane. Toda tudi tu ho n nedvomno prinesel najboljšo resi - Dr. Stane Miku*