Razredni pouk 1/2013 17 O slikanici Predmet članka je sodobna slikanica, ki jo M. Kobe poimenuje likovno tekstovni monolit, kar je slikanica v njeni najbolj avtentični obliki, kjer sta likovni in tekstovni delež slikanice organsko spletena v novo sozvočno celoto (Kobe, 1987). V slovenskem prostoru sicer nedvomno dominira klasična leposlovna slikanica, kateri je namenje- nih največ raziskav in jo običajno tudi enačimo s pojmom slikanice. Pri tej likovni in besedilni element slikanice lahko načeloma obstajata vsak zase in ju ustvarita dva avtorja (prav tam), lahko tudi v časovno različnih obdobjih (npr. slikaniške izdaje pravljic bratov Grimm). Slikanica je v zad- njih nekaj desetletjih doživela velik razvoj. Prav zato se zdi, da novodobne slikanice ne moremo več enačiti s tem, kar je nekoč veljalo za slikanico. Slikanica je dosegla nove funkcijske in izrazne možnosti, za katere se zdi, da tvorijo povsem samosvoj medij. V Evropi in v svetu sta se, v iskanju novih izraznih in komunikacijskih možnosti skozi medij slikani- ce, po drugi svetovni vojni pojavila dva inovativna ustvarjalna vala. Prvi konec petdesetih, z Leom Teorija praksi Sinhrona recepcija slikanice Povzetek: Članek je plod diplomske naloge, dokončane pod mentorstvom dr. Metke Kordigel Aberšek marca 2011 v Mariboru. Del je nastajal tudi na študijski izmenjavi Erasmus v Bologni (IT) z inspirativni- mi Fiera del libro per ragazzi, ogromnimi oddelki knjig za otroke v knjižnicah ter knjigarnami, speci- aliziranimi za prodajo knjig za otroke. Tam je slikanica tudi dokončno dobila svoje mesto. Umetnostna zvrst – slikanica – na enem mestu združuje besedo in sliko, odnos med njima jo dela specifično. Sinhro- na recepcija slikanice omogoča polnejše in globlje estetsko doživetje. Že ustvarjena je tako, da sporoča skozi oba medija in umanjkanje posameznega segmenta onemogoča celostno doživetje. Teorija je pod- krepljena z izvedbo učnih ur s tretješolci, kjer smo želeli z eksperimentom ugotoviti, ali slikanica ob ustreznih didaktičnih prijemih otrokom res omogoča globlje in polnejše (literarno)estetsko doživetje. V eksperimentu oziroma pri sinhroni recepciji slikanice nas je zanimalo doseganje nekaterih procesnih literarnorecepcijskih ciljev: zmožnost zaznavanja književnih oseb in motivov za njihovo ravnanje, zmož- nost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti, ki vključuje književni prostor, čas in književno dogajanje ter zmožnost zaznavanja razpoloženja. Ključne besede: slikanica, sinhrona recepcija slika- nice, ilustracija, didaktika slikanice. Abstract: The article summarizes the diploma thesis menthored by dr. Metka Kordigel Aberšek in March 2011 in Maribor. A part of it was written in Bologna (Erasmus exchange) where there were huge library and store departments of children‘s literature available. This is where the picture book got its name. Literary genre – a picture book – combines words with pictures at the same place and it is their relation which makes this genre specific. Synchronous reception of the picture book enables a deeper literary experience. It is designed to use both media and the absence of one would prevent the individual to experience the book as such. In the third grade we carried out the experiment in order to find out whether the picture book if introduced properly would allow children a deeper literary (aesthetic) experience. The experiment focused on the realisation of process literary reception objectives (the ability to perceive the literary characters and the reasons for their actions, the ability to understand and to experience the text which includes literary space, time and literary development as well as the ability to percieve different moods in the text). Key words: picture book, synchronous reception of the picture book, illustration, picture book didactics Tanja Jankovič 18 Razredni pouk 1/2013 Lionnijem in njegovo avtorsko slikanico Little blue and little yellow (1959), kjer z abstraktnima junakoma slikanice – rumeno in modro packo, radikalno poseže v slikanico, kakršna je bila po- znana do takrat. Ta val se z eksperimentiranjem nadaljuje, ko konec šestdesetih doseže svoj višek s teorijo Warje Honegger-Lavater, švicarske ilu- stratorke, ki trdi, da likovno abstraktna slikanica otroku širi optični in duhovni prostor, realistična ga pa oži. Neuspešna konkretizacija te teorije je predstavljala kratki stik likovno eksperimenti- rajoče slikanice z otrokom. Za drugi inovativni ustvarjalni val, ki se je pojavil konec šestdesetih, pa je značilna intenzivna komunikacija s sodobnim otroškim uporabnikom ter v slikanico vnaša dina- mične, akcijske in močno pripovedne ilustracije. Gre za vedno manj vase in v odraslega knjižnega sladokusca zaverovanega čistega eksperimenta. (Prav tam.) »Edinstveni značaj slikanice kot umetnostne zvr- sti izvira iz dejstva, da je pravzaprav kombinacija dveh ravni komunikacije, verbalne in vizualne.« (Nikolajeva, 2003, str. 5) Pomemben segment sodobne slikanice je dinami- ka, ki se ustvari med ilustracijo in besedilom. M. Nikolajeva navaja različne vrste interakcij 1 med besedo in sliko. Z vidika dinamike med besedilom in ilustracijo so bolj kot slikanice, pri katerih se slika in besedilo dopolnjujeta do te mere, da bral- ca pustita nekako pasivnega, zanimive slikanice, kjer besedilo in ilustracija podajata različni ali celo nasprotujoči si informaciji. Bralca/poslu- šalca/opazovalca tovrstna dinamika postavi pred različne načine recepcije in odpira različne mož- nosti interpretacij, s tem pa aktivira tudi bralčevo domišljijo. Aplikativna vrednost Poleg tega, da gre pri slikanici za estetsko vzgojo otroka ali sproščeno estetsko igro (Kobe, 1987) in da je slikanica pomemben dejavnik otrokove- ga razvoja, saj pripomore k razvijanju miselnih procesov in spoznavanju komunikacijskih kod po- sameznih kultur (Santoro, 2009), bi bilo smotrno opozoriti še na dodaten vidik, ki ga slikanica glede svojih funkcijskih zmožnosti vsebuje. Gre namreč za specifiko sodobne slikanice, kjer sta dinamika in preplet vizualnega ter verbalnega dela slikanice tako značajna, da ju ne gre spregledati, in apelira- ta na senzibilizacijo otroka za recepcijo informacij iz dveh ravni hkrati. Pravilno odbiranje in razumevanje več informacij z različnih ravni hkrati se zdi v današnjem času, ko smo na vsakem koraku bombardirani z obilico informacij, veščina, ki jo je zelo dobro obvladati. Med informacijami, ki nas obkrožajo že ob prepro- stem sprehodu skozi mesto, prevladujejo vizual- ne, ki v kombinaciji z besednimi vplivajo na nas neprenehoma, četudi podzavestno. Zato se zdi, da bi bilo treba in mogoče otroka skozi uporabo slikanice v razredu, skozi prijetno estetsko izkušnjo, kjer gre za sprejemanje dveh medijev hkrati, senzibilizirati in postopoma pripraviti na pozornejše in selektivnejše pridobivanje in razumevanje informacij v tem svetu. Do tega bi lahko prišli prav zato, ker je slikanica glede na svojo zgradbo, glede na kombinacijo verbalnega in vizualnega načina komuniciranja s sprejemnikom – poslušalcem/bralcem/opazovalcem – »tako kot gledališče ali film, sintetični medij, kjer je celost- ni smisel mogoče doživeti šele skozi interakcijo različnih komunikacijskih sredstev.« (Nikolajeva, 2003, str. 5.) Člani Bralnega društva Slovenije so se na stro- kovnem posvetovanju (2009) z glavno tematiko razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili spraševali, ali šola usposablja za razbiranje vizualno prepričljivih podob in njihovega razmerja do besed. Postavilo se je tudi vprašanje, ali učenci spoznavajo različna razmerja med besedami in vizualnimi sestavinami kombiniranih sporočil in ali razumejo pomen in rabo posameznih sestavin v njih (Grosman, 2009). Didaktika slikanice doma Pri slikanici gre glede na njeno specifiko – inte- rakcijo med besedilom in ilustracijo – za potrebo po razvijanju zmožnosti recepcije in presoje tako likovnega kot besednega dela. Ustrezna recepcija slikanice pa je mogoča le ob hkratnem zaznavanju in razumevanju besedilnih in likov- ni signalov, ki jih za dekodiranje in sestavljanje pomena vgrajujeta vanjo pisatelj in ilustrator. (Santoro, 2009.) Na podlagi literarnorecepcijskega komunikacij- skega modela didaktike mladinske književnosti po dr. Metki Kordigel Aberšek je učencem treba omogočiti dovolj možnosti za dialog s slikanico, Razredni pouk 1/2013 19 kar pomeni, da ob stiku s slikanico oblikujejo prvi osnutek lastnega besedilno-slikovnega pomena, da se srečajo z argumentiranimi besedilno- -slikovnimi pomeni, ki so jih konstruirali njihovi sošolci in učitelj, treba jim je dati možnost po- ustvarjalnega dialoga s slikanico in ob tem tudi priložnost za konstruiranje novega besedilno- -slikovnega pomena. Sledi šolska interpretacija, kjer razvijamo učenčevo recepcijsko zmožnost z usmerjanjem njegove pozornosti na prezrte ele- mente spoznavne, estetske in etične komponente slikanice. (Kordigel Aberšek, 2008.) Segmente recepcije slikanice, ki naj bi jih pri di- daktiki mladinske književnosti razvijali, bi lahko imenovali procesni literarnorecepcijski cilji. Gre za razvijanje zmožnosti oblikovanja domišljijsko- čutne predstave, odkrivanja »vrat za identifikaci- jo«, zaznavanja pripovedne strukture, zaznavanja značaja književnih oseb, zaznavanja in razu- mevanja perspektiv, razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti, zaznavanja razpoloženja, zaznavanja in razumevanja avtorja, preklopa iz objektivne v subjektivno miselno shemo, povezo- vanja motivov v temo in prepoznavanja (literarne) forme. (Prav tam.) Primer 1: Zmožnost zaznavanja značaja književnih oseb v slikanici V slikanici se lahko pojavlja na primer vrsta literarnih oseb, o katerih pripovedovalec sploh ne govori, ilustrator pa jih upodobi in tudi obrat- no. Karakterizacija v slikanici zaživi na drugačen način in verbalni opisi ter vizualne podobe se lahko potrjujejo ali spodbijajo (v Milijon metuljev Edwarda van de Vendela je glavni junak na primer slon, kar izvemo šele iz ilustracij). Pri ponazoritvi notranjega sveta književne osebe (strahov, želja, sanjarij itd.) je za podajanje običajno primernejša ilustracija, saj bi bil opis enostavno predolg. Ob tem je ilustracija primernejša tudi pri prikazu junakovega položaja v prostoru in še bolj, kadar je treba ponazarjati psihološke odnose med literar- nimi osebami (velikost in postavitev). (Nikolajeva, 2003.) Slika 1: Ilustracija iz slikanice Milijon metuljev Ed- warda van de Vendela Primer 2: Zmožnost zaznavanja časa v slikanici Čas je običajno likovno težko ponazoriti in je na- vadno prikazan s pomočjo ur, koledarjev, sonč- nega vzhoda/zahoda, letnih časov oziroma skozi zaporedje prizorov. Vendar ustvarjalci slikanic uporabljajo specifične likovne tehnike za ponazar- janje časa, gibanja, trajanja. Poleg tega da upo- rabljajo stripovske taktike (meglice, gibljive črte …), pa je posebej zanimiva tako imenovana simul- tana sukcesija – upodobitev človeka v časovno ločenih trenutkih, ki pa jih bralec dojema kot celoto. Za dosego podobnega učinka ilustratorji uporabljajo tudi krožno kompozicijo. Po drugi strani pa že samo zaporedje ilustracij lahko pona- zarja gibanje, vendar zgolj iz ilustracij ni mogoče razbrati, koliko časa je minilo med posameznima ilustracijama ali koliko časa traja dogajanje na ilustraciji. Včasih sta leva in desna stran knjige izkoriščeni, leva za ponazoritev dogodka, desna za podajanje posledice (Kordigel Aberšek, 2008). Interpretacija Faza interpretacije besedila »je namenjena usmerjanju pozornosti na posamezne prezrte značilnosti besedila in sistematičnemu razvija- nju otrokove recepcijske zmožnosti« (Kordigel Aberšek, 2008, str. 197). Ustvarjanje pomena pri slikanici je specifično prav zaradi besednih in likovnih signalov, na katere je treba otroke tako kot v vseh drugih tudi v fazi interpretacije siste- matično opozarjati. V slikanici je glede na intenzivnost, polnost in globalnost estetskega sporočanja skozi besedni in likovni izraz prisotnih veliko signalov, ki jih je mo- 20 Razredni pouk 1/2013 goče prezreti. Sploh pa je tako glede na ustaljeno prakso dela zgolj z besedilom pri pouku književ- nosti, kjer učenci (in tudi učitelji) običajno niso vajeni sistematično zaznavati obeh komponent slikanice skupaj. Po drugi strani pa je v času, ko govorimo o »digitalnih generacijah« 2 ipd. najbrž povsem mogoče, da otroci (kakor na primer zelo hitro usvojijo gibalne spretnosti, kar postaja z leti vedno težje) zaznavajo in »berejo« vizualne elemente veliko hitreje in so sposobni doživljanja slikanice veliko bolj celostno, kot pa sami učitelji. Učitelji bi morali biti v takem primeru še toliko bolj senzibilni za otrokovo ubeseditev literarno in likovno estetske izkušnje. Problem, na katerega je treba opozoriti, je, da se s slikanico ukvarja pretežno mladinska književ- nost in didaktika mladinske književnosti. Tako učitelji učence pri delu s slikanico opozarjajo le na prezrte besedilne signale in načeloma ne vedo, kako učence opozoriti na prezrte slikovne signale. Če pa že, jih na prezrte slikovne signale opozori- jo zgolj po naključju, odvisno od senzibilnosti in kreativnosti vsakega posameznega učitelja. Za opozarjanje na prezrte slikovne signale v slikanici pa niso strokovno podkovani. Didaktika slikanice v svetu M. Nikolajeva in C. Scott na podlagi teorije o bral- čevem odzivu, semiotike in hermenevtike nava- jata načine recepcije vizualnega in verbalnega v slikanici. 3 Recepcija pa se od slikanice do slikani- ce glede na dinamiko, ki jo besedilo in ilustracija ustvarjata seveda razlikuje. Pa poglejmo, kaj s slikanico počnejo ponekod po svetu. Eric Carle in VTS: Ameriški ilustrator in ustvarja- lec avtorskih slikanic (Zelo lačna gosenica, Zelo osamljena kresnička …) je tudi ustanovitelj muzeja slikaniške umetnosti The Eric Carle Museum of Picture Book Art (ZDA). V muzeju delujejo tudi na izobraževalnem področju. Večina aktivnosti, ki jih izvajajo, je sicer vezana na likovno ustvarjanje, od izdelave ilustracij, kolažev in lutk, pa vse do izdelave slikanic. Preko strategije vizualnega miš- ljenja (VTS – Visual thinking strategy) pa razvijajo vizualne in verbalne spretnosti hkrati. Ob izbranih likovnih delih so po VTS zastavljena vprašanja, kot so: kaj se dogaja na tej sliki; zakaj; kaj vidiš, da misliš tako; kaj še lahko vidimo. Učitelj ob aktivnem poslušanju nato parafrazira učenčeve odgovore, sprejema individualna mnenja, opozarja na rabo jezika in spodbuja pestrost idej. Učenci pozorno opazujejo, razvijajo in izražajo mnenje, sprejemajo različna stališča in poglede, skupaj razpravljajo, dokazujejo in oblikujejo ideje. Quentin Blake in slikanica: Angleški ilustrator Quentin Blake, pri nas najbolj poznan po ilustra- cijah Matilde in Čarovnic, ni samo to. Njegova spletna stran (www.quentinblake.com) je do- bro organizirana in bogato založena zakladnica vsebin. Dokumentira ogromno tega, kar ilustra- tor počne. Na naloženih posnetkih si je mogoče ogledati, kako poteka nastajanje njegovih ilustra- cij, katere pripomočke uporablja in kako itd. V razdelku Teachers & Parents (Učitelji in starši) pa se pod rubriko QB in the Classroom (QB v učilnici) nahaja nekaj idej za uporabo njegovih avtorskih slikanic pri delu z učenci. Opisane aktivnosti so s stališča sinhrone recepcije slikanice zanimive predvsem, ker navajajo, da je za interpretacijo ključnega pomena uporaba tako besednih kot slikovnih signalov slikanice. Molly Bang, Picture this: Molly Bang je ameriška ilustratorka. V knjigi z naslovom Picture This: how pictures work podaja specifičen pristop k vizual- ni pismenosti. Pravi, da okolje zaznavamo skozi like, ki jih vedno znova postavljamo v kontekst, kar raziskuje na podlagi lastnih ilustracij Rdeče kapice. Like različnih barv, velikosti in oblik daje na papir ter raziskuje vpliv postavitve, kontrastov in dinamike, ki jo posamezna kompozicija ustvari. Pristop raziskovanja in opazovanja dinamike ter ilustriranja skozi abstraktne like je zanimiv, saj spodbuja videti osnove dinamike na sliki. Otroka pa z drugačnim pristopom in pogledom na ilus- tracijo odmika od šablonskih podob, ki jih je tako enostavno ponotranjiti (skozi vpliv risank, bodisi Disneyja bodisi japonske masovne produkcije, ali pa slabih, kičastih slikanic). Predstavitev eksperimenta Na podlagi spoznanega v teoriji sta bili izvede- ni dve učni uri s tretješolci (njihove recepcijske zmožnosti v tretjem razredu niso več na samem začetku, prav tako pa smo želeli izpodbiti splošno prepričanje, da je delo s slikanico primernejše za majhne otroke, da je slikanica za starejše otroke preotročja). Preverjali in potrjevali smo predpostavko, da sinhrona recepcija slikanice Razredni pouk 1/2013 21 ob ustreznih didaktičnih prijemih otrokom res omogoča globlje in polnejše doživetje. Za ekspe- riment je bila izbrana sodobna avtorska slikanica Zelena ladja – Quentin Blake, saj ustreza kriteriju slikanice kot likovno-tekstovnega monolita in ker smo predvidevali, da učenci slikanice ne poznajo, kar se je izkazalo za resnično. V eksperimentu smo primerjali doseganje nekaterih procesnih literarnorecepcijskih ciljev med eksperimentalno skupino, ki je ob poslušanju zgodbe opazovala tudi ilustracije, ter kontrolno skupino, ki je zgodbo zgolj poslušala, brez spremljave ilustracij. Zani- malo nas je: zmožnost zaznavanja književnih oseb in motivov za njihovo ravnanje, zmožnost razume- vanja in doživljanja besedilne stvarnosti, ki vklju- čuje književni prostor, čas in književno dogajanje ter zmožnost zaznavanja razpoloženja. Slika 3: Naslovna ilustracija Zelene ladje Quentina Blakea Zaključek Praktična izvedba učnih ur s slikanico se je izkazala za zelo zgovorno. Rezultati, ki potrjujejo predpostavko, da je integralno delo s slikanico v razredu nujno potrebno in da sinhrona recepcija slikanice omogoča globlje doživljanje in s tem tudi polnejšo izkušnjo, so bili pričakovani. Učenci iz eksperimentalne skupine so bili v prednosti pred kontrolno skupino pri doseganju večine procesnih literarnorecepcijskih ciljev – lažje, hitreje in bolj polno so zaznavali in doživljali književne osebe, književno dogajanje, književni čas in razpoloženje, kar je bilo razvidno že v fazi interpretacije, prav tako pa tudi v fazi poglabljanja doživetja. Približno enako so učenci iz eksperimentalne in učenci iz kontrolne skupine doživljali le književni pros- tor. Predpostavljam, da je tu imela veliko vlogo tudi naslovna ilustracija slikanice, uporabljena v fazi uvodne motivacije, ki književni prostor tudi ponazarja. Tako v fazi interpretacije kot fazi po- glabljanja doživetja so učenci iz eksperimentalne skupine bolj sodelovali, bili so bolj notranje moti- virani in bolj čustveno angažirani. Izdelki otrok iz eksperimentalne skupine so bili bolj izvirni, bolj vsebinsko polni in dodelani, tako v besednem kot v likovnem izrazu. Tu se na podlagi boljšega razu- mevanja, globljega doživljanja in večjega pokri- vanja pomenskega polja besedila ter pomenskega polja učencev kaže bolj argumentirano in polnejše subjektivno vrednotenje otrok iz eksperimentalne skupine. Učenci iz eksperimentalne skupine so v Preglednica 1: Kako sta bili učni uri zastavljeni Faze učne ure Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina Primerjava Uvodna moti- vacija Ob projekciji naslovne ilustracije zastavljena po strategiji vizual- nega mišljenja Ob projekciji naslovne ilustracije zastavljena po strategiji vizualne- ga mišljenja Enako zastav- ljeno Branje Ob projekciji ilustracij Brez ilustracij Različno zastavljeno Interpretacija Klasična interpretacija z pod- vprašanji – ali so to informacijo pridobili iz besedila ali ilustracije Klasična interpretacija Zelo podobno zastavljeno Poglabljanje doživetja Učenci zapišejo kratek domišljij- ski spis o nadaljevanju zgodbe (Kaj bi se zgodilo, če…?) Učenci zapišejo kratek domišljij- ski spis o nadaljevanju zgodbe (Kaj bi se zgodilo, če…?) Enako zastav- ljeno 22 Razredni pouk 1/2013 fazi poglabljanja doživetja spontano (brez mojih navodil) pričeli ilustrirati svoje zapise. Tudi v likov- nem izrazu se je kazalo nadgrajevanje slikaniške stvarnosti. Besedilno so torej povezali z likovnim ter svojo literarno-likovnoestetsko izkušnjo nad- gradili tako likovno kot literarno. Za konec bi morda samo še dodali, da lahko sin- hrona recepcija slikanice otrokom omogoči lepo in polno likovno in literarnoestetsko izkušnjo, kar bi bilo smotrno še razvijati in tudi nadgrajevati. Sodobna slikanica je umetnostna zvrst, ki se izra- ža tako na vizualni kot na verbalni ravni in kot tako jo je treba tudi spoštovati in obravnavati. Viri in literatura: 1. Agoglia, R. (2007). Visual Thinking Strategies. Pridobljeno 18. 10. 2010 s spletne strani: http://www.carlemuseum.org/downloads/ VTS%20Final.pdf. 2. Blake, Q. (1998). Zelena ladja. Tržič: Učila. 3. Grosman, M. (2009). Uvod. V J. Vintar (Ur.), Razmerja med slikov- nimi in besednimi sporočili (str. 5–8). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 4. Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga. 5. Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 6. Nikolajeva, M. (2003). Verbalno in vizualno: slikanica kot medij. Otrok in knjiga, 58, 5–26. 7. Nikolajeva, M. in Scott, C. (2001). How picturebooks work. New York: Garland Publishing. 8. Nordqvist, S. (2005). Palačinkova torta. Ljubljana: Epta. 9. QB in the classroom (b.d.) Pridobljeno 13. 10. 2010 s spletne strani: http://www.quentinblake.com/tp/classroom.html. 10. Rot Gabrovec, V. (2009). Z Alico v čudežni deželi. V J. Vintar (Ur.), Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 25–44. 11. Santoro, I. (2009). Pisani svet slikanice. V J. Vintar (Ur.), Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili (str. 63-74). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 12. Van de Vendel, E. in Cneut, C. (2007). Milijon Metuljev. Kranj: Narava. 13. What is VTS Guiding Principles. (b.d.) Pridobljeno 18. 10. 2010 s spletne strani: http://www.vtshome.org/pages/what-is-vts-gui- ding-principles. Opombe: 1 Simetrična interakcija – besede in slike pripovedujejo isto zgodbo, informacija se podvaja v dveh oblikah komunikacije. Taka slikanica pušča zelo malo, če sploh kaj, prostora domišljiji. Komplemen- tarna interakcija – besede in slike medsebojno zapolnjujejo vrzeli in pomanjkljivosti. Stopnjevalna interakcija – slike podčrtujejo in presegajo pomen besed, včasih tudi obratno. Kontrapunktna/ protislovna interakcija – v skupnem sporočilu besedila in slik presega sporočila posamičnih ravni komunikacije. Kontradiktorna/ nezdružljiva interakcija – nastopa kot skrajna oblika protislovne interakcije. Besedilo in slike se zlijejo v zanimivo, pogosto dvoum- no sporočilo, ki bralca prisili k razmišljanju o vsebini slikanice. (Nikolajeva, 2003.) 2 Izraza »digitalni domorodci« in »digitalni priseljenci« je zložil Prensky, navaja pa jih V. Rot Gabrovec v zborniku Bralnega društva Slovenije, Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili (2009, str. 26). 3 Teorija o bralčevem odzivu – v besedilnem in v vizualnem delu slikanice obstajajo t. i. »vrzeli«, ki jih besedilo in podobe medse- bojno dopolnjujejo, ob tem pa puščajo prostor bralcu/gledalcu, da Preglednica 2: Primerjava rezultatov eksperimenta po fazah učne ure Faze učne ure Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina Uvodna motivacija Učenci so bili približno enako motivirani za sodelovanje in zato enako senzibilizira- ni za literarno (likovno) estetsko doživetje. Odstrli smo njihove horizonte pričako- vanj. Branje Učenci so zelo zbrano poslušali pripovedovanje zgodbe ob projekciji ilustracij. Učenci so nekoliko manj zbrano sledili pripovedovanju zgodbe. Interpretacija Učenci so zelo motivirano sodelova- li, na posamezno vprašanje je bilo podanih več različnih odgovorov, svoje misli so artikulirali v bogato tvorje- nih povedih. Njihovo doživljanje se je izkazalo za polno in celostno. Učenci so potrebovali spodbude za sode- lovanje. Njihovi odgovori so bili kratki in jedrnati. Težave so imeli pri zaznavanju in razumevanju vseh procesnih literar- norecepcijskih ciljev. Z več težavami so povezovali ključne podatke v celoto. Poglabljanje doži- vetja Zapisi 4 učencev so bili daljši, z lepše oblikovanimi mislimi. Zapisali so več različnih domišljijskih koncev zgodbe, ki so jih v nekaterih primerih spontano nadgradili z ilustracijami. Zapisi 5 učencev so bili krajši in večinoma zelo podobni. Sestavljeni so bili iz krajših stavkov. Zaradi pomanjkljivega tvorjenja besedilnih pomenov so tudi manj motivirano sodelovali. Razredni pouk 1/2013 23 jih zapolni s svojim predhodnim znanjem, izkušnjami, pričakovanji ipd. Semiotika – pri slikanici gre za konvencionalne (besede) in slikovne oz. predstavne (kompleksne) znake. Predvideva, da bo bralec za poglobljeno razumevanje seznanjen s sklopom kod, ki jih uporabljata avtorja verbalnih in vizualnih sporočil. Hermenevti- ka – recepcija se začne pri splošnem (celoti), se nato nadaljuje s podrobnostmi in se spet, tokrat z več razumevanja, vrne k celoti in se tako nadaljuje v tako imenovanem hermenevtičnem krogu. Za- čne pri vizualnem ali verbalnem, gre pa za vzbujanje pričakovanj, ki pripeljejo do novih izkušenj, te pa ponovno do pričakovanj – tako bralec potuje od verbalnega k vizualnemu in spet nazaj. Pri tem se njegovo razumevanje nenehno poglablja, vsako naslednje branje pa poveča možnosti za bolj celostno interpretacijo. (Nikolajeva in Scott, 2001.) 4 Zapis primera učenca iz eksperimentalne skupine; nadaljevanje zgodbe o zeleni ladji (domišljijski zaključek): Zadnji dan najinih počitnic smo se z zeleno ladjo uspešno prebili skozi nevihto. Nato je gospa Drevnikova z dolgim bršljanom privezala zdelano ladjo, kakor da bi končno prispela v pristanišče … Ga. Drevnikova, Poveljnik in Alica so ladjo povečali in ji dodali še jadra. Nato je začelo deževati. Zelena ladja je izgubila jadra, kar odpihnilo jih je. Vitka drevesa so se podrla, z dreves ki so bila obrezana kot dimnika, je odpihnilo vse liste, hišica na starodavnem štoru je padla z njega in se raztreščila. Blisk je razparal nebo, grom je zadonel preko neba, nenadoma je vse potihnilo, zavladala popolna tišina. Dež je ponehal, namesto hišice je bila prava kabi- na, namesto vitkih dreves sta bila prava jambora, namesto dreves, obrezanih kot dimnika, sta bila dimnika, sploh cela ladja je postala čisto prava ladja. Iz kabine je prišel kapitan, bil je zelo podoben tistemu moškemu na sliki, z uniformo. 5 Zapis primera učenca iz kontrolne skupine; nadaljevanje zgodbe o zeleni ladji (domišljijski zaključek): Zadnji dan najinih počitnic smo se z zeleno ladjo uspešno prebili skozi nevihto. Nato je gospa Drevnikova z dolgim bršljanom prive- zala zdelano ladjo, kakor da bi končno prispela v pristanišče… in otroka sta odšla k teti. Malo časa sta se igrala in nekdo je pozvonil. Bil je prijatelj Žiga. Vprašal je, se gremo igrat? Alica je rekla ja in imeli so se lepo.