Naročnina
»caSa letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. i Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M Soboti telefon številka S.
8'ev. rač. poštne hran, 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V. LS7&
SftHJItiS
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15»/, dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Murska Sobota, 26. iunija 1938.
ŠTEV. 26.
Naše prebivalstvo.
Ni še dolgo tega, ko je naš državni statistični urad objavi! nekaj zanimivih številk o naraščanju prebivalstva v naši državi. Od leta 1921 do konca leta 1936 se je pomnožilo prebivalstvo za več nego tri milijone in naša država, ki je ob svoji ustanovitvi štela okrog 12 milijonov, bo imela ob 20 letnici obstoja, če računamo takšen prirastek kot do sedaj, blizu 15 in pol milijona prebivalcev. Povprečni naravni prirastek znaša 14,45 na tisoč. To je številka s katero daleč prednjačimo večini evropskih kulturnih narodov. Vzemimo n. pr. statistiko češkoslovaške države, kjer vidimo, da je znašal naravni prirastek 1. 1936 le 4 od tisoč. Mnogo je še narodov v Evropi, ki ne dosežejo niti tega števila. Iz tega je razvidna velika življen-ska sila našega naroda in številke nam govorč o življenski sposobnosti, ki zmagovito premaguje vse gospodarske in zlasti tudi zdravstvene ovire naravnega porastka. Ne smemo pozabiti, da živi naš narod gospodarsko in socialno še v zelo neurejenih razmerah in da se organizacija skrbi za njegovo zdravje po mnogih krajih, ako jih primerjamo z razmerami drugod še zelo pomanjkljivo. Da so zdravstvene razmere res pomanjkljive se vidi iz sledečega : Na 1000 prebivalcev se v Jugoslaviji rodi tekom enega leta 31,45 otrok, a od teh jih umrje 17. Grozna številka, ki ne rabi posebnih pojasnil. Da se to število skrči je potrebno velikega dela in tu se odpira polje ogromnih dolžnosti in nalog ter skrbi za bodočnost jugoslovenskega rodu. Le po tej poti bomo dospeli do večje notranje in zunanje moči in našemu zdravemu narodu se odpira pot do prvih položajev ne le na Balkanu temveč v Evropi. Dobra gospodarska in socialna politika, večja skrb za zdravje naroda, delo za prosvetni podvig najširših slojev, so sredstva, ki nas morejo v pičlih letih pripeljati do 20 milijona.
Prebivalstvo pa ne narašča v vseh banovinah enako. Najbolj se je dvignilo v drinski banovini in to z 1,200.000 duš na 1,750.000
kar znači 45 odstotkov v dobrih 15 letih. Moravska banovina je pomnožila svoje prebivalstvo za skoraj 400.000, savska za 450.000, dunavska za 350.000, zetska za 250.000, vardarska za več nego 400.000 prebivalcev itd. To so izredne številke. Temu se moramo res čuditi če samo pomislimo na velik porast prebivalstva posebno v južnih banovinah, kjer živi naš narod v silno primitivnih razmerah. To je živa slika življenske sile in odpornosti tega ljudstva. Da bi nam postalo v bližnji bodočnosti tesno v naši državi se še ni treba bati. Najbolj gosto je naseljeno prebivalstvo v dunavski banovini kjer živi 81 ljudi na kvadratni kilometer. Za njo pride dravska s 75, savska s 70, drinska 63, vardarska 47, zetska 33 itd. Povprečna naseljenost Jugoslavije je znašala 1921. leta 48 prebivalcev, koncem 1936 pa 61 prebivalcev. Ta števila so že daleč pod evropsko normalo in v naši državi je še dovolj prostora za naše bodoče rodove, ki si bodo lahko ustvarili z boljšim izkoriščanjem zemlje in njenih produktov, obrtne ter industrijske možnosti, znosnejše življenje.
Ob teh ugodnih številkah pa se moramo resno zamisliti nad podatki, ki j, h izkazuje statistika glede Slovencev. Število prebivalstva v naši banovini se je namreč najmanj pomnožilo. Leta 1921. je štela Slovenija 1,060.000 prebivalcev koncem leta 1936. pa 1,192.000. Prebivalstvo se je torej pomnožilo v 15 letih za 132.000, dočim je v najmanjših dveh banovinah, v zetski in primorski, narastlo mnogo jačje, ter znaša prirastek zetske več nego 250.000 in primorske več nego 160.000 duš Kje je temu vzrok, da smo ob ustanovitvi države Slovenci tvorili skoraj desetino njenega prebivalstva, danes smo le še dobra petnajstina. Velik del slovenskega ozemlja je izven meja Jugoslavije. Mnogo naših ljudi pa je odšlo v hrvaške in srbske kraje, kjer so našli delo in družino. Po neki statistiki znaša število samostojno in službeno zaposlenih ljudi v drugih krajih Jugoslavije okrog 80.000. Če računamo, da jih ima samo polovica svoje rodbine, pridemo do številke, ki predstavlja že zelo občuten odstotek celokupnega slovenskega števila.
POLITIKA
Prejšnji teden so biie na Hrvatskem predvsem v Zagrebu In na Du-vanjskem polju proslave v čast bra* toma Radičema. V nekaterih krajih je bila udeležba precej velika, na drugih pa razmeroma zelo majhna. Ker je dr. Maček odšel na počitnice na svoje posestvo v Kupinec, kjer bo ostal do jeseni in po objavi njegove politične pisarne, da tamkaj ne bo sprejemal nobenih obiskov, na Hrvatskem v doglednejšem času ni pričakovati važnejših političnih dogodkov«
Tekom zadnjih dni srbijanski del združene opozcije ni imel večjih sestankov in iz mrtvila jih ni mogel spra viti niti eden izmed prvih voditeljev te politične skupine, Aca Stanojevfč, ki se je nenadoma pojavil v Beogradu. Sploh se pa ta del opoz cije hudo krši in to radi nekaterih njenih predstavnikov, ki se upirajo navodilom glavnega vodstva.
Med židi v Vojvodini je nastalo neko gibanje, ki gre za tem, da se ves židovski živelj preusmeri v smislu ju-
goslovanskega nacionalizma. Pripravlja se ustanovitev nove nacionalne organizacije, kateri člani bi bili pripadniki židovske vere. Naloga tega društva bo po zgledu nekdanjih Židov v Beogradu in drugh mestih, tudi židom v Vojvodini dati tisto zavest, da se bodo po iraeou in po prepričanju imenovali .Jugoslovani Mojzesove vere", kakor so se nekdaj židje v Srbiji imenovali „Srbi Mojzesove vere".
Člani Združenja jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov so v času pravoslavnih binkoštnih praznikov zborovali v Beogradu. Govorilo je več znanih govornikov, ki so se vsi zavzemali za preureditev kmetijskega pouka na naših šolah.
BivSi minister in senator dr. Ku-lovec je na sestankih JRZ v Dubrovniku poudarjal zasluge vlade dr. Sto-jadinoviča in dokazoval, da morajo vsi državljani, zlasti pa Hrvati sodelovati s to vlado In opustiti doseda> njo politiko neaktivnosti.
Eden izmed voditeljev političnega tabora dr. Mačka, je dejal na ne-
kem zborovanju, da mu je dr. Maček nekoč rekel, da upa na svoj 60 rojstni dan dočakati trenutek, ko bo hrvatski narod svoboden. „Zato se zavedajte", je zaključil govornik, „da dan zmage ni več daleč in da je trenutek ustvaritve hrvatskih narodnih idealov že zelo blizu".
Na Češkoslovaškem se položaj razvija ugodno ter je slednjič odstranjena velika nevarnost za svetovni mir. To je predvsem zasluga hladnokrvne politike češkoslovaške vlade, ki ni hotela poslušati nespametne nasvete boljševiške agitacije, ter se je rajii držala nasvetov zapadnih prijateljev Anglije in Francije. Obe državi sta v usodnih trenutkih močno podprli, a sta ji odsvetovali, da bi segla po izrednih vojaških ukrepih, na primer po uvedbi triletne vojaške službe, ki bi imelo za posledico samo še večje raz-jarjenje sosedov in zaostritev napetosti do skrajne meje. Tako se je pa položaj trenutno popolnoma razčistil.
V	bivši Avstriji so razpuščena vsa katoliška dijaška društva. Vse njihovo premoženje, ki dosega v vrednosti našega denarja 55 milijonov di-narjev, je bilo zaplenjeno.
Na Daljnem vzhodu traja vojna z vso srditostjo dalje. Vojna sreča se je ponovno nasmehnila Japoncem, katerim se je posrečilo, da so po več zaporednih bitkah zlomili junaški odpor Kitajcev. Pred boljšo oboroženo in bolj izvežbano japonsko vojsko so se morali Kitajci umakniti še globlje v notranjost države. Da bi ustavili japonsko prodiranje, so Kitajci razdrli nasipe ob rekah in preplavili ogromne površine zemlje. Njih namen je bil dosežen ter je bilo japonsko napredovanje ustavljeno. Kitajski maršal Čankajšek je dejal, da bo vojna na Daljnem vzhodu še dolgo trajala in čim globlje bodo Japonci prodirali na Kitajsko, tem slabše bo zanje.
Španski general Franco je izbojeval veliko zmago ter zasedel važno mesto Castellon. S tem je prišla 123 km sredozemska obala pod njegovo oblast. Zajeli so okrog 10 000 rdečih vojakov ter mnogo orožja in streliva.
V	Moskvi bodo v kratkem začeli novi veleizdajniški proces. Tokrat je ruski diktator Stalin postavil pred sodišče večje število poslanikov ter vojaških strokovnjakov. Kakša usoda jih čaka, ni težko uganiti. Kako je ruski diktator neusmiljen, je najbolj razvidno iz tega, da je dal pred dnevi ustreliti svojega prijatelja in sotrudnika Preobraženskega, ki je bil znan kot eden izmed najuglednejših Članov komunistične stranke.
3. JULIJA
1 d 3 8
VELIKA TOMBOLA
olepševalnega društva h. sobota i. dobitek nov osebni avto!!!
Banovinsha talijsfea šola v Rabičanii pri IMi Soboti
Prvo Šolsko leto na tem na novo ustanovljenem zavodu se začne s 1. oktobrom 1938. Šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta. Pouk v šoli podaja učencem zaokroženo strokovno znanje v teoriji in praksi iz vseh panog kmetijstva predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjar stva in deloma tudi iz vinarstva v takem obsegu, da ga lahko učenci po dovršitvi šole s pridom uporabljajo na domačih posestvih. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem so do ločeni isti pogoj;, kakor veljajo z?, sprejem gojencev v ostale kmetijske šole v Sloveniji. Za sprejem je po trebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdr-ževalnina se določi po premoženjskih razmerah pros Icev ter znaša 75 Din do največ 300 Din.
Prošnje za sprcje (banovinski kolek 10 D n) je poslati ravnateljstvu banovšnskc kmetijske šole v Rakieanu pri Murski Soboti takoj, najkasneje ps do 1. avgusta 1938 in priložiti:
1. ktsini list, 2. domovn'co,3 od pusinico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevaio o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. ob vezno izjavo staršev, odncsno varuha (banovinski kolek 4 Din), da bodo krili stroške šolanj3, 6 obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski ko lek 4 Din), ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin aii varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore, 7. davčno ali občinsko potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini neposrednih davkov pri vseh onih prosilcih, ki rtfiek-tirajo na znižanje vzdrževalnine.
Pridni sinovi manj premožnih posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pri stojnih steskih kmetijskih odborih. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Vsa nadaljna pojasnila daje na željo ravnateljstvo. Prosilci se naprošajo, da vlože prošnje za sprejem čimprej, najkasneje pa do 1. avgusta t. 1. To je potrebno predvsem iz razloga, da ima ravnateljstvo pravočasno vse po trebne podatke na razpolago v svrho predloga na kralj, bansko upravo za podelitev banovinske podpore poedi-nim prosilcem.
Ravnatelj: Ing. MIKUŽ.
Čestitamo
Pri Kodilovih v Tropovcih je biio letos za I/anovo prav veselo. Gospod upravitelj Ivan Kodlla je v krogu svoje družine praznoval s oj imendan in zaokroženo (vojaška doba) štiridesetletno zvesto službovanje na veiepo sestvu g. grofa Miktša na T*š ni.
Vsakdo pozna simpatičnega in ved-«0 dobrohotnega upravitelja gospoda Kodiša D;1, prav dobro je poznan po celem Prekmurju in drugod ne samo kot dobrohoten i prijazen gospod, marveč tudi kot prvovrstni gospodarstvenik. Saj se ima veleposestvo ie njemu zthvalii*, da je srečno prebre d!o vse gospodarske preiresljsje po vojnem času in da se je obdržaio na današnji zavidljivi višini.
S posebnim povdarkom omenjamo vzorno urejeno drevesnico, v kateri se geji pod skrbnim nadzorstvom g. upr~vite'ja Kodila, raznovrstno sadno dre?je, cvetlice ia vse druge rastline potrebne za olepševanje p&rkov in vrtov, zbrane iz cele Evrope. Mnogo je parkov, vrtov in sadovnjakov v Evro pi, ki jih dičšjo raznovrstne rastline nabavljene iz drevesnice g. upravitelja Kod'ia Ivsna.
Veleposestvo g grefj Mikiša je lahko ponosno in srečno, da si je zbralo in 40 let obdrž-sio v službi tako zvestega, vseiransko razumnega in skrb nega upravitelja. Ponosen je pa lahko tudi upravitelj gospod Kodila na tako dolgo službovanje pri enem gospodarju, posebno pa na uspehe, ki jih je dosegel v prid veleposestva, v svoj sloves in v veselje svoje družine, posebno pa soproge gospe Fanike, ki se skupno z njim radujejo tega redkega jubileja.
Iz srca čestitamo upray;teiju g. Ko-difu k imendanu, zaokroženi štiride-setletnici zvestega službovanja in dobremu glasu, ki ga je med nami pridobil z željo, da bi bilo tudi njegovo bodoče delovanje kronano z uspehi.
Kedai se popravi pretrgan nasip na Kuinici?
Zadnja poplava je v velikem raz-dalju raztrgala nasip na KuČnici v območju kraja Petajnci. Ta odprtina je še zmeraj nepopravljena in ako se jo temeljito ne zamaši, bo voda ob prvem naraščanju reke Mure zopet prihrumela v Petajnce in v nadalnje vasi. Potrebno je takoj podvzeti vse, da se raztrgani nasip popravi in ne čakati na proračunsko možnost banovine, kakor je rekel banski svetnik g. Bajlec na nekem shodu.
Obširno zasledovanje razbojnika Dokiča
V velikih hribovitih gozdovih homoljskega sreza (vshodna Srbija) domuje razbojnik Pavle Do-kič, ki ima na vesti veliko število umorov, vlomov in drugih teških kaznivih dejanj. Z svojimi poma-gači vstrahuje že več let ljudstvo tega sreza, tako da ni nikdo varen pred njim. Da bi se nepoštenemu delovanju tega opasnega zločinca napravilo konec, je komandant niškega žandarmerijskega puka
pukovnik g. Nikola Iskrič zbral v homoljskem srezu 310 orožnikov, ki pod njegovo komando zasledujejo Dokiča.
Poznamo stvarno in energično delovanje pukovnika Iskrica iz dobe, ko je bil poveljnik murskoso-bočke žandarmerijske čete in smo prepričani, da bo tokrat z svojimi orožniki napravil konec zločinskem delovanju razbojnika Dokiča.
Obupno stanje ceste pri mostu v Dokleiovju
Mesec dni je minulo, odkar je poplava razruvala cesto, pro-puste in male mostove v Dokle-žovju, toda še do danes ni to tako popravljeno, da bi odgovarjalo tovorno avtomobilskemu prometu. Zasilna poprava rszdrte ceste in mostov ne zadostuje gotovosti vedno naraščajočemu vo-zovnemu prometu in tako smo v tem pogledu že mesec dni odrezani od ostalih krajev onstran Mure.
Tudi glavni leseni most na Muri je voda tako razrahljala, da ni varno voziti po njem s teškim tovorom in če se ti nedostatki takoj temeljito ne popravijo se bo na mostu gotovo pripetila velika nesreča. Koliko časa bomo še čakali na temeljito odpravo teh ne-dostatkov? Apeliramo na mero-dajne faktorje, posebno na sreski cestni odbor lendavski, da to čimprej uredijo.
Ciril-Metodova družba, mati obmejnim šolam, širiteljlca prosvete, omike in napredka
v Prekmarju.
Po svetovni vojni je pr čela družba sv. Cirtl Metoda zopet z živahnih delovanjem zlasti v Prekmurju, kjer ni biio slovenskih knjig. Od vseh strani so prihajale prošnja na družbo, kar je še bolj pedčrtati njeno potrebo po obstoju tudi v svobodni Jugoslaviji. Njeno delovanje pa je bilo tiho, zato si tudi ne moremo predstavljati velikih vsot, ki j h je žrtvovala od leta 1921. do 1937. samo Prekmurju. Navesti hočem podpore, ki j h je :zdsh družba v omenjeni dobi prekmurskim obmejnim šolam z namenom, da dvigne narodni čut in smisel za to družbo.
Postavka za šolske knjige in učila 120.953 Din Postavka za gledališke odre 8.050 Din Postavka za leposlovne knjige 8 858 Din Postavka za božičnice	61.263 Din
Postavka za razna izplačila 16.440 Din
Skupaj: 216.564 Din Ti tisočaki niso puhle fraze, am pak teško nabran denar zavednih Slovencev in Slovenk, ki kličejo pcedin-ca k delu in zavednosii.
300 naSih delavcev odpotuje v Nemčijo
Vsled poplave na ozemlju ob reki Muri je nastalo med prebivalstvom veliko pomankanje denarja in drugih potrebščin. Lastnikom teh zemljišč je voda uničila vse pridelke in mnogo poslopij. Po nekod so polja tako razruvana in namočena, da jih ni mogoče obdelovati za setev jesenskih pridelkov. Družinski očetje so v skrbeh za preživljanje svojih družin in živine v bodoči zimi. Da bi se temu opomoglo, je narodni poslanec g. Benko Josip pri Ministrstvu notranjih zadev izposloval dovoljenje za odhod v Nemčijo na delo 300 delavcem predvsem iz poplavljenega ozemlja.
CmSL-HETODOVA prva prireditev v M. Soboti
Na Petrovo, dne 29. junija, priredi Ciril-Metodova podružnica v Murski Soboti plesno zabavo na sokolskem telovadišču. Apeliramo na širšo javnost, da se udeleži te zabave v čim večjem številu. Poskrbljeno bo za vse, kar lahko spravi človeka v dobro voljo, ne da bi pri tem preveč trpel njegov žep. Prav raditega ne bo vstopnine. Ker je to prva veselica naše podružnice, prosimo, da se odzovete vsi našemu vljudnemu vabilu.
Čiščenje vodnjakov
Zadnja poplava je napolnila z umazano vodo :n drugimi zdravju šfcod-ijivimi snovmi veliko števjlo vodnjakov po naš h vaseh ob Muri. h zdravstvenih ozlrov bi se moraio te vodnjake že davno očistiti. Toda narod nima dovolj denarnih sredstev za plačilo izčrpanje vode, ki bi se morala izvršiti potem najete motorne ssssike. DomaČe brizgalne so namreč prešibke za temeljito izsesanje vode :z vodnjakov. Biti se je, da bo narod vsied uživanja te vode obolel. Bsnski svetnik g. Bajke je sicer na nekem shodu povedal, da je od banske uprave za ureditev vodnjakov izposloval 80 tisoč dinarjev podpore, d* pa so nekateri posestniki denarno podporo odklonili. Koliko je resnica na tem ne-moremo povedati, čudno se nam pa zdi trditev, da bi nekdo podporo odkloni!,
3. julij se bliža!
Splošno zanimanje zbuja dosiej največja tombola v Prekmurju, ki jo priredi Tujskoprometno in olepševalno društvo v Murski Soboti, dne 3 juiija 1938 popoldne ob 3 uri na športnem igrišču v Murski Soboti.
To bo nedvomno dogodek, kakršnega Murska Sobota in celo Prekmurje ter sosedni srezi še niso doživeli. Ni čudno torej, ako se za to veliko tombolo opaža naokrog največje zanimanje. Samo ob sebi je razumljivo, da se ljudje zanimajo zlasti za prekrasni štirisedežni luksuzni avtomobil znamke Opel v vrednosti Din 30.000.-, ki tvori glavni dobitek bližajoče se največje tombole, kar jih je bilo dosiej pri nas. Diugi dobitek je kompletna spalnica v vrednosti 4 200.— ter še 1000 krasnih in dragocenih dobitkov v skupni vrednosti Din 45.000.—
Sezite po tombolskih tablicah, ki se prodajajo v predprodaji v vseh trgovinah v M. Soboti po ceni Din 5.-PRIDITE VSI NA TO NAJVEČJO TOMBOLO - BOSTE ZADOVOLJNI!
Pogovor dveh prijateljev
Janoš sobočanec, Števan goričanec.
Jžnoš : Dober deri Boug ddj Štefan, H.ala Bougi, da ste ozdravili, pa ni kaj nej hiižega pri zdravji.
Števan: Nej sani elče popolnoma zdrae, ali nej sam mcgo strpeti, tak sam bio želen priti v soboto,
jaaoš: Ste prinesli kaj novoga ?
Števan : Nouvoga sej sam prinesso. ali čfijem, ka Vi rržie nekaj nouvoga, nekii nouvi Esašin za dešč.
j3noš : Ja, deufrli smo že škropilni §uto; težko smo ga čakali, ali vendar je prišo.
Števan: Ejno vidim ka Ide, tou je pa nekša velika naprava. Lepoti je tou za Soboto, ka se Vam nede tak pod ncus ksdilo, sak narn vesničarom,
Janoš : če de dobra, tou mo ešče všdeij, zdaj jo g. Žalik zrcčrcn v5 proba, pa preiskavle, kakše faling? bi ■najšao.
Šle vsn : Ka pa kaj dtiigoga pri Vas ? V:dim kak lepou mate na šeiališči stole priprživlene. Sobota se mcdetni-zera, tak vo vidi, kak če bi v kafešem kopališči sedo.
Jdnoš: Js kopališče tudi mžmo, moderno, pa klopi, sunčanje, senčanje, retko visiko drevje, pa gousto tudi. Mi raž-no olepševalno pa tujskopro-metno drfištvo, pa tou dosta skrbi za lepoto Sobote, pa tudi za promet z žuiomobili, ka naj se ta škropilnica vopcauca.
Števan : Ka se pa tou telko autojov vozi, vej pa gnes je pondelek pa tak-!i premet, že sam jih lekar 12 prešteo.
Janoš: Znate naš poslanec tiidi za tcu skrbi naj si pcglčdnejo Soboto. Pa nekša proba je na teške automo-bile, pa je pouzvao v Soboto, naj v<3 sprobajo, če se ceste kadijo, pa zdaj ešče njegovi zraven zmferon gori p£ doli vozijo.
Šte?an : No te pa zdaj li vospro-bajte, če tou prašnobo lejko zadflšite.
JSnož: Prašine nede več, tou ne-dovolijo več gospodje od Centralne pa od Krone hotela, žr te ne bi mogli meti več vonej stolov zdejvani. Tou dovolenje driigi krčmšrje nemajo. Tisti morejo meti svoje vrte, pa svojo lastno senco.
Števan: No ja, tou razmim; kde bi mogla občina vzeti telko vrtov, pa telko sence, ka bi vsem krčm&rom dala, pa tudi za držge peneze nebi mogla tou napraviti.
J&noš: Vej so ovi krčmarje na tou čemerni, ka tej majo tou senco od občine, da znate predsednik krčm&rov je v občinskom odbori tak odločo, pa občina nQca dohotke.
števan: Če bi jas bio te odločilni, jas bi vsem dao v parki potrebno senco, pa te se nieden nebi tneo pritožiti.
Jdnoš: Ti senca v parki se pa nfi-ca za osveženje, za pomladitev. TQ se začne spoznavanje mladčzni, nadaljevanje pa je fazanerija.
Števan: Driigi J&noš I Večkržt idem domou po toj fazaneriji i vnougo kaj opazim i si mislim: Boug moj, če bi tou drevje gučati znalo, kelko nevou-le bi tou povzroučilo, kelko ločitvi bi bilo, kelko tožb bi nastalo.
Jžnoš : Števan Vi tcu ne vejte; gnes« dčn moderno ii\€ mladčzen \ tak tiidi mi starejši nucarno rszvedrilo, naravo kak jo je Boug stvoro, da jo uživamo.
Šievan: Razmim. Zah?š!ie se, ka sta tam tou fazanerijo teva dvžgospcuda ^Cplla, gviišno sta mislila na ssetcu, kak midva.
Zoougom. Digouč si va pž dale zgufžsala.
DOMAČE 9E5T
mu rs ka Sooota
—	DNE 3. JULIJA 1938 OTVORITEV VRTA gostilne ČERNJAVIČ v Murski Soboti.
—	Procesija na Telovo. Pohval no se moramo izraziti na red, ki je bil letos v procesiji upeljan, Udele žene! so namreč korakali složno štirje v eni vrsti, kar je bilo lepo za opazovati.
—	Strelska družina v M. Soboti obdrži svoj redni letni občni zbor dne 30. junija 1938 ob 20. uri v mali dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti. Vabijo se vsi člani, zlasti pa rezervni oficirji in odsluženi vojaki, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
—	X. felgsa. Pod tem imenom je bila priobčena v zadnji Številki Mur ske Krajine zahvala zavedni i požrtvovalni X. klasi — sedanjim našim oficirjem — ki je dne 12. junija nabrala za Ciril Metodovo podružnico v M. Soboti, znesek 135 Din. Da ne bo zamere, moramo to poročilo v toliko popraviti, da velja naša zahvala VIII. klasi. Od X. klase pričakujemo še, da bo sledila lepemu vzgledu.
—	Škropilni auto je dospel. Pre
potrebni škropilni auto, katerega so naši sobočanci nabavili, je bil dne 15, t. m. pripeljan v Mursko Soboto. Ko so Isti dan začeli z avtom škropiti nsše ulice, je narod to novo pridobi tev z zanimanjem opazoval. V to svrho napravljen avto je res praktično urejen, kajti z njim se lahko hitro in izdatno poškropijo vse ulice. Stem bodo odpravljene mnoge pritožbe občinstva o močno zaprašenih ulicah.
—	Zgubljeno. Dne 1. junija 1938 je nekdo zgubil na potu od železniške postaje do trgovine Štlvan v M. Soboti, trgovsko, sokolsko, gasilsko in obmejno legitimacijo. Vse to se je nahajalo v denarnici. Pošten najditelj se prosi, da to proti primerni nagradi preda v upravi našega lista.
—	Eden avto več. Trgovec g. Čeh Franjo v M. Soboti si je nabavil avto in s tem pomnožil število lastnikov avtomobilov našega mesta. Samo....
—	Poskusna avtovožnja. Naše vojaštvo preizkušuje 10 avtomobilov raznovrstnih tvrdk. Na potu v Prekmurje se je kolona teh avtomobilov dne 20. t. m. predpoldne ustavila v Murski Soboti. Spremljevalci, med katerimi je bil tudi pukovnik, so si ogledali tovarno mesnih izdelkov. Po za-kuski na vrtu restavracije gospoda Benko Josipa so nadaljevali pot proti Varaždinu v Zagreb. Upamo, da so odnesli od nas najboljše utise.
Najnovejši modeli
ZOHDDPP, 91CT0R19,9RDIE
uiniiiiiiiiiEiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiift
stalno na zalogi. Niske cene, ugodni plačilni pogoji.
Samo pri tt.
ŠTIVAN ERNEST
motoma vozila, kolesa, šivalni in pisalni stroji, radio aparati i. t. d.
I
i
—	Natakarskl vajenec se sprejme v uk v Kolodvorsko restavracijo na Prsgerskem. Vsa oskrba v hiši. Osebno se predstavili pri g. FAFLIKU Hotel Central v Murski Soboti.
DOPISI:
Dar za poplavljence^ Prečastiti
gospod župnik Horvat Franc v Velikih Dolencih je nabral za poplavljen-ce znesek 232 50 Din. Občinski od bor Rdečega križa v Šalovcih je daroval za poplavljence znesek 300 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala 1
—	Okrožne gasilske vaje se bo. do vršile dne 26. junija 1938 v Van~ čavasi, Nuskovi In Radovcih. Vaj v Vančavssi se udeleži 10, v Nuskovi 6 in v Radovcih 4 gasilskih čet. Po vajah se priredijo povsod gasilske veselice, — V Vančavasi pri poznani dobrohotni gostilničarki Lini Fiisarjevl,
—	Brod na Petanjcih. V bodočem tednu bo začel prevažati tudi vozove. Do tedaj bo namreč napravljena od poplave razruvana cesta in mostovi na obeh straneh reke. Sicer se vse !o predolgo zavlačuje. V to svrho bi morali biti krediti takoj na rapolago.
—	Bokrači. Ob udeležbi 6 gasilskih čet se bodo pri nas dne 26 t. m. vršile gasilske vaje. Po vajah bo pa v gozdu pod »Bukvo" prosta zabava. Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni.
—	Lemerje. Pri nas so se vršile 19. t. m. okrožne gasilske vaje. Vaj se je udeležilo 133 gasilcev. Sodelovala je tudi gasilska četa Murska Sobota tovarna Benko s svojo motorko. Pod komando g. Benka ml. so gasilci te čete res lepo in taktno izvedli šolske vaje po novem vežbovniku, ki ga je za motorne brizgalne starešina župe g. Benko Josip sam sestavil. Vaj se je udeležil osebno starešina in narodni poslanec g. Benko. Gasilske čete so strumno nastopile in izvedle vse zadatke prav dobro. Posebno je bil lep nastop naraščajnikov čete Puconci. Iz radovednosti je vajam prisostvovalo mnogo ljudi in vsi okoliški župani ter dosti zunanjih gostov. Po dovršenih vajah se je na dvorišču gostilne Beočec razvila ljudska veselica, ki je v najboljšem razpoloženju trajala dolgo v noč.
—	Tatvina ure in zlate verižice. Trgovka ga. Knez Matilda v Preda-novcih je 18. junija t. 1. ob 18. uri odšla iz trgovine po nekem opravku v dvorišče. V tem času je stopil v trgovino in na to poleg stoječo kuhinjo Jauk Franc iz Ropoč. Tu je ukradel
srebrno žepno uro z ziato verižico, ki je bila na omarici. Ko je pa naglo zapustil trgovino je bil opažen od sosedove siužb nje, ki je g. Knezovo takoj na to opozorila. Ga, Knezova je v naglici ugotovila, da je ura in verižica iz kuhinje ukradena in je tatvino takoj naznanila orožnikom v Bo doncib, ki so šli tatu nasproti, ga srečali v Zenkoic h, preiskali in pn njem našli ukradeno uro In veriž.co. Jauk je tatvino priznal in bil ovaden sod-niji, ki mu bo gotovo odmerila zasluženo kazen.
Dari:
Iz Murske Sobote so darovati za poplavljence občine Murska Sobota okolica sledeči: Kreditna banka d, d. 1000 Din, Prekmurska banka d. d. 200 Din, g. Dr. Vaiyi Aleksander odvetnik 200 Din. — Občinska uprava občine Murska Sobota okolica se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje.
AUIOMOBI1I I KOMARCi
Za vreme vašeg odmora, kada preduzimate šetnje u automobilu i prelazite dnevno nekoliko stotina kilometara i vaš motor guta mnogo litara benzina, posvedjujete nesum-njivo toliku pažnju prirodnim lepotama, da vam uopšte ne preostane vremena za razmišljanje. A oni, koji zbog svoje dužnosti svakodnevno ponovo prevaljuju velika ras-tojanja bilo na rasklimatanoi-kaldrmi ili na glatkom betonu, obično nisu u raspolože-nju potrebnom na razmišljanje.
Verovatno je, dakle, da nikada niste došli na misao, da bi vam komarci mogli jednom onemogučiti vožnju u automobilu; ne zato što bi vas možda napali u masama, več zaio, što bi bili u stanju, da cenu guma is-teraju do takve višine, da ih običan smrtnik ne bi mogao kupiti. Kako je to moguče? Plantaže gume ležo isključivo u vlažnim i toplim predelima, dakle tamo gde se mogu komarci najbolje razvijati. Jedna od najras-postranjenijih vrsta je anofeles, komarac koji prouzrokuje malariju. Posljedna toga je, da se direktori gume moraju neprestano baviti suzbijanjem malarije, jer bi inače kros kratko vreme njihov ceo posao prestao da radi. Veliki fabrikanti automobila pokušali su, da izbegnu svaki rizik na taj način, što su osnovali sami svoje plantaže tako, da mogu pokriti svoju potrebu gume iz sopstvenih sredstava. Ford naprimer ima plantaže u Braziliji, dok veliko preduzeče Fajerston poseduje plantaže u zapadnoj Africi (Liberija).
Ova predužeča vrlo dobro uvidjeju korist od suzbijanja malarije i smatraju, da itn se novac, koji upotrebljavaju za kupovanje ki-nina dobro rentira. Odbor Društva naroda za suzbijanje malarije preporučuje za predji-vanje malarije uzimanje 0 4 grama kinina dnevno. Troškovi okopčanl sa ovom me-rom tako su neznačajni, da bi svaka plata-ža u tropima najviše naškodila sebi samoj, ako nebi svome personalu pražila ovu tnalu količinu kinina.
Položnice
smo priložili gotovim naročnikom in jih prosimo, da naročnino poravnajo sicer bomo istim dosiavljanjelista ustavili

Varujmo se gozdnih šhodKjivceu.
Zraven gori opisanega škoduje na smreki tudi 2 5 mm veliki šesterozobi smrekov lubadsr, kateri je tudi veliki kvarljlvec posebno na tanjšem in mlajšem drevju. Njegove poti leže precej globoko v lesu ter imajo obliko zvezde. Vabimo ga na tanjši materijal.
Tudi bor ima mnogo različnih malih kvarljivcev, od katerih so nekateri zelo nevarni. Že meseca marca se je ob priliki lupljenja borovih debel moglo opaziti polno kratkih nalahko zavitih rovov. Te rove dela majhen črn hrošček z gladkim zadkom. To je veliki strženar ali obrezač. Ličinke žro neenakomerne in včasih popolnoma prepletene poti pod skorjo debelo-skornjatih borov. Napada le leže drevje in panje posekanih dreves. Bolj nevarni so dorastii hroščki, kateri se posebno poleti (avgusta) zavrtajo 5-7 cm pod vrhom letošnjih poganjkov, se pregrizejo do sredine mladice in žro po strženu navzgor. Ker je poganjek oslabljen, ga prvi močnejši veter odlomi, drevje pa potem izgleda kot ostriženo. Na tleh je polno vršičev. Škoda je včasih zelo občutna, ker izgubi drevo mnogo zelenih mladih iglic, katere so nujno potrebne za prehranjevanje in rast drevesa. Drevo slabi in trpi prirastek na lesu.
Obranimo se jih uspešno, če vse hlode in panje posekanih dreves olupimo, borova drva paizvozimoizgozda.
Kakor iz teh izvajanj vidimo, je prvo in najučinkovitejše sredstvo za preprečitev razmnožitve to, da se ves posekan, posebno debelejši materijal, kateri bo ostal čez poletje v gozdu, olupi in da se poseka vse po vetru, snegu ali drugače poškodovano drevje. Zavedajmo se, da s temi opravili, katera izgledajo s'cer malenkostna, koristimo mnogo sebi in drugim.
Tudi gozdni zakon ima v poglavju o gozdopolicijskih predpisih določilo, da morajo posestniki v slučaju, če se pojavi škodljivi mrčes, preuzeti že sami vse mere za zatiranje odnos-no omejitev, istočasno pa to javiti sres. načelstvu. Oblastvo po svojih strokovnih organih preizkusi poduzete mere in odredi vse potrebno, da se razširitev prepreči. Pazimo na naše gozdove, dokler so zdravi, ker jih bo pozneje težko ohraniti.	M. P.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
nega semenja namenjenega
za IZVOZ. Združenje trgovcev v M. Soboti opozarja prizadete člane, ki se morda bavijo z izvozom cvetličnega in travnega semenja, na pravilnik, ki je objavljen v ,Službenem listu" od 8. junija t. 1. kos 46. Pravilnik vsebuje stroge predpise kako je ravnati pri manipulacijah za izvoz omenjenega semenja, zato priporočamo, da ga prouče.
»Trgoskl list" štev. 65 od 17. junija t. I. objavlja vse detajle o po-
teku veličastnega kongresa trgovcev Jugoslavije, ki se je vršil v dnevih 11. in 12. junija t. 1. Priporočamo članstvu, da si omenjeno številko „ Trgov-skega lista" naroče, ker iz objavljenih referatov se lahko prepriča, kako va žen je bil ta kongres in kakšne koristne in dalekosežne sklepe si je ta kongres osvojil.
Popravek, v zadnji številki smo v članku „Odmevi III. trgovskega kon gresa" pomotoma objavili, da se je med drugimi kot delegat udeležil kongresa g. Šiftar Ernest, mesto ŠTIVAN Ernest. Objavljamo ta popravek, da ne bo nesporazuma.
Za vzgled Članstvu. Ko je zdtu ženje povabilo članstvo, da bi se udeležilo kongresa v Ljubljani v čimveč-jem številu, sta se priglasila med drugimi tudi g. Golob Ludvik iz Mora-vec in Baller Ludvik iz Sebeborcev. Odločila sta, da potujeta v Ljubljano s kolesi. Nista se ustrašila dolge poti do Ljubljane, ki je iz Murske Sobote oddaljena 230 km in sta jo prevozila v enem dnevu. Odrinila sta v petek dne 10. junija zjutraj ob 4. uri in prispela v Ljubljano istega dne v mraku ob pol deveti uri zvečer. Podjetnost imenovanih, zlasti zanimanje, ki sta ga pokazala za kongres, naj služi drugim članom zdrufenja za vzgled v stc-novski zave»ti. Občudovati moramo zlasti odločnost in vstrajnost člana g. Goloba, ki je kakor mladenič 20 let tvegal štrapac kolesarenja do Ljubljane, čeprav se je že davno srečal z Abrahamom. Njemu, takisto tudi g. Ballerju gre kot zavednima stanovskima tovarišema za njiju požrtvovalnost vse priznanje. — Uprava.
ZAPISNIK
XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 30. aprila 1938.
Imenovanje zapisnikarja In dveh o ver o vatel je v.
Za zapisnikarja imenujem tajnika združenje g. Aleksandra Veble-ta; za overovatelje zapisnika pa gg. Golob Ludvika in Schnurer Josipa.
Počastitev umrlih članov.
Predno preidemo k razpravam posameznih točk dnevnega reda, nas kliče tovariška dolžnost, da se spomnimo onih tovarišev, ki niso več med nami. Neizprosna smrt je v minuli dobi iztrgala iz naših vrst sledeče tovariše:
Mesarič Štefana, Kuhar Jožefa, Hahn Hermana, MOlner Franca, Krall Franca, Nadai Josipa, Šinko Štefana in Ži-Iavec Mihaela.
Prosim vse navzoče, da počastimo spomin pokojnikov ter jim zakiičemO trikratni .Slava".
Poročilo predsednika.
Slavna skupščina 1 Po sklepu lanskoletne glavne skupščine je dobila uprava združenja pooblastilo, da razpravlja o zopetnem pristopu naše organizacije v Zvezo trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani. Uprava našega združenja je ugotovila, da so odstranjene vse tiste ovire, ki so bile povod, da smo morali svoječasno našo Zvezno organizacijo zapustiti. Z
našim ponovnim pristopom v Zvezo smo dali pobudo še drugim trgovskim združenjam, ki so bili svojčas izstopili iz Zveze, da so sedaj zopet pod okriljem naše Zvezne organizacije in danes lahko rečemo, da je celokupno trgovstvo v dravski banovini kompaktno organizirano.
Našo združenje je v minuli poslovni dobi budno pazilo, da se je ob prvem času zanimalo za vsa vprašanja, ki so le količkaj ogrožale eksistenco našega stanu. Naša zakonodajna telesa so z nekam mrzlično živahnostjo pripravljala najrazličnejše zakone, uredbe, naredbe itd., ki so nas razočarali. Dobili smo nov zadružni zakon. Ta zakon daje sedaj zadrugam še večje privilegije kot poprejšnji zakon. Trgovstvo je prišlo v borbi proti nelegalnim konzumarstvom z dežja pod kap. Dobili smo nov trgovinski zakon. Ta zakon sicer še ni dobil moč, ker mora biti za to objavljen poseben zakon. Že takoj, ko je bilo besedilo trgovinskega zakona objavljeno v Službenih glasilih, so se objavile najraz-ličnejše kritike. Te kritike značijo, da trgovinski zakon, katerega smo zahte vali že izza preobrata, za današnje gospodarske razmere ni dober. Treba bo, da se ga v nekaterih določilih popravi.
Z obrtnim zakonom, ki smo ga dobili novembra meseca 1931 in je stopil v veljavo februarja meseca 1932 tudi nismo bili zadovoljni že od vsega začetka. Praksa je pokazala, da smo imeli z našimi kritikami prav Sedaj se pripravlja novega našega obrtnega zakona. Dobili smo najrazličnejše predloge in združenje je s svoje strani stavilo že pred leti nekatere predloge, da se izvestne določbe obrtnega zakona odpravijo določila kroš-njarskih privilegijev in da se zahteva za dotičnega, ki hoče pričeti kakšno trgovino, da se izkaže s primerno kva-l fikacijo, to je s triletno učno dobo in z večletno prakso kot pomočnik. Pri redakciji zakonske novele obrtnega zakona so angažirane vse naše stanovske organizacije in Zbornice ter upamo, ha bodo konference, sestanki in posveti, ki se v ta namen vršijo, rodile dobre in koristne zaključke.
Prav nezadovoljni smo z današnjim sistemom davčne politike. Združenje je s svoje strani pokrepilo vse mogoče mere, da se pritisk davčnega vijaka omili. V tem pogledu smo našim članom z najrazličnejšimi nasveti pomagali, da se jih je obvarovalo pred pobudnostnimi obremenitvami. Davčni pritisk je posebno v našem srezu usoden, ker naš srez ne zmore radi popolne obubožanosti našega prebivalstva prispevati toliko, kolikor država od nas zahteva. Vsako leto se iz našega sreza izselijo do 10.000 ljudi, ki se podajo kot sezonski delavci v razne tuje države, da tam nekaj zaslužijo in da s temi zaslužki popravijo svoje podrte domove, poljedelsko orodje itd. Radi obubožanosti prebivalstva v našem srezu trpi vsa pridobitnost bodisi v trgovini, obrti in v skromni industriji v kolikor jo pač v našem Prekmurju imamo. Združenje je po-
krenilo akcijo, da se malim in srednjim trgovcem predpiše davčni pavšal. Poseben odbor je sestavil lestvico pavšala in smo jo predložili Zbornici, da naš predlog uvrsti med tiste zahteve, ki tvorijo podlago v akciji za spremembo našega davčnega sistema.
Že na lanskoletnem občnem zboru sem poročal kako nas je »Politika« v začetku leta 1937 nesramno napadla in nazvala nas prekmurske trgovce za tihotapce in da se družimo s cigani, ki nam pri tihotapskih poslih pomagajo. Uprava je zahtevala od odgovornih činiteljev »Politike" zadoščenje. Prišla pa ie med tem amnestija, ki je segla tudi v prestopke po zakoBU o tisku in tako je ostalo naše trgovstvo brez zadoščenja.
CENIK
najvažnejših življenskih potrebščin
Sladkor v kočkah in prahu	1 kg Din 16.— Sladkor kristalni	i kg Din 14.50 Sol mleta morska z vrečo	1 kg Din 3'-Sol mineralna z vrečo	1 kg Din 2.75 Sol min. za živ. z vrečo	1 kg Din 1.50 Moka pšenična Ia. Ban. Ogg	1 kg Din 4,75 Moka pšenična domača Ogg	1 kg Din 4.50 Moka ržena Ia.	1 kg Din 4,— Moka ržena Ha.	1 kg Din Kavini surogati »Franck"	1 kg Din 19 — Kava pražena „Minas"	1 kg Din 68,— Kava pražena „Santos"	1 kg Din 80,— Riža glazirana navadna	1 kg Din 8,— Riža karolina	l kg Din 10,— Rozine grške navadne	1 kg Din 14,— Rozine grške prima	1 kg Din 16 — Milo „Zlatorog* in „Schicht"	1 kg Din 12,— Milo „ZIat." in »Schicht" terp.	1 kg Din 13.— V bodoče bodemo od časa do časa objavljali vedno dnevne cene	raznemu blagu na domačem tržišču.
V nedeljo 26. junija ob 14. uri se pri Zupanu TCTAN-u v Černelavcih proda 18 let stara zdrava kobila.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONU
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
Izolator
B E T O N I T.
kem. izd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku)
Vino in jabotfnik
dobite vsako množino pri FRANC SENČAR Mala Nedelja — Ljutomer.
Arondirano posestvo
lepo urejeno 30 oralov z goricami, pri Jeruzalemu prodam. Poslopja skoraj nova. ANTON MAKOVEC, Grlava, pošta Križevci. _
^tgnnvanidi obstoječe iz dve sob
OI« D vanj t, takoj jXdB.
Prodajajo se rabljena okna in vrata ter deske. Informacije M. Sobota, Aleksandrova c. 25.
PDnn A cp dobro ohranjem r l\ KJ U -tt OL P1ANINO-KLAVIR znamke Bosendorfer. Naslov se poizve v Prekmurski Tiskarni v Murski Soboti.
Prodaja
radi bolezni g a r n i t u ro HOFFER 800 kugellager z motorjem na drvo 12 HP: ena mlatilnica MARSCHAL 1050 v zelo dobrem stanju. Eden motor G A N Z sposoben za mlin ali žago, 40 HP 4 cilinderski.
Fritz Štefan Dol. Lendava