Urejuje G RS ta V Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld, na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/s strani 8 gld., na '/* strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št. 20. Y Ljubljani, 31. oktobra 1897. Leto XIY.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Obseg: Mali fmrzliksr. — O vzrfji telet. — Pravila za kimljenje. — Kužne bolezni domačih živalij. (Dalje.) — Vprašanja in cdgovoii. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva,— Tržne cene.
Mali zmrzlikar.
(Cheimatobia [Geometra] brumata.)
Med vsemi gosenicami je najbolj škodljiva ona mak ga zmrzlikarja ali pedfca, ki je znana tudi pod imenom „klaftrač". Ta majhna gosenica je od začetka sivorjava, potem	/ J\
bledozelena s črnkastimi J Ji I progami, ter ima deset / f \| nog s kterimi se pomika,	J/ )
kakor se vidi na pod. 43. felft/ ■ Proti koncu meseca	'
vinotoka izleze zmrzlikar iz mešičkov. Samec se W od samic razločuje s tem, I da ima popolna krila, i \ dočim so pri samicah krila krnasta, s kterimi ne morejo letati, ter le po drevju lažeč odlože	^
po 200 do 300 jajčec; Podoba ^ Podoha vender vsikdar tako, da
so v bližini popkov. Še Ie spomladi izlezejo iz teh jajčec gosenice, ktere listje skupaj spredejo s tankimi nitmi ter požro; tudi cvetje in celo mlado sadje ni varno pred njimi. Zaradi svoje požrešnosti so prisiljene, preseliti se na druge veje, kadar so na prejšnih objedle listje. Do-rastla gosenica se spusti po tanki nitki na zemljo, v ktero se zarije in zabubi, ter se meseca vinotoka iznova pokaže kot metulj in skrbi za zalego, ki nam opustoša peškato sadje.
Zatiranje: 1.) Že meseca vinotoka, ko se pri-
čenja mraz, naj se ogladi stara lubad od debla, ktero se namaže z limom. Pri mlajših drevesih se napravi po-pirnat pas, kakor kaže podoba 44., a pri takih, ki imajo še kol, se mora tudi temu narediti pas (podoba 45. a), ki se priveže z motvozom (špago) in po vrhu namaže z
limom. Ako se je leplji-vost lima počasi izgubila, j j	je treba pas iznova na-
i |1	mazati. Nekteri pvirede
takšen pas v obliki lija \	(livnika) kakor to kaže
podoba 46., kteri se na znotranji strani namaže z limom, kar je zaradi tega bolje, ker dež lima ne izpere tako lahko in lim svojo lepljivost dalj časa obdrži.
•^iPBSŽSt je več različnih receptov. —~~ Alberta Propfeja tvornica r> ,7 i	za kemijsko in oljnato
'	blago v Aussigu na
Če-
| škem dela tak lep, »Petrine" zvan, po jako nizki ceni (15 kr. kg). Mrčesji lep naj se prav na debelo namaže na deblo, ktero naj se prej ogladi, ali pri mlajših drevesih — kakor se je poprej omenilo — na popir, ter se potem še potolče z ostrim čopičem.
Samice, ktere zaradi svojih krnastih kril ne morejo letati, so prisiljene laziti po deblu ter se tako ujamejo na polepljenih pasih, in ne morejo na drevo odložiti svojih jajčec. Ker narava samicam ni dala popolnih kril, mogoče nam je s pasovi zabraniti jim pot na sadno drevje.
2.)	Dober pripomoček je tudi globoko prekopanje zemlje okoli drevesa meseca avgusta in septembra. Pri tem pridejo mešički globokeje v zemljo, in iz njih izlezli metulji ne morejo na svetlo ter tako poginejo.
3.)	Veliki in splošni pomočniki pri zatiranju teh in enakih škodljivcev sadjarstva so nam ptiči, v prvi vrsti ptice pevke. Ptice so sadjarju največje prijateljice; zatorej naj vsakdo skrbi, da si ohrani te dobrotnice. A ne samo, da jih ne zatira, ampak da naj jim priložnost in pomaga naj jim, da morejo gnezditi. To se najlože zgodi, ako jim napravi valilnice.
S temi sredstvi nam je mogoče odstraniti tega škodljivca in z njim obilo škodo, ktero dela zlasti po nek-terih krajih.	Lešnik.
0 vzreji telet.
Sesanje in napajanje. Vsaka starejša krava obliže in očisti svoje tele takoj po storitvi. Le mlade krave (po prvem porodu) se včasih ustavljajo; da jih prisilimo k temu, za chranjenje telečjega zdravja prevažnenou poslu, potrosimo kožico s soljo ali pa z mekinami. Krepko tele vstane, ko ga je starka očistila, ter se približuje vimenu. Včasih pa je tele tako slabo, da se ne more vzdigniti. Kaj nam je storiti v tem slučaju? Pustimo je nekoliko časa ležati, da pride malo k moči. če pa navzlic temu ne more vstati, namolzimo nekaj kapljic mleka ter mu je vlijmo v gobček; to ponav-Ijajmo vsako četrt ure. dokler se ne okrepča. Ko začne malo poskušati in se na noge postavljati, ga moramo podpirati in pri sesanju držati.
Prvo kravje mleko, mlezivo imenovano, je izvrstno zdravilo teletu, kajti odstrani mu iz črev ono klejasto blato, ktero je prineslo s seboj na svet, Ta nesnaga mora na dan, sicer bi tele utegnilo nevarno zboleti. Zavoljo tega ravnajo kaj napačno oni, ki odstranjujejo prvo mleko, češ, da je mladiču nevarno. To je velika pomota. Mlezivo ni teletu nikdar škodljivo, ampak nad vse koristno. Še le tedaj naj se ostanek izmolze, ko bi mlado ne moglo vsega posesati. Sem ter tja se dogodi, da se tele ne more očistiti navzlic sesanju prvega mleka. V takih slučajih je hitra pomoč neobhodno potrebna, ker sicer je smrt neizogibna. V ta namen stolčemo in skuhamo nekoliko lanenega semena, tej kuhovini primešamo 20 do 25 gramov grenke ali Glauberjeve soli ter jo vlijemo teletu naenkrat v gobček. To moramo ponavljati vsako uro tako dolgo, dokler ne pomaga. V zelo hudih slučajih pa pridenemo gori imenovanemu zdravilu iy2 grama stolčene rabarbare. Razven tega iztrebimo s po-oljenim prstom blato iz črevesa ter brizgljamo v ritnik kamiličen čaj, kteremu pridenemo po nekoliko milnice (žajfnice) in laškega olja.
Materino mleko je novorojenčku najboljša, najpri-kladnejša in najzdravejša hrana. Navadno pustijo, da tele sesa izpod krave, le v jako redkih slučajih se napaja z mlekom svoje porodice. Sesanje je pravilnejše, naravnejše in zdravejše od napajanja. Nekteri privežejo tele poleg krave na dolgo vrv, da more sesati, kadar se mu poljubi. To pa ni najumestneje, kajti utegnilo bi se dogoditi?, da ga krava pohodi ali na kak drug način poškoduje. Sploh pa ne smete teleta prve dni pri-
vezovati, zato da se navadi vsaj dobro hoditi. Edino dobro pri tej napravi je to, da lahko sesa, kadar mu drago. Najbolje postopajo oni, kteri napravijo teletu poleg krave ograjen prostor, v kterem more po volji hoditi. Starka vidi mladiča zraven sebe, torej za njim ne muka ii ga tuii na more pohoditi. Prve dni po storitvi naj se pušča tele 6—7krat na din k vimenu; po preteku sedmih dnij 5 —6krat in v štirinajstih dneh le 4krat. Kasneje naj sesa nekoliko časa 3krat, poslej 2krat, in zadnje dni pred odstavljenjem ga spusti vsak dan le enkrat pod kravo. Kdor tako ravna, tistemu se ni treba bati, da bi se mladič preveč napil ter zaradi tega zbolel ali celo poginil. Ako ima krava veliko mleka, naj se isto po sesanju do čistega izmolze, da se ne suši. Nasprotno pa nimajo nektere krave dovolj mleka, da bi mogle mladiče dobro prehraniti; v takih slučajih napajamo teleta z mlekom drugih krav. Tu velja pravilo: Teletu naj se daje mleko one krave, ktera je storila v istem času ali najbliže istega časa. Naj pojasnim to z vzgledom: Gospodar ima tri krave. Prva, recimo ji sivka, se je otelila 15. dne sušca. Druga krava, kličete jo za plavko, je storila 1. malega travna. A tretja, ktera se imenuje breza, je vrgla 5. malega travna. Ko bi zadnja krava (breza) ne imela dosti mleka, tedaj napajamo (ali pustimo sesati) njeno tele z mlekom plavke, a ne sivke, če plavki mleka nedostaja, dajemo njenemu mladiču brezinega, a sivkino tele hranimo z mlekom plavke.
Premožnejši posestniki, zlasti na Angleškem, Nizozemskem in v severni Nemčiji napajajo teleta z materinim mlekom. Mladiča precej odstranijo, ko ga je starka očistila, ter mu dajo piti mleka izpod krave. Da se na to lože navadi, pomole mu prst iz mleka; tele zgrabi za prst ter začne polagoma piti.*) Tu moram na nekaj posebno opozoriti. Posode, iz kterih se napaja, naj bodo vedno čiste, ker sicer se mleko skisa; po kislem mleku pa zboli tele za nevarno drisko. Nadalje je treba dajati vedno enakega mleka, t. j. od iste krave, najbolje od matere. Navadno se računa, da potrebuje tele v prvem tednu na dan 3Vs litra mleka, v drugem 4 do 5, v tretjem 6 in v četrtem tednu 7 litrov. Po dovršenem četrtem tednu se sme priliti nekoliko mlačne vode, a za nadomestilo je treba dodati več s sena in ovsa. Do izvršenega tretjega meseca Podoba 45	dajemo teletu neprestano nekoliko mleka, da
se bolj razvije in okrepi. Nekteri poskušajo zamenjati mleko z različnimi nadomestili. V ta namen rabijo posneto in umeteno mleko, kuhovino lanenega semena, vodo, pomešano z ovseno moko, vodo od poparjenega sena itd. Vender pa se ni do danes še nikomur posrečilo pripraviti pijače, ktera bi mleko popolnoma nadomesto-vala in ktera bi ne škodovala zdravju in razvijanju. Za tele je namreč materino mleko najzdravejša piča.
V naših slovenskih krajih je sesanje izpod krave običajno in skoro sploh v navadi, kar naj bi se tudi obdržalo. Sesanje je naravno (natorno), a napajanje z mlekom je protinaravno. Ona teleta, ktera so pri vimenu, ne zbole tako često, kakor tista, ki se napajajo. Se3anje podeljuje mladiču moč in krepkost, da lože kljubuje bo-
*) Za napajanje telet so iznašli posebne posode, o kterih pa ne bom dalje govoril, zlasti zato ne, ker so za naše razmere ne-rippravne in ker puščajo v naših krajih teleta pod vime.
lestnim vplivom, kar se o napajanju ne more trditi. To je posebne važnosti za ona teleta, ktera so pri storitvi jako slaba, kakor tudi za tista, iz kterih hočemo odrediti vprežno živino. Prvo tele (ktero porodi telica) naj se pusti pod vimenom, akoravno bi bilo sicer napajanje običajno. Izkušnje so namreč dokazale, da vpliva sesanje blagodejno na poznejšo kolikost mleka, t. j, ako tele sesa, dajo krave kasneje več mleka.
Odstavljanje ali odvajanje, čim dalje tele sesa, tem bolj se razvije in okrepi. Večinoma oistavljajo naši gospodarji s štirimi tedni, ne oziraje se na to, za kak namen bodo rabili pozneje mladiča. S tem ravnanjem pa greše mnogo glede na napredek in povzdigo živinoreje. Če hočemo prodati tele mesarju, tedaj naj zadošča štiritedensko sesanje; kajti kasnejše sesanje navadno ne do-naša toliko dobička, za kolikor se slabi krava in kolikor je vredno mleko. Tudi ona teleta, ktera hočemo odrediti za molzne krave, naj sesajo le štiri tedne. Kdor pa drži krave bolj zaradi krepkega naraščaja kakor zavoljo mleka, tisti naj pusti teličice osem tednov pri vimenu. Oni, ki hoče odrediti lepo, krepko in zdravo živino, naj pusti sesati teleta vsaj šest tednov; to velja osobito za bodoče delavne vole. Za pleme odločeni junčki naj sesajo osem tednov, kajti materino mleko jih dobro razvije ter stori krepke. Močen, krepek in zdrav bik pa v svojem kraju zelo izdatno pospešuje rejo goveje živine — on je neprecenljive vrednosti. Kdor odstavlja teleta pred pravim časom iz štedljivosti, tisti ne štedi, ampak razsipava; tisti ne gospodari, ampak zapravlja; tak posestnik skrbi sam za slabo, bolehavo in malo vredno živino.
Tele odstavljamo polagoma. Proti koncu je pripuščamo samo dvakrat, a zadnjih pet dnij samo enkrat k vimenu. Nekoliko časa pred odstavljenjem izmolzemo eden, kasneje dva in zadnje dni tri siske, da dobi manj mleka in je torej prisiljeno použiti več klaje. Zraven tega mu ponudimo, predno gre k vimenu, nekoliko mlačnega, z vodo pomešanega mleka. Že s tremi tedni mu je treba dati malo fine otave in nekoliko zdrobljenega ovsa, da se nauči polagoma na prihodnje krmivo, a pred odvado naj se klaja pomnoži. Ako prostori le količkaj dopuščajo, denimo tele 14 dnij pred odstavljenjem v drug hlev, da se navadi samo biti. S tem močno olajšamo odstavljanje.
Počasna odvada ne škoduje niti teletu, niti kravi; hitra in nagla odstava pa povzroči, da krava zadržuje mleko, da tele postane mršavo in da večkrat zboli.
Krmljenje telet. Večkrat se slišijo besede: „Kaj bi neki tele tako dobro gleštal, to ni potrebno, saj ne donaša nikakeršnih dohodkov." Cenjeni čitatelj, ako si morda tudi ti med tistimi, ki tako in enako govore, iz-preobrni se ter postani iz Savla Pavel. Zapomni si prav dobro naslednje: Kar se zamudi pri teletu, to se kasneje ne more popraviti. Slabo in nepravilno držana teleta se nikdar dobro ne razvijejo, iz njih ne bodo postale nikoli lepe živali. Tele od najboljše pasme postane pri slabi krmi in nepravilni odreji malo vredno, bolehavo živinče.
Že med sesanjem začnimo teletu dajati po nekoliko najfinejšega, sladkega sena ali otave. To sicer nima namena nasititi, ampak s tem hočemo doseči, da se tele igraje navadi na krmo. Kasneje se mu privrže nekoliko zdrobljenega surovega, ali pa sproti kuhanega ovsa. Kadar tele odstavimo, ne smemo mu popolnoma odtegniti mleka. Tudi po odvadi mu moramo dajati posnetega, vodi primešanega mleka; nekteri dajejo namesto mleka kuhovine Ianenega semena, otrobove vode itd. Mleko in vsa druga nadomestila naj bodo mlačna, da ne prehlade prebavil in da ne učinjajo driske. Od mlačne pijače
moramo prav počasno in oprezno preiti k hladni vodi, ker sicer so bolezni gotove. To ni težko izvršiti, a vender je neizmerne važnosti za odvračanje boleznij.
Najboljša klaja mlademu teletu je fino, sladko seno ali otava, razdrobljen oves in posneto mleko. Vse ostalo krmivo je neprikladno, zatorej mu ga ne polagajte. Zaduhlo, plesnivo in blatno seno škoduje celo odrastli živini, tem bolj nevarno je nežnemu teletu. Različni odpadki iz žganjarij, sladkornic, nadalje poparjena ter na mnogovrstne načine pripravljena krma, korenje, krompir, repa itd, prijajo sicer molznim kravam, a ne ugajajo teletom. Še le, ko je tele pol leta staro, mu smemo dajati po nekoliko suhe detelje ali rezanice, a vender se je ogibati vsake prevodene klaje. Na svežo travo in deteljo ga moramo naučiti prav počasno, ker sicer bi utegnilo zboleti. Kar se tiče kolikosti krme, omeniti mi je naslednje: Recimo na pr,, da tehta tele po odstavljenju 50 kg, tedaj potrebuje za dobro in uspešno razvijanje na dan 2 kg sena, 8/4 kg zdrobljenega ovsa in 1 liter posnetega, vodi primešanega mleka, če je težje, mu je treba primerno več klaje, a lažjemu manj. Dva do tri mesece stara teleta moremo spustiti v lepem vremenu na pašnik, a vender jih moramo krmiti tudi v hlevu s suho klajo, kajti pašnik sam na sebi jih ne more dobro preživiti. Za hladnega in deževnega vremena ter osobito za mrzlih jesenskih dnij pa naj ostanejo v hlevu, kajti mrzli zunanji zrak ter rosna trava sta jim zaradi prehlajenja nevarna.
Strežba in snaženje. Tečno in pravilno krmljenje, umno snaženje, prikladno gleštanje, zdrav, zračen, primerno topel, a ne presoparen hlev so glavni pogoji pri vzreji telet. Nadalje štejemo semkaj dobro in snažno nasteljo, odstranjanje mraza in slednjič prosto gibanje v svežem zraku.
Telečji hlev bodi suh, čist gorek, svetel ter dobro zavarovan pred vetrom in prepihom. Prehlajenje povzroča namreč drisko, ktera bolezen je pri teletu vedno jako nevarna. Stene telečjega hlevčka ne smejo biti mokre ali mrzle, torej so deske boljše kakor zid. Naj-umestneje je, da se postavi v hlevu majhen hlevček iz dil, v kterem se tele lahko prosto giblje. Naši gospodarji imajo navado, da privežejo teleta v temen, nesnažen kot; to ravnanje je napačno in kvarno za govedorejo. Tele potrebuje snage in svetlobe baš v isti meri, kakor vsaka druga žival. V prevročem in soparnem hlevu se teleta omehkužijo ter postanejo jako občutljiva, a nasprotno se v premrzlem prehlade. Najpripravnejša toplina za telečje hleve znaša 17° (stopinj) Celzijevega toplomera. Telečjo stajico je treba vsak dan izkidati in potem nastlati; kajti čista, suha in mehka nastelja je poglavitni pogoj dobrega in zdravega hleva. Nastelja varuje prehljenja in nesnage — torej odvrača bolezni. Prve dni po porodu ni treba snažiti telečje kože, a z dvema tednoma se mora to pričeti, zato da odstraniš prah in izpadajočo dlako. Za čiščenje nam služi cunja (cota) ali mehka krtača. Snaženje pospešuje kožno hlapenje, ki je prepotrebno za ohranjenje zdravja ter varuje nadležnih mrčesov — osobito ušij. *) Najboljši vzgled, da je snaženje potrebno in koristno, nam daje krava sama, kajti ona obliže in očisti svoje tele precej po porodu.
Teleta ne smemo privezati k jaslim, ampak postaviti je moramo v pregrajen prostor, kjer lahko hodi, ko-
*) Za pokončevanje ušij rabimo mešanico Ianenega olja in vinskega cvetu, kuhovino tobaka (pazi, da se tele ne obliže!), čaj od peteršilovega semena, vodo, v kteri se je kuhal krompir, lug iz bukovega pepela, maziio živega srebra (kratko navezati, z robci prevezati, da se ne liže), itd.
likor se mu baš poljubi. Hoja je koristna, ker pospešuje razvijanje telesa, in ker utrjuje zdravje. Di je hoja zares potrebna, nas uči „neumno" tele samo. Če mu je le količkaj mogoče, izmmne se ter odteče na prosto. Tu skače in dirja po vrtu, da ga ni mogoče uloviti. Zakaj pa je tako razposajeno? Zato, ker mu tekanje dobro dene. Ko je tele na pr. kakih 8—12 tednov staro, spuščaj je v lepem vremenu skupno s kravo na pašo, kjer se lahko naskače v svežem zraku, kolikor mu drago. A drugačna je stvar tam, kjer primanjkuje pašnikov, ali kjer je živina zaradi drugih razlogov leto in dan v hlevu. Pri takih razmerah je vsekako potrebno, da se napravijo za tekta posebna tekališča.
V nekterih krajih imajo teleta dovolj dobre klaje, a vender so mršava, leni, žalostna ter ježaste in kuštrave dlake, česa jim manjka? — Gleštanja; kajti snaga in goja je pol krmljenja. O vsem tem sem se do dobra prepričal v Bosni, kjer že več let službujem. Tu ne primanjkuje zares dobrega sena; teleta imajo dovolj piče. A poglejmo si tele bosenskega seljaka, kteri na snaženje in gleštanje prav nič ne gleda in pri kterem mora stati živina za najhujše zime v šupah, narejenih iz vej. Kakšno je to tele? Zanemarjeno, slabo, mršavo, blatno, ušivo, „na pol krepnjeno", kakor nekteri pravijo.
Kjer primanjkuje dobre in zadostne klaje, snaženja in goje, kjer so slabi in nezdravi hlevi, tam razsaja bolezen; kjer pa bolezen razsaja, tam tugi smrt raja. To je gola resnica, kteri ni mogoče ugovarjati niti za najmanjšo pičico. Mene so večkrat klicali, ko sem bival na Spodnjem Avstrijskem in kasneje na Koroškem, k bolni živini. Navadno sem nalete! na zanikarne gospodarje; pri umnih živinorejcih sem imel le malo posla. Nevedni — in tudi leni — ljudje so mi tožili, da nimajo „ pri živini sreče", dočim dobi sosed vsako leto toliko in toliko za svoje živali. Poučil sem jih, kako naj ravnajo, da si odrede lepo in zdravo živino; mnoge sem izpreobračal in nektere sem tudi izpreobrnil, in ti so mi bili hvaležni. Ljubi čitatelj, ravnaj se tudi ti po teh navodilih, in „srečo boš imel pri živini".
Izbor telet za odrejo. Jako važen, a tudi zelo težek je nauk, kako izbirati teleta za oirejo. Važen je glede na ohranitev zdravja, važen je z ozirom na povzdigo govedoreje; a težek je. ker se vselej ne ve, kako se bo tele razvijalo. Morda mi bo kdo ugovarjal, da to ni težko, ampak prav lahko. „Ako nimam dovolj živine, pustim tele v hlevu ter je izredim, in mir besedij. če se pa moj hlev ponaša z mnogimi repi, tedaj teleta ne potrebujem, dam ga mesarju." Tako in enako modruje nevedni gospodar. To govoričenje je res lahko in na prvi pogled tudi lepo, le škoda, da je napačno — neumno. Akoravno nimaš dovolj živine, vender ne smeš odrejati vsakega teleta, kajti s tem bi si mnogo škodoval. Ako me hočeš poslušati, dam ti v naslednjem nekoliko namigljejev, kako se je ravnati pri izbiranju telet za odrejo.
Izrejati ne smeš telet z naslednjimi znaki in lastnostmi :
1.)	Odstrani vsa teleta, kterih stariši bolehajo za kako podedljivo boleznijo, ali pa imajo kako zunanjo napako, ktero so mladiči podedovali.
2.)	Ako zakolješ bika ali kravo ter opaziš pri njiju sušico ali jetiko, tedaj poredi in prodaj mesarju vse mladiče bolne živine. Prej ali slej zbole namreč tudi potomci za jetiko — ona je podedljiva bolezen.
3.)	Pri prvem porodu vržejo krave običajno slaba teleta, torej naj se taka ne odrejajo.
4.)	Prodaj mesarju ona teleta, ki se pri vimenu preveč zrede. Če jih pa nočeš prodati, porabi jih samo za pitanje.
5.)	Nikoli ne odrejaj onih telet, ktera so slabejša in manjša, kakor so običajno mladiči iste plemenske živine.
6.)	Prodaj mesarju vsa tista bolehava teleta, ktera nočejo dobro sesati.
7.)	Najbolje storiš, če oddaš dvojčke v klavnico. Ako se porodita dve teličici, odstrani jih od reje. Če se rodi junček in teličica, tedaj zadnje ne vzrejaj, kajti nima nezadostno razvitih spolovil; najpametneje pa ravnaš, ako tudi junčka prodaš, ali ga vsaj ne rabiš za pleme.
8.)	Teleta s spačenimi ali nedostatnimi udi niso sposobna za rejo.
9.)	Prodaj za meso vse tiste mladiče, ki imajo prešibke in previsoke noge, prevelik trebuh ter sploh neprimerno telo.
10.)	Olrejaj samo in edino ona teleta, ki so zdrava, krepka in lepega života; nadalje se zihteva, da so tuli stariši za rejo namenjenih mladičev povsam zdravi. Teleta tretjega, četrtega in petega poroia so za rejo najsposobnejša.
Pravila za krmljenje.
Vsak živinorejec naj se ravna po naslednjih navodilih :
1.)	Pri majhnem delu pokladaj konjem trikrat na dan; tega pravila se drži tudi tedaj, kadar brez posla v hlevu stoje. Pri težkem delu, h kteramu prištevamo tudi hitro vožnjo, jih moraš nakrmiti 4—5krat. Tudi žrebatom polagaj 4—5krat na dan. Zi nedelavne vole in za molzne krave zadošča dvakratno dnevno krmljenje, ktero pa naj obstoji iz veš delov. Dalavne vole in pitalna goveda napasi trikrat v dnevu; zadnjim tudi ugaja štirikratno krmljenje. Ovca nakrmi 2—Škrat v preteku ednega dne. Navadnim prasiiem polagaj trikrat, malim pujskom, doječim prasieam in pitalnim svinjam pa celo 4—5krat na dan.
2.)	Pripravljena in zelo vodena klaja se hitreje prebavi, kakor trda in suha, torej jo češSe pokladaj.
3) Krmo polagaj vsak dan ob natanko določenem času. Prebavila se navadijo na določen čas in tedaj krmivo najbolj izkoristijo. Natančnost je velikega pomena za to, da se živina dobro razvija in zdrava ohrani. Če krmiš živino pred določenim časom, tedaj še ni lačna ter brska in poriva klajo sem ter tja, nekoliko je, ostalo pa samo naslini. Če jo pustiš predolgo čakati, prehlastno žre, premalo žveči, si pokvari želodec in naposled zboli.
4.)	Prvič pokladaj slabejšo krmo, kasneje pa boljšo. Lahko prebavno klajo dajaj spočetka, zatem še le krmi težko prebavno; lahko prebavna potrebuje namreč manj redilnih sokov za izsrkovanje hraniva, kakor težko prebavna. Pokladaj torej prvič kuhano in poparjeno krmivo, korenje, otrobovo vodo, sploh bolj vodeno krmo, kasneje pa suho in trdo.
5.)	Krmi, kolikor mogoče, enako klajo v enaki
meri.
6.)	Ne dajaj hkratu preveč piče; vsako krmljenje razdeli na več delov. To pravilo velja osobito, ako pokladaš seno, slamo, svežo travo, perje itd.
7.)	Dokler živinče ne poje prvega dela, tako dolgo mu ne pokladaj drugega. Gorko, povohano in naslinjeno krmo žival zametuje.
8.)	Klaja ne sme biti blatna ali pomešana s peskom in prstjo. Jasli in korita naj bodo vedno snažne in čiste. Iz nečiste posode živina slabo žre in klajo celo popolnoma zametuje.
9.)	Nikdar ne napajaj med krmljenjem. Voda namreč razpodi in raztanjša prebavljajoče sokove, a raz-tanjšani ne morejo svojega posla natanko opravljati. Konje in goveda napoji še le takrat, ko si jih nakrmil s suho klajo.
10.)	Prehod od edne krme na drugo, različno, se mora polagoma vršiti.
11.)	Po krmljenju potrebuje živina počitka, zlasti kadar pokladaš zelo obimovito (obilno) klajo (seno, slamo itd). Počitek namreč pospešuje prebavljanje; napačno je mnenje, da živina pri hoji hitreje prebavlja, kakor pri počitku. Ako moraš konja preeej po krmljenju zapreči, vozi nekoliko časa le korakoma. Govedu moraš privoščiti časa za prebavljanje in za prežvekovanje; čim več suhe krme požre, tem dalje prežvekuje. Nikoli ne smeš delati z voli takoj po krmljenju.
12.)	Na večer vrzi v gare konjem nekoliko sena, govedi pa slame. S tem si žival želodec napolni, ali kakor pravimo, popolnoma nasiti. Sploh ima žival ponoči dovolj časa, da prebavi tudi bolj obimovito klajo, zlasti ako si jo krmil podnevu z manj prostorno klajo.
Kužne bolezni domačih živalij.
(Dalje.)
Osepnice se morejo zatrositi na več načinov. Največkrat se to zgodi s tem, da postavimo kozave, ali pred kratkim razkužene in take ovce v zdravo Čredo, kterim so se nedavno stavile koze. Vir osepnicam so tudi kaki pašniki in take ceste, po kterih so hodile kozave ovce. Drugi vrsti prištevamo kože in volno, krmo, steljo in gnoj, obleko Ijudij, ki so stregli osepničavim ovcam, nadalje perutnino, mačke in pse, ki so bili v okuženih hlevih, in naposled kolikor toliko tudi zrak itd.
Ako so se pokazale v čredi osepnice, velevajo postave, da naj se ločijo obolele živali od zdravih — vsaj na videz zdravih, in da naj ostanejo bolne kakor zdrave v hlevu. Zadnje smeš pa tudi goniti na pašo, ako se ni bati, da bi okužile kako sosedno čredo. Sploh se ti to dovoli, ali pa tudi ne. Ovac, ki morajo biti v hlevu, ne smeš goniti v skupno napajališče in tujih, nepoklicanih oseb ne spuščati v okužene ovčjake. Osebe, kterim si izročil skrb za bolne živali, si morajo osnažiti obleko in obuvalo, predno gredo iz okuženega sela, in ne smejo v druge ovčje hleve.
Krma in stelja, ki je v okuženem hlevu, mora ostati ondi, dokler traja bolezen, in gnoj smeš z vso previdnostjo spravljati le na take njive, do kterih ne pridejo zdrave ovce sosedove. Volna se mora razkužiti in se sme prodati le v vrečah in z dovoljenjem dotične gosposke.
Ako razsajajo med ovcami kakega kraja osepnice, veljajo skoro enake naredbe; prepovedana je nadalje v okuženem kraju kupčija z ovcami.
Uživanje mesa od kozavih ovac je prepovedano. Ovce, ki so poginile, ali ktere smo pobili, moramo zakopati globoko v zemljo, ali kako drugače uničiti. Kože moramo razkužiti in shraniti, dokler traja bolezen. Razkužiti se morajo tudi hlevi in vse orodje, ki je bilo v njih ali v kakeršnikoli dotiki z bolnimi živalimi.
Da se bolezen v čredi preveč ne razširi in da gospodar nima prevelike škode, morejo se staviti ovcam
tudi koze. Kdaj pa se more to zgoditi in kako, to določi gosposka.
Šest tednov potem, ko so osepnice ponehale, dovoljen je prost promet z ovcami.
Ostalim domačim živalim osepnice niso nevarne, zato izpregovorimo prav kratko o njih. Pri konjih se bolezen začenja z vročico, z otožnostjo in s trudnostjo. Jesti se jim ne ljubi in včasih se jim naredi takoj v začetku neka topla, boleča in rdeča oteklina na biclju, zlasti na zadnjih nogah, ki sega včasih tudi više po nogah in ki je vzrok, da konji kolikor toliko švedrajo in dotočni nogi kolikor mogoče prizanašajo. Po nekoliko dneh se vročica porazgubi in izpahnejo se raznoveliki mozolji, iz kterih se cedi neka rumenkasta, vlačna tekočina, ktera se na zraku strdi v rjave kraste. Koža na oteklini je pokrita z ma3tno, smrdljivo tekočino. Oteklina polagjma pojema, koža se počasi suši, kraste se odluščijo, in v kakih treh tednih je bolezen navadno končana.
Pa ne samo na biclju, ampak tuli drugje, kjer dlaka ni pregosta, zlasti na gobcu, okoli nosnic itd. se naselijo mozolji. Tudi ti niso nevarni, in bolezen poteče skoro tako, kakor na biclju. Ziraviti konja ni treba, samo na to glej, da ne pritiskajo nanje kake zunanje škodljivosti.
Krave dobijo mozolje na vimenu in včasih tudi na sescih; sploh so goveda redkokdaj kozava. Bolezen jim ne prizadene posebnih bolečin in poneha sama ob sebi. Zelo važne pa so postale te osepnice za človeštvo, odkar jih je angleški zdravnik Jenner leta 1796. jel staviti ljudem, ki še niso imeli človeških osepnic. Pokazalo se je, da so taki ljudje vsaj nekoliko časa zavarovani proti človeškim osepnicam.
Druge donače živali zbolijo prav redkokdaj na osepnicah.
Konjska smrkavost
se ne širi samo prav hitro po konjih, oslih, mulah in mezgih, temveč prehaja tudi na druge domače živali, na ovce, koze, kunce itd. in celo na ljudi ter gre od človeka do človeka. Razumljivo je, da jo nalezejo najprej ljudje, ki imajo mnogo opraviti okoli konj, kakor vozniki, živino-zdravniki, konjederci, vojaki itd. Čeprav bolezen ne napada prav rada človeka, vender mu je treba največje previdnosti in snažnosti, kadar preiskuje, okrbuje ali raztelesuje smrkavosti sumne ali celo smrkave konje. Razvija se navadno prav počasi, in ker še danlane3 ne vemo pravega leka, ni mogoče konja ozdraviti.
Smrkavost je dvojna, dolgotrajna in nagla. Prva je navadnejša in se razvija prav polagoma ter traja po več mesecev, včasih tudi eno leto. Druga pa, bodisi, da se je že prvotno kot taka razvila ali se iz dolgotrajne iz-prevrgla v naglo, upropasti žival v nekoliko dneh. Ne smemo pa misliti, da je kakšen razloček že v kužnini, zakaj v istem hlevu zboli ta konj za dolgotrajno, oni za naglo smrkavostjo. Vzrokov moramo iskati v živalih, ki niso vse enako občutljive.
Dolgotrajna smrkavost se začenja z nahodom na sluznici v nosnicah. Iz nosa teče spočetka neka čista in vodena, pozneje kalna in vlačna, naposled gnojasta tekočina, ki se nabira ob vhodu v nosnici in ktero meče žival v kosih okoli sebe, kadar jo prime kašelj. Sluznica ni vsa enake barve; njene žile do vodnice so razširjene in zlasti na hriplju (pretinu med nosnicama) napete. Ako se je vgnezdila bolezen globoko v nosu, tedaj je mogoče, da preteče precej časa, predno se pokažejo za smrkavost značilni mehurčki ondi, kjer jih more človek opaziti. Ker pa takemu konju teče iz nosa smrdljiv smrkelj in se mu ob enem napnejo tudi bezgalke, moremo ga imeti
na sumu, da se ga je lotila nevarna bolezen. Omenjene žleze postanejo velike kakor kostanj ali kurje jajce; trde so, s kožo zrastle in pričvrščene na spodnji čeljusti.
Tako obolelim konjem ni videti, da nosijo v sebi kal nevarne bolezni, zakaj živahni so kakor navadno, ne branijo se krme, pa tudi ne strašijo se dela; njihova dlaka je gladka in svetla. Čez nekaj časa pa, in ako se je razširila bolezen na jabolko, sapnik in pluča, začnejo težko dihati in kašljati, meso gre hitro z njih, in izpre-letava jih vročica; iz nosa se jim cedi rumenkast, včasih krvav smrkelj, ki postaja zmirom obilnejši.
Najlože je spoznati smrkavost tedaj, ako so se spredaj v nosnicah izpahnili mehurčki, iz kterih se po-ceja smrkelj.
Smrkavost se lahko razširi, kakor smo že povedali, tudi na pluča, more pa se cndi tudi prvotno izcimiti. V takih slufajih je najbolj nevarna zato, ker je človeku prikrit sovražnik, ki sega po ostali živini. Predno se pokaže bolezen v nosu, pretečejo lahko meseci, in lahko pogine v večjih stajah mnugo konj, ki stojijo poleg dozdevno zdravih.
Ako ti konj že več časa težko diha (sopiha) in mu nikakor ne odleže, prisadila se mu je najbrž smrkavost v plučih. Ako se temu pridruži še suh, zamolkel in hripav kašelj, ako živinče zmirom bolj in bolj slabi, ako se njegova dlaka izpremeni, ako je bilo kdaj v dotiki s smrkavimi ali takimi konji, na ktere je letel sum smrkavosti, ako se je očitna smrkavost lotila konja, ki je stal poleg bolehavega, ako je bil kdaj pred bolehanjem opaziti sumen smrkelj in ako so se napele bezgalke, tedaj moreš soditi, da je bolezen prvotno nastala v plučih. Ni pa treba vseh navedenih prikaznij; ena zadošča.
Nadalje se more razviti smrkavost tudi v koži in mezdri, in sicer ali prvotno ali pa kot nasledek bolezni v nosu in plučih. V tem slučaju se naredijo na raznih mestih života, zlasti po vratu, plečih, prsih in trebuhu majhne trde in neboleče otekline, ki so včasih velike kakor lešnik ali oreh, toda ploščate Po nekoliko dneh se pretrga koža nad njimi, in zdaj teče iz njih neka rumenkasta, mezgi podobna, ali gnojasta tekočina ali drob-Ijiva tvarina. Polagoma se izprevržejo v vdrte tvore, ki izločajo vlačno, klejasto ali krvavo tekočino in se zmirom globje zajedajo. Od njih so večkrat razpeljane ob me-zgovnicah (mlečnicah) manjše nabrekline, ki so včasih nanizane kakor kroglice na molku. Enake nabrekline se napravijo včasih tudi na zadnjih nogah. Smrkavost v tej obliki se imenuje tudi podkožna črvivost.
Ako se je bolezen prvotno razvila na ta način, obolijo pozneje tudi dihala.
Nagla smrkavost nastane ali prvotno ali pa iz dolgotrajne. S hudo vročico ob enem se napne sluznica v nosnicah, in iz nosa se jame cediti rumenkast, vlačen, večkrat krvavo progast obilen smrkelj. V nekoliko dneh se izpahnejo na sluznici mehurčki, ki se zlijejo v več e tvore in se naglo razširijo na jabolko in na sapnik. Živali dihajo naglo, toda težko, in pogosto jih nadleguje kratko presekan, hripav kašelj. Navadno se naredijo tudi nabrekline v koži, ki so v začetku vroče in boleče in se hitro izpremenijo v tvore, kteri prav naglo rastejo in se zlijejo. Med boleznijo shujšajo konji zelo in postanejo jako slabotni. Njihova nosna sluznica je zaodeta z neko žolčasto rumenkasto zeleno prevlako, pod ktero je na vse strani kakor razjedena. Smrt nastopi navadno med 7.—12. dnevom.
Ker je bolezen nalezljiva in se ne da ozdraviti, se mora vsak smrkav konj takoj ubiti in zakopati, kakor
smo povedali pri vraničnem prisadu. O razkuženju hlevov, kjer so stali smrkavi konji, velja isto. Človek, kteri ima opraviti okoli bolnih konj, naj pazi kolikor največ mogoče, da se ne naleze kužnine. Dolgo ostajati pri takih konjih, je nevarno; nevarno je tudi spati blizu njih, ker se lahko nadihaš njihove soparice. Posebno, ako imaš kako odprto rano, ne tišči do smrkavih konj in se ogiblji istotako smrkavih Ijudij. Ne smeš se tolažiti, da je rana majhna, zakaj kiižnini zadošča tudi najmanjša.
Da konjska smrkavost res prehaja na človeka in da mu more postati zelo nevarna, o tem naj priobčimo blagovoljnim čitateljem dogodek, ki se je pripetil jeseni leta 1889. v Beču na Dunaju. Časopisi so o tej stvari prinesli naslednjo vest. Meseca velikega srpana imenovanega leta so dobili v ondotno bolnišnico moža, ki je bil bolan za konjsko smrkavostjo in je vsled nje ondi tudi kmalu umrl. Dr. Kovvalski je preiskoval mrtveca, da bi se o dotičnem strupu do dobrega prepričal —■ delo, ki je z ozirom na naravo te bolezni jako nevarno. Posrečilo se ncu je tudi, da je s pomočjo drobnogleda (mikroskopa) osebil glivico, umetno jo redil in razmnožil. Mladi zdravnik Hofmann, ki ni verjel, da bi mogle take umetno vzrejene bakterije povzročiti bolezen, je poprosil prej itrenovanega zdravnika, naj mu jih nekoliko prepusti. Na raznih živalih je delal poskušnje, in na vseh se je pokazala strašna moč tega strupa. Ali tudi njega je doletela strašna šiba! Prišedši od nekod domu, bil je tako bolehen, da si je sam vštrknil moitina pod kožo. Pri tem opravilu je neki rabil orodje, ki je bilo že večkrat v dotiki z nevarno boleznijo Sicer je sam trdil, da je bilo popolnoma čisto in osnaženo, in pri raztelesenju se je pozneje res pokazalo, da je našel strup svojo pot po dihalih v njegovo telo in ne skoz kožo. Kmalu potem je nevarno zbolel in trpel neznosne bolečine, kajti njegov život je bil posut s prišči, ki so pokazali zdravnikom, odkod so. Ubožec je umrl kot žrtva svojega poklica, še le 26 let star.
Ta žalostni dogodek bodi vsakemu, ki ima opraviti okoli smrkavih konj, svarilen glas, da se ravna po tem, kar smo mu zgoraj svetovali. Človek se še ogiblje in ogiblje, ali včasih vender naleze bolezen, da ne ve kako in kje. Zatorej pozor!
Plučna kuga
je doma v zdpadni Evropi, kjer se je nič manj ne bojijo, kakor prebivalci vzhodnih dežel goveje kuge. Ali dandanašnji, ko drdra železnica že skoro povsodi, je malo da ne nemogoče zabraniti, da bi se z živino ne zanesla kaka kužna bolezen v daljne kraje. Tako je tudi s plučno kugo, ki se pomiče z živino vedno bolj in bolj na vzhod. Pred nekoliko leti na pr. se je bila pritepla na spodnji Štajar v okolico ptujsko, ko je nekdo kupil v Šleziji tri plemenske, na videz zdrave bike, da si zboljša domače pleme. Namesto tega je imel veliko škodo, zakaj poginili mu niso le kupljeni biki, ampak vsega vkup kakih 80 goved. Ker so ostro pazili, da ni prišla njegova bolna ali samo sumna živina v dotiko z drugo, vzela je bolezen slovo, ko je padlo zadnje živinče v hlevu.
Tukaj ne bomo razpravljali, kako so sodili v prejšnjih časih o tej nevarni bolezni; dolžili so to in ono, le do pravega vzroka niso prišli. Da je nalezljiva v pravem pomenu besede, o tem še sanjali niso! Že to, da se je zanesla kuga s tujo živino v kraje in celo v druge dele sveta, ki je prej niso poznali, in se je ondi udomačila, da se je dalo njeno razširjanje povsod zasledovati, in naposled, da so jo ondi s pripravnimi naredbami
zopet popolnoma zatrli, ne da bi bili začeli z živino drugače ravnati — to je jasen dokaz, da je bolezen kužna.
Bolno govedo more okužiti drugo živinče že od začetka bolezni, ko je človek še spoznati ne more, in ves čas, dokler ni ozdravelo ali pa poginilo. Tudi živali, ki so prebolele plučno kugo, morejo celo čez več tednov okužiti druge Kužnina se objavlja v obolelem govedu in prehaja v zrak, s kterim pride v druga goveda, ki blizu stojijo. Kužnina se zatrosi tudi z obleko, z odejo, ki nam je služila pri zdravlienju, s hlevskim orodjem, s slamo itd.; tudi druge živali, ki so bile v takih hlevih, morejo jo zanesti drugam. Strup ostane več mesecev nevaren, ako mu ugajajo razmere. V največ slučajih zatrosijo bolezen okužena ali bclna goveda, ako se snidejo z zdravimi v hlevih, na paši, na cesti, na železnici itd.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 167. Kako bi mogel napravljati surovo maslo kar iz svežega mleka, ker je dosedanje postopanje preveč zamudno in se s topljenjem pogubi veliko blaga? (A. K. v B.)
Odgovor: Surovo maslo se da napraviti naravnost iz sladke smetane, ktera se posname iz mleka s posnemalnikom, kterega smo popisali v tem letniku „Kmetovalca". Iz 100 litrov mleka se naredi okoli 4 kg surovega masla, ktero se lahko proda po 1 gld. kilogram, a vrhu tega ostane še kakih 85 litrov cisto sladkega mleka, ki je dobro za porabo v kuhinji, kakor tudi za krmo prašičem ali starejšim teletom. Po starem načinu pa dobite iz 100 litrov mleka komaj 2 kg surovega masla, ki se proda k večjemu po 75 kr. kilogram, a ostalo posneto mleko je malo vredno in le za prašiče.
Vprašanje 168. Na oleandrovih listih se je napravila velika množina belili glivic, kakor se vidi iz poslanega lista. Kako naj zatrem to glivično bolezen? (V. B v M)
Odgovor: To. kar imate Vi za glive na oleanlrovih listih, je le zalega neke vrste kaparjev. ki so lastni oleandrov! rastlini Če bele pike, ktere imate Vi za glive, dvignete, najdete spodaj rumena jajčeca. S sčetjo, ktera se namaka v tobakovi vodi, oddrgnite vso zalego ter potem listje izplaknite.
Vprašanje 169. Dobil sem 130 litrov izvrstnega letošnjega prosekaija, in sedaj ima vino duh po plesnobi. Kako bi se dal odpraviti ta duh? (J J. v Š )
Odgovor-. Vinu se odpravi duh po plesnobi s precedit-vijo, česar pa Vi ne morete storiti, ali z oljem, kar je za Vas izpeljivo in utegne vino vsaj toliko zboljšati, da postane pitno. Zmešajte vino s kakima 2 kg najfinejšega namiznega olja, in sicer tako močno, da bodo oljne kapljice po možnosti majhne in po vsem vinu razdeljene. Na to pustite vino stati. Olje pride zopet na vrh in se da lepo posneti ter je za vsako reč porabno, vino pa hranite v zdravi posodi.
Vprašanje 170. Pri hiši imam trto, ktera je poprej rodila grozdje, ki je dozorelo, a sedaj jo napada neka bolezen, in grozdje ne dozori Več. Kakšna je ta bolezen in kako se prepreči? (J. Z v B.)
Odgovor: Trta bo bržkone napadena po peronospori; taka trta se zdravi s škropljenjem listja z bakreno galico, kar smo v „Kmetovalcu" popisali uže v neštevilnih spisih.
Vprašanje 171. Moj sosed ima od nekdaj zraven mojega gnojišča dvorišče. Jaz sem pa naredil leta 1890. 2y2 m globoko klet, v ktero sedaj prihaja mokrota iz imenovanega gnojišča. Ali morem soseda prisiliti, da naredi gnojišče nepredorno, oiroma, ali moram klet sam popraviti, na svoje troške? (Pr. C. v R)
Odgovor: K temu paš ne morete siliti soseda, kajti on sme na svojem dvorišču delati, kar hoče, če le ni proti zakonom. Ne preostaja Vam torej nič drugega, kakor narediti klet nepredorno na svoje troške.
Vprašanje 172 Ali se more rabiti pepel mesto kajnita, in kolika je razlika v vrednosti med pepelom in kaj-nitom? (H. T. v S.)
Odgovor: Pepel se lahko rabi mesto kajnita, ker sta oba kalijevi gnojili. Medsebojna vrednost je naslednja: Pepel od trdega lesa ima 10 °/0. od mehkega lesa pa 6 «/0 kalija v sebi, dočim ga ima kajnit 1? do 18 %. Prekuhan pepel, ki se tam dobi, kjer delajo pepeliko (potošel), ima pa le l!/2 °/0 kalija v sebi.
Gospodarske novice.
*	Zaradi kmetijske gospodinjske šole, ktero misli ustanoviti naša družba prihodnje leto v Ljubljani, je bila 26. dne t m. konferenca v kmetijskem ministerst?u, ktere sta se udeležila od strani kmetijske družbe gg. družbin podpredsednik, državni poslanec Fr. Povše, in ravnatelj G. Pire.
*	Samostalni ribarski odsek naše družbe se je vsled
ukrepa odsekovega odbora razpustil ter je njegove posle prevzel okrajni ribarski odbor, ki se je osnoval temeljem do-tičnega deželnega zakona. Vse ribarske naprave, ktere je družba ustanovila na Studencu, je isto tako prevzel imenovani odbor, na kterega se je obračati glede vseh ribarskih zadev. Glede ribarskih knjižic se je treba neposredno obračati na odborovega blagajnika, gospoda odvetnika dr. K Ahazhizha v Ljubljani.
*	čebelarski shod sklicuje c. kr. kmetijska družba na 8. dan novembra t. 1. dopoldne ob x/211 uri v družbino pisarno v Ljubljani, Salendrove ulice št. 3 , da se kaj ukrene proti silno razširjajoči se gnili zalegi in da se eventuvelno kaj dogovori o ustanovitvi deželnega čebelarskega društva. Skrajni čas je, da se pri nas zopet kaj stori za čebelarstvo, glede kterega je naša dežela — nekdaj prva — sedaj zelo zaostala. Pričakujemo torej obilne udeležbe.
*	Umetna gnojila za vinograde. Po naključbi je družba mogla kupiti nekaj kastnega superfosfata po jako nizki ceni, in sicer po 4 gld. 100 kg ter ga po ti ceni tudi oddaja svojim udom. Ta superfosfat ima 19°/0 fosforove kisline v sebi Ker je zaloga tega gnojila le majhna, zadostiti se bo moglo le prvim naročnikom.
*	Umetna gnojila se bodo razpošiljala pričetkom meseca novembra, in sicer v redu, kakor so došla. Ker razdelitev 70 vagonov gnojil vzame naravno zelo veliko časa, morejo priti poznejši naročniki tudi pozneje na vrsto. Da se nam prihraniijo nepotrebna dopisovanja, opozarjamo, da je vsakdo zabeležen kot naročnik, kdor je podpisal izrecilo, in mu ni treba drugega potrdila. Glede cen i. t. d. je pa i tako v prejšnjih štev „Kmetovalca" vse objavljeno, zato prosimo, nikdar nas mučiti z nepotrebnimi dopisi v teh zadevah.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Razglas.
Podružnica Mokronog c. kr. kmetijske družbe bode oddajak spomladi 1898. I.:
1.) necepljene bilfe ameriških trt, in sicer dobi vsak ud podružnice, ako se oglasi pravočasno, 200 komadov brezplačno. Čez
to število se plača komad po 1 kr. Za neude je cena za komad 2 kr. Oglasiti se je treba pri gospodu Frančišku Prijatelju v Tržišču, pismeno ali ustno udom do 1. januvarija 1898. 1. Do tega časa imajo udje prednost pred drugimi naročniki. Od tega dne naprej ima prednost tisti, kteri se prej oglasi, neglede na to, ali je ud podružnice ali ne.
Vsaki naročitvi je treba priložiti dopisnico za odgovor.
2.) Cepljena žlahtna sadna drevesa, in sicer dobi vsak ud podružnice, ako se oglasi pravočasno, 6 komadov brezplačno. Čez to število jih mera plačati komad po 15 kr. Za neude je cena za komad 30 kr.
Oglasiti se je treba pri gospodu Olmu v Klevevžu, pošta Šmarjeta, udom do 1. de centra 1898. 1., in velja tudi tu vse to, kar je bilo rečeno pri trtah.
Grof Barbo, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice mokronoške, ki bede v sredo, I. decembra t. !. v Mokronogu pri „Stari Pošti" popoldne ob 2. url z naslednjim vzporedom:
1.)	Poročilo in računski tklep o drevesnici, trtnici in bla-
gajnici.
2.)	Predlogi o nakupu strojev.
3.)	Raznovrstni predlogi*
Grof Barbo, načelnik.
Št. 15.380.
Razglas.
Na podstavi člena 5. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah s 6. dne decembra 1891. 1. in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16 iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnih zapornih ozemelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer:
1.)	Iz vladnih okrajev Potsdam, Devin,Stettin in Arnsberg v kraljevini Pruski;
2.)	iz okrožnega glavarstva Lipsko in Zwickau v kraljevini Saksonski.
Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari zli. dne septembra 1897. 1., 6t. 28.650., oziroma vsled tuuradnega razglasa s 14. dne septembra 1897. 1, št. 13.813.
To se vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 9. dne oktobra 1897. 1., št. 31.531., daje na znanje z do-dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št 61., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. štev. 35. in 36. iz 1. 1880.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 14. dne oktobra 1897.
Št. 15.527.
Razglas.
Na podstavi zadnjih uradnih izkazov o nalezljivih živinskih boleznih na Ogerskem in Hrvaško-Slavonskem in zadnje čase zanesenih kužnih boleznij c. kr. deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, v zmislu lazpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari s 13. dne oktobra 1897. leta, št. 30.002., ukazuje nastopne zaporne odredbe zoper uvažanje prežvekovavcev in prašičev na Kranjsko.
A. Proti Ogerski.
Zaradi
1.)	plučne kuge
je uvažanje goveje živine prepovedano iz komitatov: Orava, Liptov, Nitra, Požun (izvzemši ozemlje otoka Čalokez), Sepeš, Trenčin in Turec, pttem iz kraljevega svobodnega mesta Požun;
2.)	kuge v gobcu in na parkljih je uvažanje prežvekovavcev in prašičev prepovedano
a)	iz komitatov: Also-Feher, Bač-Bodrog, Bekeš, Hunyad, No-grad in Torda-Aranyos, potem
b)	iz kraljevih svobodnih mest: Arad, Debrecin, Kolozsvar in Novi sad;
3.)	svinjske kuge
je uvažanje prašičev prepovedano:
a)	iz komitatov: Abanji-Torna, Also-Feher, Arad, Bač-Bodrog, Baranya, Bars, Bekeš, Bereg, Bihar, Borsod, Brasso, Csanad, Fejžr, Gonor-Kisbont, Gyor, Hajdu. Haromszek, Heves, Jasz-Nagy-Kun-Szolnok, Kis-Kiikullo, Kolosz, Komarno, Maros-Torda, Mosen, Nagy-Kukullo, Nčgrad, Nitra, Pest-Pilis-Solt-Kiskun (z izvzetim svinjskim pitališčem Kobanya [Steinbruch]), Požun, Somogy, Šopion, Szabolcs, Szatmar, Szeben, Szepes, Szolnok-Doboka, Temes, Tolna, Torda-Aranyos, Torontal, Ddvarhely, Ung. Vas, Zala in Zemplen, potem
b)	iz kraljevih svobodnih mest: Arad, Debrecin, Hodmezova-sarhely, Kečkemet, Kolozsvar, Nagyvarad, Szabadka, Szatmar-Nemeti, Szeged in Zombor.
B. Proti Hrvaško-Slavonski.
Zaradi
1.) kuge v gobcu in na parkljih je piepovedano uvažati pre-žvekovavce in prašiče iz velike županije Srem in iz mestnih okrajev, ležečih v tej veliki žapaniji;
2) zaradi svinjske kuge je uvažanje prašičev prepovedano iz kraljevih velikih županij: Belovar-Križevci, Lika-Krbava, Po-žega, Srem in Zagreb in iz mestnih okrajev, ležečih v teh velikih županijah.
Določila o uvažanju zaklanih prašičev v nerazkosanem stanju, tako da se jih drže še ledvice in da je nedotaknjena ledvična mast, v konsumni kraj Ljubljana na Kranjskem ostajajo še nadalje v veljavnosti.
Iz ostalih neokuženih komitatov in mestnih okrajev Ogerske in Hrvaško-Slavonske je uvažanje prežvekovavcev v obče, pitanih prašičev (z najmanj 120 kilogrami žive teže) pa samo po železnici in samo v mestno klavnico v Ljubljani dopuščeno tako, da se takoj pokoljejo.
Te nove odredbe stopijo v veljavnost
20. dne oktobra 1 8 9 7. 1. ter se namesto onih, ki so bile ukazane s tuuradnim razglasom z 29 dne avgusta 1897. 1., št. 13.058 , razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznujejo po zakonu s '24. dne maja 1882. L, diž. zak. št. 51., odnosno po § 46 splošnega zakona o živinskih kugah in po izvršitvenem ukazu, izdanem k temu zakonu.
C. kr. deželna vlada z% Kranjsko.
V Ljubljani, 16. dne oktobra 1897.
Listnica uredništva.
M. D. v D. Na močvirnem svetu ne bodo uspevale jablane, ne hruške, zato Vam odsvetujemo delati tako skušnjo. Skusite najprvo svet osušiti in potem ga še le zasadite s sadnim drevjem.
J. P. v P. Vam ne pomaga nikamor pritožiti se, kajti gostilničar mora plačati dac tudi od vina in mesa, kterega porabi za svojo družino.
J. D. v G. Simentalska goved je navadno še krotkejša kakor belanska. Prednosti simentalske govedi so pravilna oblika, hitra rast in polen život. Ta pasma je zelo ješča ter po naših izkušnjah tudi ni izbirčna.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	LJubljani, 30. oktobra 1897. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 30.— kr. do
gld. 35.— kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 45,— kr. do gld.65.— kr. gorenjska repa gld. 25.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.25 kr.; konopno seme gld. 10.— kr. do gld. 10.25 kr. kuminovo seme gld. 27,— kr. do gld. 27.50 kr.
Fižol :Rudeči ribniški gld. 8.— kr.;urdeči Hrvat gl. 7.50 kr. prepeličar (koks) gld. 10.20 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo s« 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
8nhe češplje: v dimu sušene gld. 18.— kr. do gld. 18.50 kr. n „ brez dima sušene gld. 22.— kr. do gld. 26.— kr.
Orehi domači: gld. 15,— kr. do gld. 17.— kr.
Ježice nove: gld. 3.— kr. do gld. 4.— kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 27,— kr. do gld. 28,— kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33,— kr. do gld. 34,—kr.
„ težke od 30 do 40kg „ „ 27,— , „ „ 28.— „ , lahke	„ „ 28,- „ „ „ 29,- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 26 kr. klgr.)
Telečje kože: 45 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.60 kr. do gld. —.70 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 30 kr. za kg.
Druge vrste 18 do 20 „ , „
Kože lisic po gld. 3 — do 3.50 j
„ kun „ „ 8,— , 9— J za par „ dihurjev, „ 2,- „ 2.60 „ vidr „ „ 9,- „ 10.- |
Kože zajcev po 9 do 10 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16,— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 30. oktobra 1897. Pšenica gld. 12,— kr., rž gld. 8,— kr., ječmen gld. 6.50 kr., oves gld. 6.60 kr., ajda gld. 9.— kr., proso gld. 7.— kr., turšica gld. 6.— kr., leča gld. 12,— kr., grah gld. 12,— kr., fižol gld. 10,— kr., seno gld. 1.96 kr., slama gld. 1.70 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
V	Budapešti, 30. oktobra 1897. Pšenica gld. 11.95 kr., turšica gld. 5.04 kr., oves gld. 6 36.
Goveda, meso ter živalski pridelki:
V	Ljubljani, 30. oktobra	1897. Goveje meso 64 kr., telečje meso 60 kr., svinjsko meso	66 kr., prašičje salo 70 kr., špeh svež 60 kr., špeh prekajen 68 kr., surovo maslo 82 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.)
Požiralnikove cevi
najboljše sredstvo napenjanje govedi takoj ozdraviti
(glej članek „Napenjanje govedi" v št. 19. ,,Kmetovalca" 1895. I.)
prodaja	(58—7)
c. kr. kmetjjjska družba v Ljubljani
po 4 gld. 50 kr. komad.
JOSIP LEUZ
trgovec
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje različne pridelke, kakor: lepe, drobno narezane, posušene jedilne gobe, sveže črešminove jagode, divji kostanj, želod, ježice, bukov žir, koruzne lase z odstranjenimi črnimi konci, posebno pa krompir ter sadje za mošt, zadnja dva pridelka tudi cele vagone. — Dalje kupuje smerekovih storžov vsako množino; i. s. plačuje vse po možno visokih cenah.	(63—8)
Št. 20. Y Ljubljani, 81. oktobra 1897. Leto XIV.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/, strani 8 gld., na i/i strani 5 gld. in na '/« strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC
IlustroTan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	Vojvodine kranjske.
Redilna štupa za kuretino,
edino koristna za kokoši, purane. race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr. 5 zavojev samo 1 gld.
Redilaa štupa ^za prašiče.
Najboljše varstveno in dijetetično redilno sredstvo za prašiče. I zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld.
Redilna štupa za živino,
za ko«je, rogato živino in
'iiMur^ Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh f mBj«8^ w	hlevih v rabi, ako živina ne
-^t^imlm^ mara 'esti' zbo'jšu''e
-.Zavoj z rabilnim na vodo m 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld.
Vsa ta našteta sredstva se dobijo: (50—9)
v apoteki Trnkocz-ya v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Vse stroje za poljedelstvo. Vn0,i6 !nlia"9 C9n61
Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (ii—16)
IG. HELLER na Dunaju
II/a Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati !
Vnovič znižane cene
Prodajo se
g: tri hiše
posamezno ali skupno, s potrebnimi hlevi in vrtovi v trgu Cerknica. Hiše so v dobrem stanu ter na najlepšem kraju pri farni cerkvi in urejena za trgovino, gostilno ali oddajo stanovanja strankam. Kupci nastopijo lahko takoj posest. Oglasiti se je pis-meno pri	..
(80—3i	-	Ivanu Zitnik-u
posestniku v Cerknici.
SKdiinua.
MLINI,
«3- Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta, ^fl
Qtiolf£ilrnPfl za sa^Je DlioMIillLC za grozdje
s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom BHerkules", ki zajamčeno opravi 20 ®/o več dela kakor koli druga stiskalnica.
Sadni in grozdni
grozdni rohlači, popolne moštarne, stalne
in vozeče,	/iI/ n w|\
stiskalnice in mlini za izdelovanje soka	7 ^
iz malin, ribezla i. t. d.	Cai «* '' ^^
Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezanje in lupljenje sadja.
Najnovejše samedelujoče, patentovano trtne škropilnice „SifOllija".
Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovešjši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFAHRT & dr.
C. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
na Dunaj i, II. Tafoorstrasse št. 76.
Odlikovana z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj.
Zastopniki in preknpci se iščejo. (66—7)
Kmetijska podružnica v St. Juriji
pri Krai^ju
ima stroj, s kterim se detelja popolnoma očisti pre-denice. C. kr. semensko poskušališče na Dunaji je izdalo certifikat o izvrstnosti tega stroja.
Posestniki bližnjih krajev dobe ta stroj v porabo proti primerni odškodnini.
Načelništvo:
(8i 3)	Bergant.
V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po po-potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod ,V. u. G." Gradec, poste restante.	(57—7)
Kdo ptie

Hathr^l
T^jpss.^
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to-le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri ,,angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih pre-Sparatov_
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih (60 -7) oblastev.	(15)
Najstareje, najpristneje, najceneje ljudsko domače zdravilo,
ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no-■ tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angel ju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe ze-. leno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem nič vrednejo ponaredbo Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajoči drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot i2 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.
ADOLF THIERRY, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
Karol Kavšek v Ljubljani
-<• Pozor I Popolno jamstvo! ISiajceneje! JNo-roJJ®>-
leklene cevi za vodovode in sesalnice!
•T"S-T|fObčine in kmetovalci, katerim pomanjkuje vode ali jo morajo od daleč donašati, morejo si prirediti s prav malimi stroški samodelujoč vodovod, kateri, napeljan z doline 150 metrov, noč in dan sesa vodo in jo dovaja do 1000 metrov daljave. Troškovniki in pojasnila dajo se zastonj.
TliSpričevalo. G. Karolu Kavšeku v Ljubljani. Na Vaš«
vprašanje rad in z veseljem potrdim, da sem z n ipeljavo samodelu-jočega vodovoda, katerega je izvršil Vaš zastopnik gospod Franc Zeman, popolno zadovoljen, ker dobivam iz 60 metrov nižjeležečega in 400 metrov oddaljenega izvirka vsak dan 3000 litrov vode naravnost v hišo in hlev, katero porabim ponajveč za namakanje vrtov. Ser me stane vsa napeljavi samo 300 gld., vsled nje pa odpade trudapolno, mnogo časa porabljajoče in troškov povzročajoče dova-žanje oziroma donašanje vode, ker je tudi živina z vodo povsem preskrbljena, zavarovalnina vsled napeljave inii ma in k*r pravilno namikanje zemljišča pospešuje obilnejšo rast pridelkov, torej smem trditi, da si edino vsled napeljave vodovoda prihrmim letnih 500 gld. Ker nipeljava vodovoda ne potrebuje nobenega nadzorstva, tudi tekom 30 let ne bode treba nikikih poprav, torej smem z dobro vestjo priporočati to izvrstno napeljavo povsem in vsakomur, kjer in komur primanjkuje vode.	(62 —6)
Konečno izražam za vestno in natančno izvršitev še najtoplejšo zahvalo ter beležim velespoštovanjem
Franc Mržen, Mrzli Vrh, dni 25. junija 1897.	posestnik.
Nik. Hofmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega
blaga narejena. "Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
£ Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in JJ; t	v najboljši kakavosti naredč. (8—13) ♦♦
\ttttttttxxxtxtutintttttmttuititn
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske drnžbe kranjske sme po dvakrat na leto in »icer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikayočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neadje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Zaloga soli za živino. Na c. kr. državi i železnici v Ljubljani
(Šiška) oddaja se živinska sol, in sicer po naslednjih cenah: čez 6(0% a 100% po 6 gld. 7 kr., pod 500% a 100% po 6 gld. 12 kr.. iranj kot 50% se ne oddaja.	(144)
Mlatilnico z gepeljnom in žkuporeznico, v dobrem stanji, ima napi odej Al. Bergant, posesmk v Št. Jurji pri Kranju. (147)
Štirje jako lepi biki, jeden simentalec, 21 mesecev star, drogi be-lanfc. 3 mesece star, za to starost jako velik, in dva po 2 me-Sfca stara, jako lepa belanca so naprodaj. Kdor želi dobrega plemena — jako ugodna prilika! — Dobe se v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 34. in 36.	(148)
Pristno dalmatinsko črno vino, in napol črno takozvano „opo)o", kot tudi tiopinovec, vse domači pridelek, garantira se, da je vse naravno, piodaja samo na debelo Alojzij Bratina, oskrbnik v Dubrovniku. (Bagusa) Dalmacija.	(150)
30 mecesnov od 8 do 22" debelih na štoru, proda Anton Sirnik na Vrašici št. 12., p šta Mengeš.	(161)
Kmetski fant, 15 let star, želi vstopiti kot učenec k sedlarskem mojstru v ljubljanski okolici. — Več se izve pri uredništvu tega lista.	(152)
Par močnih dobrih konj, po 9 let starih (pramov), eden 152, drugi 154 cm visck, prodi, ali za par močnih volov zamenja Leopold Dekleva, mlinar in posestnik v Košani na Notranjskem. (153)
Dobrega lovskega psa (brakir), 2 in pol leti star, francoske pasme, proda za 8 gold Tomo Zavašnik. posestnik v Gor. Tuhinji, pošta Kamnik.	(154)
Dečka, kateri se hoče učiti mlinarstva in žagarstva, sprejme takoj M. Kopač, Zgoša, Begunje (Gorenjsko).	(155)
Naprodaj sta v farovžu v Beli cerkvi, 1 breja kobila srednje starosti, koja se malone vsako leto obreji in premijo dobiva, in 1 konj v četitero letu brez graje nad 15 pesti visok, oba črnikaste barve. lepo sparjena.	(156)
2 dečka, krepka in poštena, sprejme v pcuk za sodarsko obrt, Avgust Bepič, sodar v Ljubljani. Kclezijske ulice štev 16. (Trnovo). S ponkom je spojena brana in stanovanje. Vse drugo po dogovoru.	(168)
Naznanilo
vipavske vinarske zadruge v Vipavi.
Opiraje se na priporočilo v škofijskem listu št. II. t. 1. ponudimo letošnje
izvrstno vino,
ktero bo kmalo sposobno za razpošiljanje, vsem prečast. gg. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cenah:
1.)	Mašno vino......hI od gld. 26 do 28.
2.)	Naravno namizno vino (zajamčeno pristno)....... „ „ 20 „ 24.
3.)	Vino nižje vrste in poluvino . „ „ „ 15 „ 18.
Večjim odjemalcem, bodisi mašnih ali drugih vin, cene po dogovoru.
Zadruga postreže tudi še s starim vinom ter razpolaga s finim dezertnimi buteljskimi vini. Najmanjša kvantiteta pod 1, 2, 3 je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postojna do preklica.	(82—2)
Reg. vipavska vinarska zadruga.
Nova pijača zoper mrzlico. Izvrsten pripomoček zoper mrzlico je Kathreinerjeva sladna kava, navadno imenovana Kneippova kava. To je spoznal gosp. dr. med. Prager v Elberfeldu. Opazil je namreč večkrat pri mrzličnih boleznih, da mnogim bolnikom, otrr kom in odraslim osebam, ni ugajala navadna voda, pa tudi ne z malinovcem ali s citronovem sokom, če so jo pili za žejo dalje časa Nekoliio si jih je zaželelo požirek kave, ki jim pa seveda ni koristila zaradi hude vročine; kajti zrnasta kava, kakor je znano razgreva in razburja. Dr. Prager pa si je pomagal s pijačo, ki je neškodljiva, ali po okusu zelo podobna zrnati kavi; zapisal je namreč Kathreinerjevo kavo, katero je moral bolnik piti mrzlo. Vedno je mrzličnim bolnikom ta pijača pogasila žejo, pa tudi dobro jim je del njen užitek, ko so zadostili svoji želji po navadni kavi, ki je prepovedana v bolezni. Sladna kava vpliva toraj tudi na počutke bolnikove. Veseli ga, da se mu je izpolnila želja, in to pomaga, da hitreje ozdravi. Za bolnike, ki jih kaha huda vročina, je primešati mrzli ali hladni sladni kavi eno ali dve žličici citronovega soka. Tudi ta pijača je že izvistno pomagala pri pljučnici, gripi (in-fluenci), davici, vnetici bezgalk. vnetici in tiganju, mrzlici pri ranah in pri želodečni oteklini. Ker je Kathreinerova sladna kava prav po ceni, si mora tudi najubožnejši človek pripraviti to pijačo zoper mrzlico, imovitejšim pa je tudi nadomestek za nezdravo zrnato kavo, ob enem pa se v bolezni lahko privadijo tako zelo ugodni sladri kavi, da jo potem pijo tudi zdravi čisto ali saj kot jako okusno primes z zrnato kavo.	(83—1)
Pritlikovo sadno drevje
vzgojeno kot palmete in piramide najboljših jesenskih in zimskih hrušek oddajalo se bode to jesen in prihodno spomlad iz drevesnice	(77—4)
Jos. Lenarčiča
na Vrhniki.
Oblika palmet je zlasti priporočljiva za obsadi-tev sten, kjer zavzema le prav malo prostora in
rodi prav bogato. O ooooooooooooooooooo
C. kr. priv. tvornica
R. A. SMEKAL
Čeh kot Prostjeva	Praga — Smihov
Moravska.	Češka.
Podružnica: Zagreb
priporoča	(59—8)
vsake vrste strojev za poljedelstvo in vinogradarstvo potem stiskalnice za grozdje, brizgalnice proti perono-spori, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice mlatilnice i. t. d. Nadalje brizgalnice vsake vrste za ognjegasna društva, kakor tudi razne predmete za tvorniške ! stroje. — Lastni proizvod z jamstvom.
g^r" Cene primerne, podružnice in prekupoi dobejzdatni popust, "j^n
—Ceniki franko in badava. e>-