—   414   —
Zgodovinske reči,
7. Dva do zdaj zamolčana kraja na Kranjskem v rimskem času.
Imena starih mest Kranjske dežele ob časa rim-»kcffa gospostva nam pripovedujejo nekaj latinski in ff reški pisatelji Plini, Amian Mar celin, Ptolomej, Dio K a as i, Zosim in Herodian, nekaj pa stari cestopisi in kamni spominki. Med cestopisi je naj važneja Peutingerjeva tabla, ker krajev ne našteva po šegi zapisnika9 ampak ima podobo nekakoš-nega zemljevida; izvirni rokopis te table je hranjen v cesarski bukvarnici na Dunaji, obraz od njega posnet je izdal 1. 1753 Scheib, in en del tega, kteri obsega zemljo med jadranskim morjem in Donavo, je pridjal Mu h ar bukvam „das romisehe Noricum". Tukaj tedaj so na poti od Emone (Ljubljane) do Novioduna (pod Kerškem) ti kraji zaznamovani: Emona XVIII, Ace-ruone XUII, ad Praetorium XVI, Crucio XVI, No vi od u ni X mille passuum (1000 stopinj, ktere 1 rimsko miljo storijo). V Antoninovem cestopisu stoji ta pot tako: Hemona XXXIV, Praetorium Latovi-corura XVI., Noviodunum; in le to so poznali Schon-leben, Valvazor in Linhart, in tudi Muhar sam se v bukvah le na njo ozira.
Po takem ste imeni dveh krajev iz starega easa ohranjene, na ktere se ni nikdo ozerl, namreč Acer v o in Crucium.    Kje sta mar ta kraja stala?
Ako je Praetorium res Radeče pri Savi, kakor je bila do zdaj sploh misel učenih mož, pride Acervo. blizo Litije, morebiti se kraj Cerovica z njim snida; Crucium pa bi utegnilo biti pod Boštanjem blizo Im-police. Vender bi se smela ta cesta morebiti tudi drugače razložiti.
Za Radeče kot Praetorium Latovicorum namreč do zdaj ni druzega pričevanja, razun tega, da število milj se s tem krajem snida, in da so Lato vici nekje v Panonii stanovali, kakor Plini in Ptolomej pišeta; od rimskih starin krog Radeč se do zdaj še ni pripovedovalo. En kamen je gosp. Frever vidil v Ma-lencah pri Kerki blizo Save z besedami MVNIC ATOB., kjer je blezo L pred čerko A zginil, da bi se bralo 55Mu-nicipium Latobicorum"; vender ondi ta kraj ni stal, ker je preblizo Novioduna.
Poleg sedanje velike ceste skozi dolensko Kranjsko stran vender se je že več rimskih starin našlo, namreč pri Zatičini, v Trebnjem, in ako se od ondod po mali cesti gre, pri Mokronogu, pod Škocijanom, kjer je še ostanek stare rimske ceste. Kaj tedaj, bi ne utegnilo bolj prav biti, stare rimske ceste po tej poti iskati, ker drugač bi bila cela dolenska stran kdaj brez vsih mest, razun ob Savi? Sej za Savo tudi svet ni nič kaj za veliko cesto stvarjen.
Po takem bi bilo Praetorium Latobičorum misliti Trebnje, ali pa morebiti celo Novomesto. Zakaj od Novegamesta je vedna pripoved, da je ondi v starih časih veliko mesto stalo; za Trebnje pa bi bilo zavoljc imena Temenice naj pred soditi, da je ondi stala Mo-netia, ktero Dio Kassi med Me tuli um in Arru-pium deva; Peutingerjeva tabla pa ima pred krajem „ad Praetorium" prazno kljuko, kakor da bi bilo ime kraja izpuščeno. Kraj Acer v a bi po tem prišel okoli Višnjegore; Magnaniana, ktero Schonleben in Valvazor v tisto stran devata, bi utegnila biti pri Zatičini, tedaj pri sredi med Emono in Praetorjem, kakoi jo stavi Ptolomej. Od mesta ^Praetorium Latobičorum" naj se išče pri Trebnjem ali pri No vem mestu, ps pot pride ravno na staro rimsko cesto, ktera se med Dobravo in Dobruško vasjo pod Škocijanom še dobro pozna.    Kraj Crucio  bi bil ondi blizo proti  K ra-
kove mu logu iskati, in pot od ondsd je po ravnem do Novioduna šla.
U Peutingerjeve table bi se nekaj dalo bolj posebej za cesto iz Akvileje na Virunurn čez kraje ad Silanos, Tasinementum in Saloca soditi. Nekaj hribov je namreč vmes, med to cesto in med cesto na Vipavo zaznamovanih; tudi so na cesti tri prazne kljuke slediti, kakor da bi bili trije kraji pred T asi ne m e to m izpuščeni. Za to cesto da Muhar veljati, da bi bila utegnila skozi Idersko, Sorsko in Kokrisko dolino proti Virunu iti; pa k večjemu kraj a d Silanos bi za-inogel na kranjsko zemljo spadati, Tasinemetum in Saloca zadevata po daljavi na Koroško. Vender bi kdo znal to cesto tudi za Sočo čez Predil v Ziljsko in Dravsko dolino voditi; a d Silanos, samo ako število rimskih milj ni premalo, bi bilo potem prav pri Z i Ij finih, Saloca morebici Selkach pri Dravi.
Ko bi kdo zmed naših slavnih rojakov na Dunaji utegnil do izvirnega rokopisa Peutingerjeve table v cesarski bukvarnici priti, bi zamogel pogledati, ali ni morebiti med krajoma „ad Silanos" in ^Tasinemetum" čer-nilo prebledelo, ravno tako pred krajem „ad Praetorium", in bi se morebiti pisanje s tankim pogledom še razločiti dalo, ondi kjer na Scheib o vi izdaji inMuharjevem izlečku prazne kljuke v cesti brez imen stojijo.
Kadar v starinskih rečeh mnogo ugibamo, naj še to pristavim: ako je po Muharjevi besedi Mons T u l-lus za velicega Triglava vzeti, bi bil Phlvgadia nar hitreje B lega š.
V wNovice" take reči devamo, da bi še koga druzega obudili k preiskovanju stario. Da bi pač tudi kranjsko ^zgodovinsko družtvo" dobilo več delavcov!     P. H.