Leto m. V ru.j m p-.talja Upravni«-*o ..Dmmiim" * CMJI Občinske volitve celjske okolice. Na oličinskl hiši prtnl kapucinskim mostom v 1'elji blešči se v zlatih črkah napisani napis: .Občinski uad celjske okolice*. Ta napis j» glasna priča, da ae je okoliško prebivalstvo že zavedlo slovenskih svojih dolžnosti in je že pred H leti iztrgalo vodstvo okoliške občine .-eljskim nein-škutarskim glavačem. Skozi desetletja |>oprej dajali so se volilci tudi v tej (dičini po večini preslepiti in tako so omogočili neresnično trditev, da je že celjska okol.ca popolnem ponemčena. Dne »i. in 27. oktobra hode okoliškim vo-lilcein zopet odločevati ali naj gosj udarijo v okoliški občini slovenski možje ali pa celjsko nem-Skutarstvo. Mislimo, da izbiranje med to in ono atranko ne liode težko. Pred kratkim še smo v tem listu dokazali, kako se je razločilo slovensko gospodarstvo od poprej Snega nemškega in vjed-nakem položaju smo zdaj. Poglejmo terej' Pod gospodarstvom nemškut.-irake večine naraščali so občinski dolgovi do velikanske svote 120ii0 gld.; rasle pa ao tudi v tej primeri občinske dokiavanja celjski po sili — Nemcev Saj p .znate prijatelj stvo celjskih Nemcev. In kdor ga ne |»ozna. pa naj gre v Savinjsko dolino poorašat in zve«lel bo. da je celjski nemškutir Slovenca le takrat prijazen, kedar naj alovenaki krajcar masti njegov nemški trebuh. Pridite v vseh razredih vsi na volišče. Pokažite. sestnik v Med-P-gn, Kodela Maitm. poeestnik na D-jbrovl dr Dečko Ivan odvetnik v Celji. milost, g. Ogradi Franc, opat v Celji: namestnik' Mirnik Janez, posestnik na Babnem. Šah Kari. posestnik na Babnem. Krušič Jože. posestnik na Ložniei, Marčink Jože. posestnik v Gaberjih: za II. razred: Majdič Peter, posestnik psromlin* v Sp. Iludinji. dr. Sernec J os. odvetnik v Celji. Saveršek Janez, posestnik v Pristovi. Fazarinc Auton. posestnik na Ost rožnem, šorn Franc, posestnik na Ost rožnem. Svet«:«- Franc, posestnik na Babnem, Katlaj Janez, posestnik na Bregu. B »bnič Andrej, posestnik v Košnici, namestniki: Kmecl Janez, posestnik v Gor. Hukrovci. To volite! Narodni volilni odbor. (Občinska volitev za celjsko okolico) se bode vršila kakor naznanjamo v prvi notici, drv5 20. in 27. t. m. Volišče se je let/-s prestavilo bolj na sredino občine, namreč na < >s t rožno v ta Poglejte ga kako se ziblje po zračnih valovih. razprostrte peruti se mu kar nič ne gibljejo, pa glej. kakor bi trenil stisne je k sebi in kakor blisk spusti se iz ne!« v nižave. Nikdar ne napada iz zasede; to se za pravega junaka ne spodobi; očitno gre in možato v boj. Javno se spusti za hitrokrik) golobico in jo zgrabi s trdim kljunom in ostrimi kremplji. Mrhovine se ne dotakne, in če ga od ropa od ženeš, se osramočen ne vrne več. Toda junaku ni zadteti biti ssmo hrabremu in pogumnemu, on mora biti tudi pazljiv. To todi sokol dobro ve Zato seda najrajši na griče in visoke skale, da mu je pogled aa vse strani lepo odprt Če zagleda kje prepelico goloba ali jerebico, j pust i ae kakor pušica za njo. Ako je tako srečna, da se more kam skriti, osramočen se precej vrne. ter je ne išče več. Dostikrat pa napade tudi veliko veče ptice, nego j.- on — da «-elo petelina se loti in bojuje se ž njim na življenje in smrt. Sploh si izbira svoj plen samo izmed ptičev; napada je lete, nikdar jih ne zalezuje, kajti lehki boj nikakoršne slave ne prinese junaku. Orel je sicer ropnih pti<- najmočnejši, pogumen pa je sokol najbolj. Predrznost njegova je tako velika da se ne zmeni dosti, če odnese loven pred očmi spiašeno jerebico. Ko lovci lov«:, gleda je sokol z visočine. in ako se da kaj odnesti, precej se spusti aa plen. Tolika je njegova drznost .n srčnost. Glej' tu leti od vasi na polje tropa hitro-k rili h golobov. Visoko nad qjimi plava sokol. Kna golobica se je oddalila od t. ume in zavila nekoliko v stran. Gorje jej. sokol jo je ugledal. ' I«e po»lej ga. kako se mn žari v divjem ognji { oko. kako se mu širijo krčevito napoto peruti I »a hipoma je spet stisne k životu — sokol ss je spustil sa gofoclsn Že ata blizu skup smrtni strah podeli golobici nove moči. Obrnila ae je naravnost navzgor, sokol ne more navpik za ajo. le v krogu letaje more se vzrgovati v visočine. S tem ga je golobi«-* nekoliko prehitela, iz skuš-njo ve, kaj ji je storiti: peruti pritegne k sebi in kakor zvezda kedar se utrne. pa«le a« zemljo l in zleti pri tleh v domačo vas. v varno zavetje, i Sokol je ne preganja več; črnere-i in jezen, da : mu jo tako spodletelo, sede na bližnji grič in I .'leda po novem plenu. Po leti prebiva sokol v gorskih gozdih I Njegov ne ravno prijeten glas .kajuk. kajuk* n«unen. da imajo volilci jednako dale« do volišča. Volilo bode prvi dan v III. nuredo 571». drugi dan v II. razredu 100 in isti dan popoldne v I. razrvdu 24 volilcev. Narodna stranka ima odločno upanje zmagati v vaeh treh razredih. Tamburaiki sbor .Celjskega Sokola") ima zabeležiti s tem znamenit napredek, da se mu je pridružilo tudi 5 tamburašic. S tem bode naS obče priljubljeni tamburaški zbor vzbujal Se večje zanimanje. — Živele narodne tamburašice! (Volilni ahod) sklicujeta državni in deželni poslanec g. Mihael VoSnjak in dr. Jos. Sernee v nedeljo dne 29. oktobra 11. v Žalci. Prvi poročal bode o delovanji v državnem, drugi pa o deželnem zboru. Ob enem predstavi' se bode kandidat za mesto Celje in trge g. dr. .luro llralovec. •Narodna čitalnica v Celji' ima v nedeljo 21' t. m. ob f* uri zvečer v svoj'h prostorih svoj redni letni občni zl>or s sledečim dnevnim redom 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika Poročilo blagajnika. 4. Volitev predsednika in novega odbora in 5. razni predlogi. Rojakom Slovencem" naznanjamo, da se tukajšni narodnjaki shajajo v g..stilni .pri mestu Grade. * (Stadt iira/1. To gostilno prevzel je sedaj znani oStir gosp. Blaž Simoniiek »Blazli. Gospod Simoniiek slovi, da je točil vedno najboljše vino v Celji in tudi z jedili postregel vsakemu v zadovoljnost. Ker so tudi »obe na razpolago je prav pripravno vsakemu Slovencu vstaviti se v tej gostilni. Okoličane pa opozarjamo, da je pri gostilni tudi velik hlev in dvorišče tedaj za voznike kakor navlaSČ. Učiteljsko društvo za celjeki in laaki okraji ima v četrtek dne 2. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v celjski okoliški Soli svoj mesečni zbor. Dnevni red: 1. Petje: 2. Zapisnik: 3. DruSt vene zadeve: 4. Gojitev resnicoljubja. gov. gosp. M. Majcen: 5. Reja beluSa. črtira iz kmetijstva, gov. gosp. Jos. Klopčič: »>. Poročilo o letošnjem zborovanji .Zaveze", por. gosp. Fr. Brinar; 7. Iz naše vprašalne Skrinjice: 8. Nasveti. — Tudi gostje so dobro došli! .Mnogo občin in krajnih eolskih svstov) čkto po nepotrebnem neinškutari. dasiravno so po večini v slovenskih rokah. Tak je tudi. kakor smo se prepričali, krajni šolski svet pri Sv. Petru nad Laškim. Ta je že 1. 18«0. in meseca maja ti. sklenil vedno slovensko uradovati. Vkljub temu pa načelnik Ignacij Sajtl s pomočjo svojega ad-jutanta Jutras-a vedno v uradnih dopiaih neinškutari. Tacim načelnikom bi morala narodna večina vsacega krajnega šolskega sveta pazljivo na prste gledati. 'Pomanjkljivosti naših sodni)i obstoje posebno v tem. da je le prav malokje kakšen prostor, kjer bi moglo občinstvo, ki ima opraviti pri sodnijskih uradnikih počakati, da pride na vrsto. V mnogih krajih moraš čakati v kacem temnem hodniku blizu stranišča, drugod v ne-kurjenih prednjih aobah itd. Pošten človek se mora sramovati na tak način beračiti za pravico. Nad vse čudne pa so razmere pri celjski kazenski sodniji. to je. na glasoviti številki .3". Tukaj morajo cele trume čakati ure in dneve, da pri jezi večidel druge ptice zlasti pa vrane tako, da se večkrat zbero in pridejo nad-nj. Sokol se navadno za nje še ne zmeni, kakor bi jih ne videl: zde se mu premalenkostne. Ali če mu le ne dajo miru, izvoli si eno in gorje jej. ktera mora cb čutiti njeuov kljun. Se ve da se cela truma hipoma razkropi Gnezdo si stavi navadno na golo nepristop no akalovje, v maji leže sokolica 2- 4 sivkastih jajc. Na zimo pa se preseli bliže vasi. V srednjem veku so bili sokolski lovi zelo navadni. Nemški cesar Friderik II. je sam napisal leta 1240 knjigo o sokolskem lovu in za dobro izurjenega sokola so bogataši radi odšteli 10.000 goldinaijev. Dandanašnji se je ohranil lov s sokoli le v Aziji, zlaati na Tartarskem. So li imeli tudi na zemlji alovenski s sokoli lov, tega ne vem. to pa vem da so ae zarodili pri nas drugačni Sokoli, krepki in pogumni, katerih se naši nasprotniki bolj boje kakor samega peklenščeka In te Sokole nam ohrani in obilo pomnoži Bog! dejo na vrsto in sicer — na prostem. Kaj pravimo na proetemv Slabše je ljudstvo mora stati v temni veži, ki ima vedno odprta vrata in katero ! torej vedno prepihava mrzel veter. Mnogo Ijudij nam je že tožilo, da so se tam prehladih in dobili nahod, protin in druge bolezni. Sodna soba sama na sebi je nedostojna tako avetega posla Podobna je bolj kakšnemu akladišču za petrolej, kakor dvorani. ly« •« pravica Skrajni čas bi bil. da bi se tu kaj ukrenilo in čudimo se. da se naši odvetniki niso se nič pritoževali zoper te prostore. Toda gospodje odvetniki smejo v Bodn jsko sobo in so lepo na gorkem — ali ini uboge pravico iakajoče*pare moramo zunsj ostati. Morebiti bo vender našega okrožnega sodišča predsednik, ki je tudi za take reči skrben mož. enkrat pozoren poetal in nam na kakšen način pomagal. Spodnje-itajerske novice. iPremembe pri i. duhovščini.) 1'mrla sta č. gg. Lovro Krambergar vpokojeni župnik pri sv. Križu pri Ljutomera J. šribar župnik in dekan v Skalah pri Velenji. i Poroka ) G. dr. J. Vovšek. c. kr. sodnik v Mariboru, poročil se je /. gospico Pavlo Bauer v 1 raslovčah. Čestitamo! (Novi okrajni šolski nadzorniki' za prihodnjo Šestletno d0l)0 na Štajerskem so imenovani. in sicer za spodnje Štajersko: G. Fr. Bohe i m. nadučitelj v Kozjem (za okraje: Kozje. Brežice in Sevnico), g. H. Schreiner. ravnatelj učiteljišča v Maribora (za to okolico), g. dr. Jan. Bezjak. profesor učiteljišča v MarilK.ru (za okraja: Sv. Lenart in Slov. Bistrico), g. Fr. Vrečko, naučitelj v Št. Ilju pri Turnjaku iza okr.: Slov. Gradec. Šoštanj in Marenbergi: g. P- Leitgeb, nadučitelj pri av. Duhu v Ločah (za okr.: celjska okolica, Vransko, Gornjigrad. Konjice, Šinar|e in I,aSko), g. Ranner iza: Ptuj- Ormož. Rogatec, Ljutomer. G. Radgona i. g. J. Levitschnigg iza mesto celjsko i in prof. Neubauer (za Maribor sam). — Nekateri so izkušeni, izobraženi peda- , gogi. dragi tudi. Vendar dočim so prvi pedagogi v pravem pomenu besede, so dragi ob enem privrženci .šulferajn"-ovega katekizma. i V štajerski deželni šolaki aveti so za prihodnjo šestletno dobo imenovani še dosedanji člani od presvitlega cesarja. Vsled tega bode tudi zast jpnik cerkve v labodski knezoškotiji preč. gospod korar dr. 1. Križanič, edini Slovenec v tem velevažnem zastopu. Drugo ljudstvo in učitelistvo slovensko tudi v bodoče ne bode imelo zastopnika — (Vabilo k L občnem zborovanju bralnega društva sa Laški trg in okolico i dne 5. novembra ob 4. uri popoldne v pivovarni goep. S. Ku kec-a v Laškem trgu. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Volitev stalnega odbora I. | Vpisovanje novih udov. 5. Pobiranje mesečnine. J Po sklepu prosta zabava. K obilni udeležbi ! uljudno vabi osnovalni odbor. (Ustrelil.) V noči od 15—16. t m. slišal Je pastir kmeta Stante-ta na Slemenih pri Vojniku v domačem vinogradu nekaj šumeti ter zbudi gospodarja. Ta vzame puško ter gre v vinograd. Ko na štirikratno klicanje: .Kdo je?" ne dobi odgovora, vstreli tje od koder je bil prihajal šum. Knj je bilo:-' Neka sosedna ženska je grozdje kradbk a asdaj dobila svoje plačilo; kajti .šrut* šel je globoko v spodnji del trupla tako. da so jo morali nest i domu, kjer leži v srar.ui nevarnosti. (VaMIo.) Društvo .Kmetovalec' v Gotov-Ijah priredi na Martinovo nedeljo dne 12. novembra t L .Martinovo veselico" pri katen se bode igrala tudi tombola društvu v korist. Veselica vršila se bode ob 4. uri popoludne v gornib prostorih g. župana J. Hausenbi.hlerja v Žalci. — Ker društvo slovi, da v istini prireja izvrstne zabave, nadjsti se je. da to veselico počasti i mnogo gostov is Celja in drugod. (Hraotnik.) Kakor js slišati, bods pri ass k malo volitev načelnika krajnega šolskega sveta; žalibog. da moram slišati tudi, da pravega moža za ta posel ne najdejo. Men noče prevzeti, drugi ne more. aploh vsi narodni udje se branijo, ki imajo vendar večino. Tako ai bode najbrž zopet I izvolili načelnika iz aovražnega tabora, češ. aaj načelnik sam nima nobenih pravic. Res je, da sam ne more veliko ukreniti, pa laatna akušnja nas uči, da si načelniki dostikrat, pravice pridržujejo in pripisujejo. Nsj brž mislijo naši možje s tem nasprotno stranko potolažiti, pa potem je bil zastonj lanski boj. zaslonj sijajna zmaga. las poglejmo tja na Dol. kako tam načelnik goapo-dari. ki je tudi iz nasprotne stranke, vse na svojo roko. skoraj brez šolskega sveta. On je celo nekje trdil: .Nobeden drugi nima govoriti, kakor jaz. Do'anci se s tem tolažijo, da ne bode več dolj o govoril, čudno Je, da jim še ni na šolo lepega napisa napravil: .Volks-chule" ki M vsemu svetu kazal, da je zaies .Volkova šola". Saj so pa itak D ilanci že omilovanja vredni, ker nimajo pravih š-lskih moči. Njihov nadučitelj je letos prestopil 84. leto (osemdeset in štir); v pomoč pa je dobil gospodično, ki je ravnokar oetavila učiteljišče Ootovo je gospica v svoji stroki zmožna, pa nepostavno je že to. da inora v višjem razredu podučevati. Zakaj se ne dovoli tako dolgo g. nadučitelju pokojnina v 'Volilni shod.i V nedeljo 15, t. m. sta imela naša |>oalanopraSuje. ker ae je d'sta kupcev oglasilo. Plačujejo liter po 27 kr. ali po lf)0 gld. itrtinjak: muSkatelerja po I 200 gld. Strtinjak. Posebno oni so z vinsko letino zadovoljni, ki so že prejina leta vinograde Škropili, ker imajo zdaj že lepo in močno trsovje. Toraj ne pozabimo Škropiti na leto. DnnsJ i meseca vinotokai. Prav veselo vest Vam motam poročati. Nai rojak g. Veko-slav Vavpotič. bivajoč na Dunaji, XVIII Fried-manngasse 8, bode v kratkem slovenskemu občinstvu izročil sedmero sklsdb slovenskih pesni. Te so: .Hjrmnus" (besede J. Stritarjeve), .Slovensko geslo" (besede A. Aikercovei, .Dijaika* (besede J. Stritarjeve). .Tolažba* in .Tvoj spomin* (besede Pavline Pajkove), .Da me ljubil, dekle lepo* (besede J. Cimpermanovei. .Olgi* (po narodni pesni harmoniziral). Da se je gosp. Vavpotič odločil, samo za Slovence delovati, moramo prav iskreno pozdravljati. Mej Nemci ima ta naS rojak uže dolgo dobro ime kot znamenit skladatelj za citre. Pred leti bil je cek5 na najviijem mestu odlikovan za nad-vojvodinji Valeriji poklonjeno skladbo z briljantno iglico. .Wiener Zither Zeituug" priobčila je celi) životopis s podobo naiega rojaka Vavpotiča v katerem nemSki strokovnjak izvanredno hvali skladbe Vsvpotičeve. Ni dvomiti, da se bodo njegove najnovejie skladbe skoro priljubile pri Slovencih. Kar ie pa na-Sega rojaka posebno odlikuje. Je to, da hoče te svoje sklsdbe slovenskim pevskim druitvom podariti s pristavkom. da ako hoče kedo kaj podariti. da to stori v korist .podpornemu druitvu zn slovenake visokoSolce na Dunaji" (blagajnik vč. g. dr. Fr. Sedej. c. kr. dvorni kapelan in ravnatelj v Avgustineju na Dunaji. I. Avgustinerstr. 7». Ako pomislimo, da je g. Vavpotič te skladbe na svoje stroSke založil in da niti svojih atroikov ne terja timveč. da vse poklanja imenovanemu prepotrebnemu druitvu. potem imamo pred aeboj uzor-rodoljuba kojega menda ne bode hitro doaegel kdo! (JSvssdioa"), Polka Mazurka zs klavir zložil II. Volarič, se zove lična nova skladba katero je izdala marljiva založna knjigarna L. Schwent-nerja v Brežicah. Prijateljem glasbe za ples bode to mično delce znanega skladatelja jako uatreglo in se bode gotovo prikupilo vaem slovenskim igralkam in igralcem na glasovirn. ker je prav ljubko in ne preveč težsvno, torej vsakemu igralcu pristopno. Cena 4f», s poštnino 48. kr i Slovanske knjižnim") II snopič iziel je 21. t m. Obe*za dve povesti .Pojdimo za nJim!" in .Angelj". — Naročnina z nafta za 26 snopičev le 2 gld. HO kr.. kar je tako ceno. kakor do ae-daj Se nobena slovenska knjižica (i «pod izdajatelj pravi, da je dobil polovico toliko naročnikov. kar jih potrebuje, da bode .Slovanska knjižnica" redno izhajala. Mi želimo, da bi se tudi po Štajerskem to hvalevredno podjetje kar največ razSirilo in da bi '/ spod izdajatelj lahko že pri prih'*lnjt in zvezku j-ovedal. da ae je oglasil" že dovolj naročnikov. Voftnl red na Jutal Mamici, veljaven .»I I <4H'*rs L I. Odhod U Olja proti Dunaji. Brzovlak ob I uri 37 |>.ii"či m • !• 1. nri 45 m popoludne; p..*tni v ' 5. nri 24 m. |H.|".!iHlne in ob 3. uri 10 m |s.n.či; lokalni vb k ob «. nri 25 in. zjutraj: meAani vlak H. nri 45 in. dopolnilne. Odho« iz Celja proti Trsia. Krz-vlak ob nri 27 m |H.|» ludne in .4> 4. uri ia m zjutraj: pofttni vlak o|> m. nri -JO m. dopoludne in ob I. uri 51 m. ajutraj: lokalni vlak ..I. a. nn :« m. ajutraj in ob uri zvefer do Zidanega m ..»ta: meftaoi vlak ob 6 uri 40 m. s večer. Odhod iz Maribora na Koroiko. P.rzovlak ob 3. uri 25 m. ponoči: lokalni vlak ol> 5. uri 25 in. zjutraj in ob 10. nri 4 m. dop. ter ob 3. uri JO m. popolndn« Odhod iz Pragor-kega proti Ptuji itd. Brzovlak ol 3. uri :W m ponoči: osebni vlak ob -J. uri 37 m. dopolnilne in ob 8. nri 10 m. zvečer: tncAani vlak ob 3 uri :»5 m. popoludne. Odhod is Celja v Velenje. Me»ani vlak ob A. uri o& m. Odkod Is _.... _ zjutraj in z. uri 35 m. popoludne. Odhod is Zidanega mosta v Zagreb. Osebni vlak ob b. uri 12 m. zjutraj in 1. uri 38 m. te- ob b. uri 10 m. popoludne. Odhou i« Polidan v Konjic« ob 10. uri 25 m. dopoludne in ni' 4. nri KI m. popoludne. Odhod iz Konjic v PoUtane ob H. uri 30 m. zjutraj in 1. uri 10 m. popoludne. Javna zahvala. Odl*>r podpi«ane?a druitva izreka na |eni. Itavn« tako slavnim uradom tianifilje, |«-\M čatnike itd po najnitjih cenah TDrmm- Hg^ v Omlji- ki bi ae rad učil sprejme Oragotin Hribar v Celji. ZMZorlo IRa.-u.oli 11'ICIllfl /.Ml "K **M<. nihnsjflnejMh oljnatih Največjo izber zrcal r dob vseh velikosti v ok mftkr f Mjl, Msritt tfaa priporoča svojo največjo zal'igo vsakovratnib steklenih in |-.rrelanskih posod sa gostilne, kavarna in dom, kakor tudi drugih rteklenih Isdelkov. Zalogo vaakovrst- - ------ Ijaatibbarv. zrcal m pre _______■ar*—-' _____s nlih p.jH-bno pa oposaria slsv. občinstvo na veliko salogo vaakovrstnih najnovejših sutilse a tsstilst s iaredno svetlimo jsko-stjo, kakor tudi od pnpro-stib do najkrasnejiih na mizmh in visečih uvetilnlr po najnižjih <-ena*i Priporoča se tudi aa ^ , v*ak"vrstna a>alarsbs dela pri »ovil, »tavl>ab in vsprejema v«« v njegovo str..ko «ps'la;-^e poprave ter jih tsvrfajs solidno, t». isnai. map za |ia» ia papifje. tintaik^, okvin sa tote«rmi>js, Uataic itd. >. Sskka ta mlitNm UM« ia paaaka papaL ^ JzraCma. pisma (Lehrbriet) v si«.venskem in nemUsm jezika, priporoča (črtnim sadrugam in mojstrom C«ji. Strune ^ eto«, gedi 1» kltor« trgovina a HRIBAR t Celji. Tstys ran ožino tlrolaknf« in dol*njsk«(a -•g t^ i n- a !)»> le pristno I.lap«. p- nija p<. primerno nizki ceni v p.« -.lah <*l SO l«r.t vile. Jot. Paulin l:Wi v LJubljani. Marijin trg M. L mmmmmm /-ja | " 1 ran uma t Lekarna Trnkoczy- sraven rotovža v Ljubljani | pr.-laja In v »ah dan a prvo |>o»to raipoUlj* \ rrttfžftttrn I Marijace/jske I y kapljice za želodec J pilniro vpli_____ ... ____ mu prebavljenjm, pri krtu t talcdcu n aaba- + J I steklenica velja SO kr, 4 9 fld, :> turatov , HKt. t gld. um" a gid. TT a l:t ispreincni. en., leto rabljen jvrasen m za »""»n"«" * v siti na prodaj ia SOO gld. harmonij Jos. Hočevar krojaški mojster Celje. Oraika ceat *t. 10 priporoča slavnemu občinstvo svojo v-liko zaloga storjene obleke za gospod« in dečke. plašče in svršn:k-po najnovejSem. elegant n«-m kroja >«• > •-* Za obila naročila ae pro«i JTTT^T zvezka, tablica, svinčnike 3lBJ*9Se$8»*| SK: MASNE ^Ij Molitvene knjige" v papir in pl.«eni:n križem .. ii5 kr, gl i »i. i mi, | hi li ledi a*;ie ia tlnicia« trna« priporoča D. Hribar v Celji. 1000 veder novega vina, letošnjega pridelka proda * red i oktobra 1.1. takoj oOM>jil. Ujnik v Ptuji. Hišo pripravno za trgovino, na primernem pnstoru v mestu Celji za znesek do 60.000 gold., želi se kupiti proti takojšni plači. Ponudbe r.a upravni&tvo .Domovin*:" v Celji. Šolske knjige, in vse šolske potrebščine za novo šolsko leto priporoča trgovina Dragotina Hribar ja i ( •§§ Svilnati papir m« za rože in vence o Vsih Svetih u fcMlo in drobno po najnižjih cenah. je .a debelo in drobno v trgovini Drag. Hribarja -v Oeljl Dne 2. oktobra 1893 se je pričela velika AZPRODAJA .Mira i l.TBi :t suknenega, platnenega in manurakturnega blaga Kari Vaniča, Celja KotovAka ulica Srponajnipcenati^; Josip IftbvMM, i fcrojg^fcl zxxojat«r -v- Omljl Glavni trg St. 18 l'ri|-»roča as aa ladekivaids vsakorflne obleka aa |f.*|i.iie Ia dečke Velika sah«a vaskorkn-ga nam. kak.* tudi etorjene obleke aa kmete. K'«l<>de In detke. Velik isbor veakorteega perila in epodnje oblaka. I IS AA v kateri je g. stilna in mesarija ter »■ a, I nn jma „ „„,, kl,.t |l)ev ler ^e veliki njivi in leti ob (.»lavni cesti v v..jiiik, pr.»la hc pr>»te v<>lje. Več .ve .Ne»a Jaklič v Vojniku. (IZ& 4 „THE GRESHAM" znvnrovnlnn družba za življenje v Londonu. Filljali a Avstrijsko: Filj|4ta u Ogtrtt: r •!r-:Uni klii. lry .1 rf- H, r ■/<-.<.7.„. *;.'.. Aktiva drnžbs dne 31. dec. IKSiS frk. Itt,:)l5,l&l. -Letni sa varovalni dohodki a obrestmi do 81. deremlira 1MIS . «tyMOOMl-lipla*anja za savarovanje. aa rente in o.lkii|.e i. dr. odkar posiilie •IniilfS iIMlM .... •»illl.il5.l!Sil.— V aadii,ciii ■»•cinnajKtmeHečncni {•< «1< .vanji prijavilo seje novih zavarovanj za....... IS5.t:isuvi tako. da *e j<- pri javil« • zavarovanj ves čn» »d ka r ilri ižha p. -al nje sa . 18.Vl.lllfi i!U>. Prospekti, cene p«, katerih se ravna .Inižl« pri iadavanji p«ilic- in prijavni obrazci dobe .-e lirea-plačn«i pri 'jrneralni agcninri v Ljubi i n. Tržaika < esta i pn GVIDOKU ZESCIlKO-tu in pri agenturi - Celji pri r. Viljemu HKJZRSPERGEH-ju. <11x11 is Kakih 50 praznih zabojev proda Drag. Hribar -v Celji Izdajatelj in urodr.ik Dragotin Hribar — Tisk troltvene tiakarne D Hribar v Celji Priloga «Domovini» St. 30., dne 25. oktobra 1893. (Is Pt«ja.) V nedeljo »trn. bodo premi! knezoškof obnovljeno miaoritsko cerkev av. Petra in Pavla v Ptnji blagoslovili. (Sv. Dak aa Ostrem vrha), konec septembra. — Povodom sklepa letnega šolskega tečaja so nekateri prijatelji šolske mladeži tistej pripravili veselico ia v to namen darovali: Blag. gosp. Perd. Hsuška, grajščak 10 kron; preč. g župnik Franc Segala ter gg. nadučitelj Srečko Majcen, posestnike Andrej Seršen in Janez Umpreht po 2 kroni, gospa in gospod Lakotič, veleposestnika aa Vnrmatu blagovoljno povabila vso učečo se mladino aa svoj dom. ter njo posebej prav bo gato in prijazno pogostila, je nam ostalo od zgor imenovane zbirke le nekaj novcev, ki oo bodo primemo v drago reč obrnili Mladina ae jo prav nodottao veoelila; učenci ao peli. deklamovali, telovadili ia ss igrali ia o poldan, ko je zvon is gore 12. uro naznanil, stojs m skupno molili ,Angeljoki pozdrav". — Vsem imenovanim do brotaikom. posebno blagej lakotičevej bili, izre čeaa aa) bo a tem srčna zahvala (Dr. Jon Vstoforl), rodom Slovenec, kopališča! zdravnik v krapinskih toplicah, se preseli lo ta teden v Gradec da ae ondi s alno nastavi. Hrvatje mn pišejo v svojih listih prav laskavs besede v slftvo. (Odpis davkov.I Državni poslanec č. gospod dr. Lav. Oregorec je izročil zbornici poolancev prošnjo občin Cmurek, Št Ienart, Brežice. Rad gona ia Konjice, da se jim za več let odpišejo davki vsled ftod, ki ste jih napravili toča in strupena rosa po vinogradih. (TifSlSi) ss je na spodnjem Štajerskem boš dokončala in vršila v najlepšem vremenu. Že to je vrednost letošnjega vina jako povzdignilo (Velike podpore bodo štajerskim vinogradnikom) naklonila štajerska hranilnica. Po devetletnem premiiljevanji je prišla vsled ugodnih vspehov, ki jih ima ameriksaska trto v brežkem okraji, do sledečih hvalevrednih sklepov: Skozi 3 leta bode darovala vsako leto 5000 gld. za posredno poepeševanje amerikaaokih nasadov, namreč s tem, da bode podpirala nasad trtoic ia traaih matičqjakov, nasad šolskih vinogradov ia da bode dajala podpore . inorejakim učencem, popotnim učiteljem in takim oaebam, katere bodo trsoo cepljenje učili. — Vrh tega se je odločilo, darovati enkrat za vselej 100.000 gld. iz avojegs zadružnega zaklada v tele bolj neposredne s vrhe: Podpore hoče dajati pridnim in potrebnim manjšim pooeotnikom za naaad novih vinogradov, darila bode dajala viničarjem in brezobrestna posojila večjim pooeatoikom, če tudi ne bi mogli dati ti za posojilo dovolj varnosti. S temi sklepi se bode bavil posebni odsek Itajersko hranilnice, da jih izvrši. (V okr. Moki svat vraaoki) oo oo v okrajnem zastopu izvolili ti-le gg. A. Balon, župnik na Vranskem; F. Zdollek, župnik pri sv. Jurju pod Tabrom; S. Oset, trgovec na Vranskem, Gašper Šorn, župan v Grajskivasi in F. Pristan, posestnik v Parižlah. (T Mariboru) ae je blizo koroškega kolo dvora pripetilo dvoje velikih nesreč. Prejšnji teden, je bil ookrbaik Rihter povožen od železnice, da je umrl. Sedaj pa le neki delavec. Droge slovenske novice. (Slovenke iolotve.) Kakor kažejo Itatiatični podatki, ima od slovenskih pokrajin primeroma največ šol Koroška (363), kjer pride ena ljudska šola le na !W4 stanovalcev, na Štajerskem (z 861 Mami) le le na 148» prebivalcev, na Kranjskem (s 340 šolami) na 1467 in na Primorskem (453 M) na 1538 stanovalcev. Pri tem jo pa znano, da je v slovenskem delu Štajerske ia Koroške v primeri precej manj šol, kakor na nemškem delu teh dežel. Bai isto nepravo razmerje je v Istri in Trato, dočim ima vendar na Goriškem že vsaka najmanjša vas svojo lolo, vsaj tako imenovano .lolo za silo*. (Himen) V ponedeljek poročil so js v stolni cerkvi ljubljanski g. Jakob Maakoč, a kr. ca rinaraki uradnik v Trstu is znane slovenske rodbine tržaške z gospico Ludmilo Forster jevo, hčerjo skladatelja in stolnega organista g. Antona For*terja Naša srčna čestitanja! (Most los Savo i pri Radečah jel oo bode vendar graditi. Delo prevzel je podjetnik gospod Jurij Tertek od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah. Most stol bode 28 000 goldinarjev. Pričetoa dsla začela so se preteklo sredo. Delo mora biti do vrleno do julija raeseca prihodnjega leta. (Is dkofjoloko.) Nunska deklilka šola ae je letos, ko se v kupljenem in popravljenem gradu lehko razprostira, razširila na 7 razredov in bode v bodočem letu imela celrf osem ljudskololskih razredov. Zakaj oe pa višji razredi ne pretvori v meščansko šolo, kakor postava veleva ia zakaj se ne vpelje slovenski učni jezik? Čemu pišejo tudi pisatelji slovenske knjige, če jih take Me. kakor so to in ljubljanske ooemrazredn ce ne bodo rabile?! (Na Ooroa jokom, zlasti radsvljiikorai okraji gre živinoreja rakovo pot. V vsem okraji je v 211 letih 3045 glav goveje živine manj To pride od tod. ker nimajo kmetje pravih pravic do pašnikov. ia se od straai upravnih organov državnih ne pospešujejo kmetske koristi tako. kakor bi bilo želeti: marveč ima kranjska obrtna družba od pašnikov aa Ikcdo kmetov preveč korioti. (T Krikom) je te dni volilno gibanje za novi občiaski odbor prav živahno. D itncljubni občani si prizadsvajo, da bi prišlo v nov odbor posebno veliko isobražsaih mož narodns slovenske stranks. da bi nov odbor v vseh zadevah občinskega poalovanja gledal na red in napredek. (Od deonega krofa Krka) ae nam poroča, da ao dobili letos od amerikanakih vinogradov — starih ni več — že dokaj mošta nekateri vino gradniki n pr. gg Gregorič v Krškem, dr. Namorž na Jeoenicah, Bralec v Vel. Dolini, Colarič v Kostanjevici, Kerin pri Sv. Križa in drugi. — Dobro; začetek je storjen Lo čvrsto na delo, na rigolanje zdaj na zimo! (Kasetova ia prossovaojs goveje tivinei v Kiotonjevici ss je, kakor ae nam poroča, kaj dobro obnesla. Kmetje so bili pripeljali precej lepo živine, pa tu li bližnji in daljni grajščaki, ki pa nioo vzeli ponujanih jim premij, marveč jih kmetom pripuatili. (Kranjska kraaiUoo) je dovolila 450 gld v podporo tistim učiteljem s Kranjskega, ki se bodo udeležili petmesečnega risarskega tečaja na c. kr. obrtni Mi v Gradci. (Ia fsotoajsvieo i Radi ustanovitve posojil niče je bilo tu v tem mesecu že drugo zborovanje, dokaj dobro obiskano. Pravila so se po irgledu krške posojilnice srečno dognala; a k pristopu se je le Is malo članov oglasilo. Obotavljajo se. ker bi nova zadruga morala imeti .neomejeno zaveso". Dotični gospodje naj pomislijo, da ima velika večina slovenskih posojilnic .neomejeno zavezo" ia da so take zadruge postavljene po sebno na trdni temelj. — Radi zidanja novega Mskega poslopja iščejo ia iščejo primeren prostor, pa ga ne morejo najti. — Nadučitelj Abrara je pričel sopet a kmetijskim predavanjem ob nedeljah, s čemer je bil že v prejšnjih časih tukaj šnjim kmetovalcem sek) vstregel. (T Št Jerneje) se je na ondotni ljudski Mi, katero obiskuje blizo 900 otrok, otvoril le 5. razred, kot vsporednica 1. razreda, kjer pod-učuje novo nastavljena učiteljica, gospica Glo-bočnik. Za 3. razred se: bode dovolil poldnevni poduk, kakor je že v 1. in 2. razredu. (Trto amorikoaoko) bodo odslej na raznih krajih na prodaj Razen v državnih in dež-lnih trtaicah na štajerskem in na Kianjskem in razen pri vinorejskih šolah bodri dobiti tndi pri za*et> nikih na Štajerskem ia Kranjskem V poslednji deželi se je s tako ponudbo že oglasil graščak pl. Obračaj na Impolci i pošto Radna pri Sevnic i. (Dražba sv Mohssja) te marljivo poš Ija svojim udom, katerih ima nekako enako lepo itevilo kakor lani. letošnje zopet prav lepe knjige. — Ljubljanska lkofi|a jih br de letos zadnja do bila, ker je bila lani prva. (Lski ia faHge, Kemd doW> svoje lole ia Mske zgradbe. Slovenci si mo:ajo pa sami po msgati Tako se godi namreč v Trstu Laikih M je vso polno; za nemške ljudske Me bode vlada novo poslopje prej ko prej zidala Slovencem pa, katerih je nad 20.000 v mestu samem, noče niti laiki magistrat niti država šole zidati. Nala družba sv. Cirila ia Metoda mora ondi z veli kim trudom vzdržavati slovensko štirirazrednico (Slovsnoi t risih i sksHoo) so imeli voliti v mestni (ob enem [deželni) zbor poslan«« ia izbrali so kljubu zvijačam lahonskih ia lastnih nasprotnikov vrlega Slovenca, g. I. Vat o ven (V Mokronoga) in okolici je nekaj slučajev ooepnic ali koza (V f oliko ve« i so vendar srečno ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda, kljubu nagajanja nemlkntorjev. Droge avstrijske novice. (Nadvojvoda Prano fiiMnil) se je pre* šnji teden po enajstmesečnem potovanji okolo sveto zdrav, srečno ia radovoljao povrnil čez Pariz ia Nemlko na Dunaj v svoje ljubljeno do movino. kjer je cesarju, svojemu stricu poročal, kaj je dotivol po širokem svetu i Maral sbori je razpravljal obširno vladni predlog, da bi se izjemno stanje na češkem potrdilo. Ostro fo zoper to govorili mladočeski in nekateri nemiki poslanci. Prvi »i med drugim povedali, da je na češkem malovredni čk> vek. ki je bil baje v službi policije, šuntal mlade češke delavce zoper državni red; drugi ao pa rekli, da ao tudi drugod, v Trstu. Istri. Celji šuntarji zoper državo, pa da se jih na miru pusti. — Ni verr jetno, da bode državni zbor po trdil vladi izjemno stanje. Ako pa tega ne stori, utegne ga r!»da razpustiti in razpisati nove vo litve. ker ima za to baje že dovolj»njenje od cesarja Torej zopet le volitve. Prisadevajo nam sicer truda in sitnosti, a politično nas krepijo. (Volilna pravica delavcev ) S U-m, da vlada predlaga volilno pravico razširiti na dosložeae vojake in na moške osebe, katere so le čitinja in pisanja zmožne, s tem je storila velik korak. Takih Ijndij je v Avstriji vse polno — so stori te 24 let, znajo pre-c j služijo svojim gospodarjem — a ker niso samostojni, ke.- direktnega davka ne plačujejo, niso imeli do zdaj volilne pravice. Ako vladni predlog obvelja, kar bi bilo želeti, zadobi veliko dokaj izobražeih ljudi volilno pravico za državni zbor. S tem pr dobe vsaj Čehi veliko, ker imajo izobraženo ljudstvo, pa tadi Slovenci bomo prej na dobičku kakor na zgubi. Le Nemci nič kaj ne marajo za te nove pravice. (Driavnema shemi s- je predložila nova deželnobrambovška postava, ki pa prebivalstvu ne bode v olajšavo. Služba v dejanski (aktivni) deželni hrambi namerava se od 14 mesecev na 2 leti p<.daljšati, neaktivno pa na 10 let Navadne vsje Ijodo trajale odslej pri neaktivnih domobrancih mesto štirih, pet tednov. Torej zopet večjo bremena kmetskemu prebivalstvu, kateremu že zdaj delavcev nedostaja. (Poljedelsko ministerstvoi je priporočilo šolskim gosposka m, da bi učitelji pospeševali pridelovanje lantl po vseh krajih, kjer je za to preimenitno obrtno rastlino ugodno podnehje. Opazovalo se je namreč, da se lanoreja preveč opušča (Šolske ravmsrs v Avstriji) Ns podstovi zadnjega ljudskega štetja je v avstrijskoogrski monarhiji 9.605-337 analfabetov, t j. takih ljudi, ki ne znajo ne brati, ne pisati, 1,031.624 ljudi zna pa samo čitoti. Ako odštejemo od števila analfabelov 6,029.215 otrok, ki le niso 6 let stari, se je torej itevilo anallabetov od leto 1880 zma" šslo za «21%. Najbolj ugodno je razmerje glede omike v I 'redar Iskem. ki hna samo 4", analfabetov; najbolj neugodne razmere so pa v Galiciji, v koji je oelo 23«, analfabetov V Av atriji je bilo leto 1889 HO. 17477 M mej Umi 8439 jedaorasredaic ia 451 meičaaakih M Voek učiteljev skupaj je bilo 46 338. mej temi 15094 učiteljic, ISJVS1 nadomestnih veroučiteljev. 7214 pomožnih, odnosno stranskih učiteljev, 1547 teljev in 705 učiteljic brez spričevala. '.»3« mest je bilo praznih ia na 5000 šolah je bil vpelptn poldnevni pouk. 31156 Mskih poslopij je bilo v slabem stanji in 2257 poslopij pa ni zadostovalo higijeničnim predpisom. — Šolo je obiskovalo blizo 3 milijone otrok ia 337.000 jih jo bilo brez pouka Na jednega učitelja priilo je na Gorenje« Avstrijskem 92. v Galiciji 101 in na Kranjskem 123 učencev. (Dršavni sbor) je minuli teden obravnaval 0 državnih podporah za stradajoče na Češkem. Tirolskem in v Galiciji ter o cenejši prodaji živinske soli. — NaS poslanec M. Volnjak je predlagal, da ae Itevilo državnih poslancev v kmetski skupini spodnje-Stajerski pomnoži na 5, ker ao zdaj samo 3. i Zadnja ara bije menda ssdanjsmu driav-nemu zboru.) Vse etranke se. kar mi ne moremo razumeti, upirajo od vlade predloženi volilni pre-naredbi, in ker tudi vladi izjemnega stanja nočejo potrditi — kar je nam pa lehko umeti — zato nameravajo državni zbor razpuatiti in nove volitve razpiaati. (Dunajski mestni sbor) bode morebiti raz puSčen. ker se v njem vedno Škandali dogajajo. i Veliko cone iivinsks soli) hočejo dobiti Poljaki od vlade, oziroma od finančnega ministra, s katerim se Poljaki nič kaj sporazumeti ne morej». Tudi volilna prenared!« ne ugaja Poljakom. (Zagrobika duhovščina i j- sklenila proSnjo do papeža. da bi jej kmilu dal nadškofa — Na bana hrvatsk- ga je menda dobro upljival njegov obisk pri vladiki Strossmi.v.u; vsij o njemu banu nasprotni politični stranki se je nekoliko prijaznejše izrazil. Ogled po fiirokem svetu. iRnski prestolonaslednik) se je zaročil z argleJko princesinjo. hčeijo sedanjega angleSkega prestolonaslednika. (Umrl je Mac Mahom, v prejšnjih časih imenitni franc >ski marSal in od 1.1873—1879 1 redsednik francoske republ.ke. (V Parizu) bode I 1100. zopet velikanska svetovna razstava, pri kateri nameravajo znani Eiflelnov stolp umetno prenarediti. (Rusko vojno brodovje) ki je došlo na frar.cosko. v primorsko mesto Tultfn, je bilo od vlade in francoskega naroda sijajno sprejeto. Prijateljstvo ruske in francoske države se je a tem obnovilo in pred svetom dokazalo. i Zlata primanjkujs in »-ploh kovanega denarja zelo po vseh državah, posebno v Italiji, od kar hočejo skoro vse države le zlati denar, zlato veljavo vpeljati. V Avstriji ima zlato vsled tega — kar se nikoli ni p:'čakovalo — 6°, aže, v Italiji cel<5 10«,. (Observatorij (vremenska opasovalnica) na Nontblancu) je do malega dedelan in je le &e notranjo opravo oskrbeti. Slavni astronom Jinsen poroča, da se nadeja Se to jssen pričeti s svojimi opazovanji na Montblanškem observatoriji. ki se je dovršil hvala iztedno ugodnemu vremenu in vztrajnosti delavcev, minu'ega meseca izmed katerih ao nekateri več nego 20 dnij neprenehoma ostali na vrhunci gore. To silno drago podjetje na najvišji in atraSno mrzli evropski gori so podpirali razni bogataši. (Pruski Poljaki in Čehi v Šlesiji), kjer imajo nove volitve v deželni zbor, ae živahno gibljejo, osobito v Ratiboru. kjer izhajajo poljske in češke novine. (Angleško brodovje i je došlo na Laško v Tarent, kjer je bilo od Italijanov prijazno sprejeto; pa ne tako očitno pros čno, kakor rusko brodovje na Francoskem, iSneg) je padel že na aeverju Evrope in CelO v Bolgariji. Zato smo imeli par dni že mraz a slano tudi pri nas. Dopisi . Kakor je cenjenim čitateljom ljub« .Domovine" več ali manj znano, postavil j« g. Simon Kukec v Žalci lepo novo pivovarno, koja sr je dne 20. t m. slovesno otvorila. Zjutraj ob 7. uri se jo brala v dobri namen sv. maša. pri koji je bil pričujoč gospa! Simon Kukec sč svojo obiteljo, kakor tudi uradniki hiše. pivovaraki mojster, vsi pivovaraki delavci in pomočniki in diugo hišno osobje. Zapazili smo pa v cerkvi tudi več tržanov in prijateljev hiSe, ki so gotovo tudi vsi sreče in blagoslova božjega prosili novemu podjetju. Gospod Kukec je toraj z Bogom začel in upati je. da mu bo pri njegovemu podjetju areča mila Tiati dan smo zapazili novo poslopje z zastavami okrašeno; najvišje je plapolala velika cesarska zastava in nekoliko nižje več avstrijskih in štajerskih zastav; a pri oknih smo videli lepe slovenske zastavice in to proti vsim štirim vetrom. Posestnik tega poslopja je toraj junaško pokazal, kaj čuti njegovo srce. kaj je on in njegova hiša — Proti večeru zbrali ao se žalski tržani in drugi prijatelji gostoljubne Kukčeve hiše v .kolodvorni restavraciji", prišli so si do-gotovljeno parostrojno pivovarno ogledati in ob enem častitati g. Kukecu. Pač ni mi treba omenjati. da se je vrstil govor za govorom, zdravica za zdravico. dok nas je pozna ura spominjala, da se moramo podati k počitku. — Za v nedeljo 15. okt. so bili povabljeni naši celjski sosedje, naj bs se tudi oni veselili z veselimi. Prišlo je mnogo odlične celjske gospdde, le žal, da je bil mnogi innogi zadržan. Tudi takrat je bilo vse .židane* volje. Ker zaradi priinanjkanja prostora ne moreino na drobneje poročati, naj le omenimo, da so nam ugajale krepke besede raznih govor nikov. posebno pa nam bodo govori g. dr. Fili-piča, g. S. Kukeca, g. R, Kukeca, gospoda župana Hauaenbichleija. preč. žalskega g. župnika itd. itd ostali v vednem spominu. Skoraj bi pozabili omeniti, da je pivovar g. Bogoalav Hajek daljši govor v pregladki češčini kaj lepo dovršil. Eden uradnikov pivovarne je pa v kratkih, pa dobrih potezah povdaijal. kako jiotrcbno je. da vsi Slo-venještajerci to novo. po najnovejšem slogu postavljeno. edino slovensko pivovarno po vsih močeh podpirajo, ker ta ni a-tmo kinč žalskega trga, ampak naj bo tudi ponos cele Savinjske doline, da, celega spodnjega Štajerja. — Le prehitro nam je zopet potekel čas in le prehitro so nas zapustili naši ljubljeni Celjani. — Ker ima g. Kukec tudi v Laškem trgu veliko pivovarno, tovarno sladja. več hiš itd., ao prišli dne 8. L m po večjem vsi laški tržani in mnogo druge odlične laške gospode svojega prijatelja g. Kukeca obiskati, da bi si njvgov velikanski napredek ogledali in rnu čestitali, tudi tisti večer je bila v kolodvorni restavraciji mala večerna zabavica. pri koji se je slišal marsikteri lepi govor. — Žalska pivovarna je toraj otvorjena in a ponosom se ozira žalski trg na njo. — Bog dal. da bi delovala in vedno naraščala v čast in korist delavne rodbine Kukčeve in v blag -r mile naše domovine. Zspod solčavskih planin. .Domovina" hvalevredno ožigosuje one urade, kateri se od zveličavne nemščine Se ne morejo ločiti ter a« menda ponašajo £ njo, kakor araka s pavovim perjem. In kaj pa k temu porečete, g. urednik, če Se zadruga trgovcev v Gornjemgradu nem-škutari? Slučajno namreč mi je prišlo v roke nekemu tukajšnjemu le slovenščine zmožnemu trgovcu vposlano njeno povabilo k skupščini, ki se bo vršila 30. oktobra L L a povabilo je bilo piaano — nemški. No, je znabiti tudi tukaj .druck" (pritisk) od zgoraj?! Res, značajni Slovenci so to. Bnjhnabnrt, dne 11. okt. (Veselica god-I »enega kluba.) V nedeljo dne 8. okt. priredili amo v gostilni g. Radeja tombolo a koncertom, v korist revni šolaki mladini. Prijatelji godbene-ga kluba in mladine so bogato in okusno oblo žili tombolo. Da-si je vodstvo, kakor navadno, tudi to pot trčilo ob zapreke, vender ae ni upla-šilo napeti vse svoje moči, da izpelja ta načrt: priredi veselico v dobrodelni namen Mnogo-brojna udeležba domačega občinstva in odlične goapode ;z Vidma je to pričala Kmalu po napovedanem začetku naznani .trobenta" .pozor" in tombola se je pričela; grobna tihots nastane, vsak še enkrat upre bistro oko na številke izbranih si tablic in napne poln upanja uho, češ: .Išče t« sreča, um ti j« dan* ... Zdajci se začne tekmovanje v privihavanji klicanih številk ; j^dnim gre delo d« bio od rok, med tem ko se jamejo drugi v tibej nevolji bal tako zanimati za tablice vsega obmizja dok jim zaporedni klici: amba. tema itd. ne p »rušijo vseh nad . .. Marsikomu pa je nemila oanla le z eno aano številko odplula sladke sreče up. Po končanej igri zasvirala je godi« rajhenburškega kluba obče priljubljeno .Sokolsko" koračnico in ž njo pričela koncert, ki je trajal kako 1»,«. uro. Ta se nam je spomniti na vedno sodelujočo izdatno podporo strani g. nadučitelja Mori ca iz Zdol, ki nam ob vsakej priliki prav rad in dostikrat z velikimi žrtvami priskoči na pomoč ter na | tak način pripomore do željenega uapeha A to pot odzvali ste se tudi gospici Tramšek iz Vidma našemu vabilu ter krepko podpirali s krasnimi svojimi glasovi domači mešani zbor. Njima, kakor g. nadučitelju toraj prav lepa hvala! Prisrčno hvalo pa tudi izrekamo vsem, ki ao pripomogli bodi ai s čistimi denarnimi doneski. Itodiai z lu pimi dobitki k vaeskozi povoljnem in za revno mladino ugodnem ozira omenjene veselice v pri jetnej zavesti, da kar so revnim storili, so Bogu storili; čast pa tudi onim, ki se niso mogli udeležiti tega večera, pa nam želeli tim večjega uspeha! Xs Konjic. Konjiški .vollblut-germani" niso poprej mirovali, dokler jim ni visoki dež. šol. svet dovolil nemške dvorazrednioe. Poslopja sicer še nimajo, a šol otrok so menda že toliko nalovili, da se b) splačalo podučevati. Saj si je pa tudi g. nadučitelj Alojzij Seidler kaj prizadeval. ilr ai pridobi, kolikor mogoče veliko število nemščine lačnih otrok. Marsikaterim slov. starišem govoril je: , Dajte ga v nemško šok) — ae bo nemško naučil — saj mu nemščina ne bo nič Skodov.il.t" itd. Imamo dovolj žalootnih izgledov. ki vsi pričajo, da je nenaravno in ob enem neumno otroka v dragem jeziku poučevati nego v materinskem Is takih otrok nam navadno vzgajajo netnačajnele — odpadnike. Ako pa omenjeni gospod miali, da je nemščina nekak .volapflck", da se lahko porabi za vse narode, potem ga zares milujemo. .Afterpedagogiška" načela nekaterih vzgojiteljev sedanjega veka ao res občudovanja vredna — Kakor je slišati, bode nova .prepotreboa" dvorazredoica v starem šol. poslopji. Slovenska šola pa bi ai morala sobi za dva razreda drugod najeti. Okoličani, ako čutite še nekoliko slovenske krvi p j svojih žilah utripati, ako imate sploh količkaj narodnega ponosa, toga ne pripustite nikdar! Tistih rokodelcev, trgovcev, gostilničarjev itd., ki dajejo svojo deoo v nemško šolo, pa se skrbno ogibajte. Ne nosite takim svojih krajcer-jev! Namesto k odpadniku v gostilnico iti, se pt daj domov ter se napij avojega poštenega hro-šovca. Sosedi in vaščani si eezite prijateljsko v roke ter skupno delujte zoper sovraga — zoper izdajalca domovine. Tolika Vedel) a 13. oktobra 1893. Trgovina V Lepuscha v Pttyi z železom in špecerijskim blagom razpošilja okl.ee, da se je preselila v novi hram .Posojilnice ptujske" in vabi kupce za mnogoštevilni obisk, ter izraža načelo: ,Po strezi ljudem s poštenim in cenim blagom". — To lepo načelo bode marsikoga privabilo in se bo inorda ta trgovina tega načela držala, ali. tukaj zopet lehko opazujemo, kako lepo naa po slovenskem jeziku vabijo v .štacuno", in kako prijeten jim je vsak sloveneki krajcar in vinar, toda da bi ta trgovina si napravila mesto: .Ei-een A MetalUvaaren. Kiichengeriithe — Specerel. Material A F.»rbwaaren* — slovenak napis, tega ji ni mar. in čudimo se tndi, kako zamore .Ptujska slovenska posojilnica" na svojem hramu imeti tak velikonenški napis. — Ne čudimo ae toraj, ako nijeden trgovec v Ptuji nima alovenakega napisa, ker tudi aloven-aka posojilnica od svojega najemnika ni zahtevala da doda temu krasnemu poslopju slovensk značaj. Kakor rečeno: Slovenaki težko zaslužen denar je trgovcem všeč in se s slovenskimi vabili Slovencem dobrikajo, potem pa z dobičkom nemško stran podpirajo, kakor nam je od tega štacunarja znano. Is Klbnioe. Gospod uradnik! V 28. štev. čislan* .Domovine' priobčili »ta dopis is Ribnice, s *;aterim pa ss odbor, o. i roma predatdništvo bralnega diuStva, popolnoma strinjati ae more. Lepo in hvalevredno je, da je g dopisnik ras glasil uspeh društvenega delovanja, toda društvo bi imelo več koristi, ko bi bil povdaijal, da je to pot prvokrat zborovalo v prostornejgostil nici sredi vasi, kakor, da ga spravlja z gostilničarjem v zamero. Pozabil je menda preči tati va bik), sicer bi bil rasvidel, da gostovanje ni spadalo med dnevni v spored. Pozabil je, da davkoplačevalci nosimo tudi v c. kr. davkarnico naše .poštene gmše", da pa za to, kar bi nam bilo ugodno, moramo le še prositi in — čakati. Ra-dikali/.em tukaj ni na svojem mestu. Blagor mu