■ ——HHMM II »i« Kupujte VOJNE BQNDE1 ! I: Najstarejši | I yasY slovenski dnevnik ? ! 05» v r^Msmm Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest jgopi^Kr) Slovene Daily J|/ In Ohio assi tg^jR Best Advertising Medium |iS»II»m««. VOL. XXVIII.—LETO XXVIU._______CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 3, 194f . ŠTEVILKA (NUMBER) 2 ZVEZNI MENI!! SO ARETIRALI -1 2 SABOTAINIKA Nemca sta se izkrcala v Zed. državah s submarina; sta bila založena z denarjem in dinamitom NEW YORK, 2. januarja, —j J. Edgar Hoover, načelnik zvez- j ne tajne policije, je odkril, da sta bila aretirana dva nemška tajna agenta, ki sta bila izvež-bana v nemških šolah za špijo-nažo in sabotažo v Zed. državah. Oba sta se izkrcala v Zed. državah z nemške podmornice, ki ju je prinesla preko oceana in sta bila dobro založena z denarjem, dinamitom in načrti za vršitev špijonaže in sabotaže. Aretirana moška sta William Curtis Colepaugh, star 26 let, ameriški državljan, ki je nekaj časa služil v ameriški mornarici, in pa Erich Gimpel, nemški državljan. Oba sta se izkrcala z pomočjo čolna iz kavčuka pri Point Hancock v Franch-! man's Bay v državi Maine, in; sicer 29. novembra. Hoover je odkril, da sta bila moška separatno aretirana v New Yorku tekom zadnjih dni, potem ko sta sestavila s seboj prinesenih kosov aparat za ka&ffialno rad j iskri oddajo in, potem ko se ju je videlo, ko sta prisluškovala pogovorom a-meriških vojakov v točilnicah raznih prvovrstnih hotelov v Bostonu in New Yorku, kjer sta bila nastanjena. Hoover je tudi odkril, da sta j bila nedavno na severozapadu1 najdena dva zapuščena japonska balona, kar dokazuje, da i-1 nvajo Nemci in Japonci načrt za! obširno špijonažo in sabotažo v| Zed. drŽavah, in da bodo stori-1 h odslej naprej vse, kar je v njih moči, da zavirajo ameriški vojni napor. Nov grob MILAN LUKIč Na svojem domu je umrl Mi-^n Lukič, star 53 let, rodom "rvat, stanujoč na 1371 E. 39 »t- Doma je bil iz sela Rasto-vas na Hrvaškem. Tukaj za-Ipusca soprogo Milko. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na Calvary pokopališče. • KROŽEK ŠT. 1 PROG. SLOV. Redna mesečna seja Progre-,'vmh Slovenk, krožek št. 1 se i \vrsila v četrtek dne 4. januarja ob 8. uri zvečer v sobi št. g Slovenskega delavskega do-SeJe se bodo odslej vršile gsak prvi četrtek v mesecu. -Padzorni odbor se prosi, da pri-fe ob 7. uri. Asesment se ne Erošen ral° P° S8ji in članice 80 da ga Plačajo pravo- iCcisno. i N°VK BANČNE URE banka na-a bo glavna banka na f Clair Ave., in podruž- nica na 15619 Waterloo Rd„ od-fej odprta vsak petek od 9:30 J ire dopoldne do 2:30 ure popoldne, ter zopet od 6. do 8. u-I 'e ZV"cer- Do sedaj je bila ban-.ca ob Petkih odprta od 9:30 pre zjutraj do 8. ure zvečer. Naciiski fanatiki SO !ipoklali 100 civilistov v 'malem belgijskem mestu j STAVELOT, Belgija, 1. januarja. (Zakasnjeno) — Ar-madni častniki poročajo, da so ; nacijske elitne SS čete brez vsakega vzroka ali izzivanja po-I klale v tem malem belgijskem mestu najmanj 100 civilistov. | Masaker je bil izvršen tekom ! prvih dni po nedavnem nemškem vdoru v belgijsko ozemlje. Nacijski vojaki so delali po naročilu svojih častnikov in delali niso nobene razlike med moškimi, ženskami in otroci, žrtve so bile pretepane do^smr-; ti, ustreljene ali pa so zgorele, ko so nacijski fanatiki zažgali njih domove. "Pozitivno so nam znani slučaji 63 belgijskih civilistov v Stavelotu, ki so bili hladnokrvno ubiti," je izjavil stotnik Melvin H. Handville, ki je pre-iskal nemška grozodejstva v tem kraju. "Iftiamo pa potrjena po-j - j ročila o sličnih umorih v dru- j 1 gih sektorjih," j Poleg masakra civilistov so I j Nemci masakrirali po vdoru v! 1 Belgijo najmanj 150 ameriških vojakov, ki so padli v njihove j roke kot- ujetniki. 1 Grozodejstva nad civilisti v j Stavelotu so temeljito doku-i mentirana in dognana od ar-madnih častnikov, ki so osebno govorili z ljudmi, ki so o-stali živi, in pa na podlagi izjav, katere so podali ujeti Nemci, ki so priznali vlogo, ki so jo sami igrali pri masakru. Najbolj grozen je bil slučaji 20 do 25 belgijskih moških, i žensk in otrok, katere so inže-! nirji prve Hitlerjeve oklopne i divizije zaprli v neko leseno ba-' tako, potem pa so barako zažgali, da bi zakrili svoj zločin. Trupla so bila tako sežgana, da jih je bilo mogoče identificirati I samo 10 do 12. »•fc ■ Tožba proti kabelskim korporacijam umaknjena; vlada dobila nazaj 100 mil NEW YORK, 30. decembra.;1 — Zvezni sodnik Henry W. i Goddard je včeraj odpustil ci-i vilno tožbo zvezne vlade proti General Electric Co. in devetimi drugim korporacijam, ki so bi-| le obtožene, da so na podlagi! tajnega dogovora računale pre-j tirane cene za kabel, ki ga je vlada naročila za mornarico. Zvezni pravdnik McGohey je; * rekel, da je bila tožba odpuščena po obnovitvi kontraktnih pogajanj, glasom katerih so kor-poracije vrnile vladi $100*000,-000. Poprej so bile omenjene kor: poracije kriminalno obtožene v državi New Jersey, kjer so priznale krivdo ter plačale globe v skupnem znesku $70,000. Gibanje za svobodno Avstrijo; srd proti nacijem LONDON, 22. decembra (O. N.A.) — Iz londonskih krogov1 takozvanih svobodnih Avstrij-! cev, ki so v opoziciji proti a-J neksiji Avstrije v Nemčijo, pri-; ha-jajo vesti, da si prizadevajo Avstrijci doma in v tujini u-' stvariti narodno - osvobodilni pokret za Avstrijo. Vse avstrijske stranke, ki niso naklonjene nacistom, si žele ustvariti enotno fronto, ki bi jim omogočala skupen nastop napram zaveznikom, čim bodo osvobodili deželo. Opazovalci, ki dobro poznajo razmere, so prepričani, da bo ustanovljen narodno - osvobodilni pokret na istih osnovah kot v Italiji, ter da bodo zastopane vse proti - nacistične demokratične stranke. Trenot-no so komunisti baje še proti tej organizaciji, ker so prepričani, da bodo mogli igrati vodilno vlogo. Nižja duhovščina je z ljudstvom Vse avstrijske proti-nacistič-ne stranke so dale svojim pristašem nalog, da morajo sodelovati z Rdečo armado. Podtalno gibanje v Avstriji je pod vodstvom popolnoma novih ljudi, ki delujejo vsi na svojo lastno pest, četudi obstojajo med njimi površne zveze. Veliko število nižjega duhovništva je baje vdeleženih v podtalnem gibanju, kljub temu da njihovi škofje večinoma sodelujejo z nacisti. V splošnem zavezniški krogi dvomijo, da bi moglo uspeti tem NOVI URADNIKI » "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ Uradnice društva "Jutranja1 zvezda" št. 137 A.B.Z. za leto 1945 so: Predsednica Genovefa Zupan, podpredsednica Frances, Brancelj, tajnica-blagajničarka j Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave., EN. 6254, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pau-j la Zigman, nadzorni odbor Rose j Levstek, Paulina Durjava in I Mary Bradač, zastopnici za j Združena društva fare sv. Vida; Frances Brancelj in Mary Mah-, ne, za Slov. nar. dom in Klub društev Mary Bradač; društveni zdravniki co vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v novi šoli sv. Vida, so-| ba št. 6, prvo nadstropje, ob 7:30 uri zvečer. podtalnim skupinam, da se ze-j dinijo brez učinkovite zavez-, niške podpore. Načrt za prehodno dobo Glede zavezniških okupacijskih oblasti, je znano tukajš-i njim Avstrijcem naslednje: Ve-j lesile — bodisi vključno ali iz-j ključno Francije — bodo skup-j no upravljale Avstrijo v dobi j prehoda, cilj te administracije pa bo: j 1. Osigurati svobodo. 2. Gospodarska»podpora. 3. Oblikovanje lokalne avstrij- j ske organizacije, ki naj prevzame posle takrat, ko postane dežela zopet svobodna. ♦ Vesti iz Avstrije trde, da je izkušnja zadnjih sedem let popolnoma izruvala iz ljudskih src vsako željo po "Anschlusu" in da Nemcev na Dunaju niso Š3 nikdar tako strahovito sovražili kot zdaj. KRALJ PRISTAL NA REGENTSKI SVET V JUGOSLAVIJI LONDON, 3. januarja. — Diplomatski korespondentni list ! "Daily Mirror" je danes poro-jčal, da je imel jugoslovanski! j kralj Peter dolgo posvetovanje j j z ministrskim predsednikom j Churchillom in zunanjim mini-| strom Edenom, nakar je pristal, ! da se v Jugoslaviji vpostavi re-gentski svet. Govori se, da bo vojaška starost znižana na 17 let WASHINGTON. — V kon-j grešnih krogih se je razširila j govorica, da se brezhrupno pri-; pravljajo koraki za znižanje vojaške starosti iz 18 na 17 let, z namenom, da se preskrbi za o-i borožehe sile na tisoče dodat- ! nih fantov. • Medtem ko je dvomljivo, da bodo zakonodajci odobrili tak načrt pa nikakor ni izključeno, da bo novemu kongresnemu zasedanju, ki se snide v teku pri-: hodnjih dni, predložen načrt za I znižanje vojaške starosti. • Nobena tajnost namreč ni, da i imajo vojaški voditelji o č i na j 17-letnih fantih, ker po njilio-! vi trditvi se iz moških med 17. ! in 25. letom da napraviti najboljše vojake. » i ' Na gl. stanu za novačenje pa se trdi, da jim tam ni nič > znanega o kakem takem načr-i tu. ! Nekateri člani kongresa pravijo, da poslabšanje vojnega položaja v Evropi, ki ga je po- i vzročila ofenziva maršala von i I Rudstedta, utegne podaljšati | vojno na kontinentu in da čaka Ameriko težak boj tudi na Daljnem vzhodu. To so očivid-no razlogi, vsled katerih se u-tegne kongres vprašati za znižanje vojaške starosti. Ampak položaj bi se moral š.3 ' zelo poslabšati, predno bo kongres pri volji pristati na t a k I načrt, sodijo opazovalci. VAŽNA SEJA V petek, ob 8. uri zvečer se ! bo v Slovenskem društvenem ! domu na Recher Ave., vršila ze-. lo važna seja Centralnega odbora, sestoječega iz zastopnikov JPO, SSV, SANSa in Progresivnih Slovenk. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, da 1 se je gotovo udeležijo. Varujte čevlje, če nočete biti bosi! Urad OPA v Washingto-nu je naznanil, da so zahteve po čevljih in drugih us-njatih izdelkih za vojaške | namene tako narastle, da • | racijska. znamka za čevlje, | katere se je nameravalo u-I veljaviti s 1. majem, bo o-1 stala takorekoč mrtva za I nedoločen čas. Uveljavljena bo najbrže šele enkrat tekom poletja. To pomeni, da zagotovilo, ki je bilo svoj.čas dano, da si bo lahko vsaka oseba med civilnim prebivalstvom nabavila vsaj dva para čevljev na leto, vsaj v tekočem letu ne bo izpolnjeno. Uradniki OPA pa so direktno zagotovili, da se ne bo preklicalo sedaj veljavnih kuponov za čevlje, ki jih lastniki niso porabili. Nemci nadaljujejo z izpadi na pozicije ameriških armad __ Nemški masaker blizu Belgrada; 3,500 ubitih LONDON, 2. januarja. — Svobodni jugoslovanski radio je snoči poročal, da se je v Beza-niji blizu Belgrada odkopalo 70 malih in dva velika grobova, v katerih je bilo najdenih 3,500 trupel jugoslovanskih patrijo-tov, katere so Nemci postrelili; med marcem 1. 1943 in aprilom j leta 1944. j Radijska oddaja poroča, dav so nemški vojaki javno prodajali obleko ustreljenih žrtev. Štorklja je bila na Novega leta dan iako zaposlena Teta štorklja je bila v Clevelandu na Novega leta dan zaposlena kot sam hudir. Delala je "overtime" in pustila n i č manj kot 51 otrok, med njimi tudi dva para dvojčkov. Mrs. Margaret Renk iz 3007 Monroe Ave. je v Evangelical Deaconess bolnišnici, porodila ob 4:30 zjutraj dve deklici, Mrs. Josephine Yurosko iz 20570 Ball Ave. pa je v St. Ann's Maternity bolnišnici porodila dva fantka. Materi in deteta se v o-beh slučajih izborno počutijo. To je bil prvi porod za Mrs. Renk, katere mož je pri vojakih in se nahaja nekje v državi New York. Mrs. Yurosko, ki j2 rodila ob 7. uri zjutraj, je imela že prej dva otroka. Njen mož dela pri Thompson Aircraft Co. Prvo dete, ki ga je prinesla teta štorklja na Novega leta dan, je bil sinček Mrs. Catherine Newkirk iz 2615 East Blvd., ki je bil rojen eno minuto po polnoči v Huron Road bolnišnici. Oče je zaposlen v vojni industriji kot delavec pri Pesco Products Co. Kot izgleda, bo imel ženski spol letos prednost, kajti med 51 deteti, ki so bila rojena na Novega leta dan, je bilo nič manj kot 30 punčk, fantkov pa samo 21. KLJUB "LJUBLJANA" Odborniki kluba "Ljubljana" za leto 19 4 5 so: Predsednik George Nagode, podpredsednik Matt Intihar, tajnica Mary Ya-pel, 20351 Lindberg Ave., blagajnik Frank Segulin, zapisni-j karica Frances Globokar, nadzorni odbor: John Robich, Frank Derdich in Antonija Sve-tek, zastopnici za Klub društev Slovenskega društvenega doma Antonija Svetek in Mary Segulin, za podružnico št. 106 SANS Frances Zajec in Louise Derdich, godec Frank Gorjanc, stric Joseph Plevnik, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman. Seje kluba se vršijo zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v mali dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Fodprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! M ENI TOČKI SO PRODRL! DVE MILJI DALEČ; NACIJI SO U UMIKU V BELGIJI PARIZ, sreda, 3. januarja. — Nemške čete so danes delale izpade na skoro ducat točkah iz Saarbruckena do Rene proti pozicijam tretje in sedme armade. Ti izpadi, s katerimi se hoče očividno zmanjšati pritisk na nemške čete na drugih delih fronte, so na eni točki prodrli dve . milji daleč, predno so bili ustavljeni. Ampak nemški protinapadi niso bili na nobeni točki sposobni vprizoriti predora, kakršen se je maršalu Karlu v o 11 Rundstedu posrečil v začetku nemške ofenzive v Belgiji. Znamenja za umik na belgijski fronti Na belgijski fronti se pojavljajo številna znamenja, dass nameravajo Nemci umakniti in proces umikanja se je 11a raznih točkah fronte že začel. Jasno je, da Nemci ne morejo vzdržati pod silnimi udarci, katere jim zadaja savezni- *--- ška zračna sila. Poleg tega so AmerikaHci na eni točki' napravili dve milje globok v d o r v nemški bok. Točka največjega nemškega napredka V svojih operacijah ob francoski meji so Nemci dosegli največji uspeh na fronti sedme ameriške armade južno od Ma-ginotove lnvje, nedaleč od nem-š k e meje, ampak poročila s fronte pravijo, da so bili Nemci, potem ko so prodrli dve milji, popolnoma ustavljeni. SEZONSKA VOŠČILA IN APEL IZ MOSKVE Moskva via Mackay Dec. 28, '44 Slov. am. nar. svet 3935 W. 26. St., Chicago, 111. Prisrčne čestitke in vse najboljše za srečno Novo leto in j za uspeh vašega rodoljubnega; dela. Vsemu svetu je znana i.r ponosen je na junaško borbo j vaših bratov Slovencev v do-j movini. Ob tej odločilni uri; borbe, ko Narodna osvobodilna vojska z ramo ob rami z Rdečo armado uspešno odganja sovražnika iz dežele, je vaša dolžnost prožiti roko in bratsko pomoč vaši krvaveči rojstni domovini, vašim trpečim ljudem 'in da jim odpomorete naglo celiti globoke rane, ki jim jih je prizadel vsiljivec, in pri-j pomorete približati slavni dan j zmage nad krutim in brezsrčnim sovražnikom. Vseslovanski odbor v Moskvi. I __I DR. "BLEJSKO JEZERO" Društvo Blejsko jezero št. 27 S. D. Z. je izvolilo sledeče uradnike: Predsednik George Pan-chur, podpredsednik Frank Fen-de, tajnica Mary Marn, 14410 Sylvia Ave.,' MU. 1495, blagajnik Vinko Starman, zapisnika-; rica Jennie Potočnik, nadzorni odbor: James Kožel, predsed-: nik, Frances Wolf in F r a n k ; Kunstel. Društvo ima svoje me sečne seje vsako tretjo nedeljo dopoldne v Slovanskem delavskem domu na Waterloo Rd Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. REDNA SEJA Jutri večer se vrši redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, v navadnih prostorih SND. Članice so prošene, da se udeležijo polnoštevilno, ker se bo razpravljalo o veselici, ki se vrši v soboto. Pittsburgh, Pa. — Dne 4. novembra je tukaj umrla Mary Markovšek (Urankar), stara 81 let, doma iz vasi Burje, fa-ra Kolovrat na Gorenjskem. VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV Barberton, O. — Dne 24. novembra je tukaj umrla Agnes Mesec, stara 63 let, doma od Motnika. Zapušča dva sinova (eden je pri mornarici) in šest hčera. Takoj po pogrebu svoj s : matere se je pa morala podati j v bolnišnico na operacijo starejša hči. i James City, Pa. —- Jacob De-bevc, in njegova žena sta dobila uradno obvestilo, da je bil 23. novembra v Nemčiji ubit njun sin Pfc. Frank J. Debevc, star 27 let, v armadi od decembra 1942 in preko morja od lanskega septembra. Poleg staršev zapušča tri brate v vojni v E-vropi, enega v Clevelandu, dve I sestri, ženo in tri leta staro !hčerko. ■ i Milwaukee. — Skupina slo-| venskih lovcev — M .Smole, i Alpner in Chuckova, oče in sin j — je iz severnega Wisconsina prinesla dva rogača. — Druži-žina Anton Štrukel je bila obveščena, da je pri Aachenu, padel zet Boleslav Savicky, ki ! poleg žene zapušča dve leti staro hčerko. Prošlega februarja ! js bila ta družina obveščena, da je pogrešan njen sin Joe, ki re ni vrnil iz poleta nad Nemčijo. Bombnik, r_a katerem je služil, je bil sestreljen nad Ko'i-nom in od tam takrat ni o sinu nobenega sluha. — V bolnišnici je umrl John Donner, star 69 let. Zapušča štiri hčere in sina. Mineral, Kans. — Dne 11. novembra je po dolgem bolehanj a umrl Martin Oberžan, star 76 , let in rojen v Gabrjah pri Ce-■ lju na Štajerskem. Pred več le-, ti, ko je bil še dobrega zdravja, » je bil pokojni Oberžan aktiven " na društvenem polju, večkrat delegat na konvencijah in tudi v glavnem odboru. Zapušča od-' i rasle sinove. 1 j Eveleth, Minn. — Pri druži-- ni Joe Peritz so se ustavile vile I rojenice in pustile hčerko. STRAN 2. ' ENAKOPRAVNOST 3. januarja, 1945 | UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Pu raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) . ...........................................................*6.50 For Half Year — (Za pol l«ta)--------------------------------------------------------3.50 For 3 Months — (Za 8 mesece) ------------------------------------------------------------------2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): f or One Year — (Za celo leto)_______________________________»7.50 For Hall Year — (Za pol leta)------------------------------4 00 t or 3 Month« — (Za S mesece)------------------------------------------3.25 for Europe, Bouth America and Other Foreign Countries: i Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): For One Year — .(Za celo leto) ___________________________________________________________»8.00 for Half Year — (Za pol leta) .........................r.................................................4-50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ------ TUJERODNI VODITELJI AMERIŠKEGA DELAVSTVA Tekom nedavne predsedniške kampanje, je bilo ameriško delavstvo z Odborom za politično akcijo vred predmet širokega razpravljanja in debat. Ali najsibo mnenje posameznika o vprašanjih te zadeve tako ali tako, je pa vendarle res, da obdolžitev "tujerodstva," namenjena na nekatere delavske voditelje ni bila prav nič ameriška. K sreči je velika večina ameriške javnosti tudi ni vzela resno, sicer bi stali nekateri odlični ameriški delavski voditelji pred javnostjo obtoženi. Veliko število najboljših ameriških delavskih voditeljev namreč izhaja iz tujerodcev, tako zdaj kot v proš-losti. Tejnu se tudi ni čuditi — namreč dejstvu, da so baš tujerodni delavci dali iz svojih vrst voditelje, ki so toliko doprinesli k tako tipično ameriški in s progresom človeških pravic tako tesno povezani instituciji, kot je ameriško delavsko gibanje. V prošlem stoletju je bila velika večina od 37 milijonov priseljencev, ki so bili prepuščeni v to deželo, iz delavskih slojev, ter je veliko doprinesli! v vrstah ameriških delavcev. Naravno je torej, da je iz tega važnega elementa v ameriškem delavstvu izšlo več iziazitih delavskih voditeljev. Najvidnejši med temi je mož, ki je imel največji j vpliv na ameriško delavsko gibanje — Samuel Gompers j — eden ustanoviteljev in do svoje smrti predsednik Ame-liške delavske federacije. Gompers se je rodil v londonskih slumih leta 1850 in je umrl leta t924. Njegov oče : je bil izdelovalec cigar, po rodu pa je bil holandski Žid. Še v mladih letih je s svojo diužino prišel v Ameriko in i se nastanil v newyorških slumih. Samuelu je bilo tedaj; trinajst let. Tudi on je pričel delati v očetovi stroki izde-' lovanja cigar in pozneje je s svojimi aktivnostmi v cigar-ski uniji pokazal svoje zmožnosti in talent voditelja. Razvil je močno unijo in se potom te unijske organizacije boril proti produkciji cigar v slumskih domovih ter proti drugim zlom, ki so se kotila v tej industriji. Ko je bi-• la leta 1886 organizirana Ameriška delavska federacija, je postal Gompers piedsednik nove organizacije. On je bil apostol strokovnega unionizma. Skrajno nezaupljiv napram vladi in politiki, je Gompers verjel, da si morejo unije pridobiti trajne koristi samo potom lastnih prizadevanj. Kot mož piaktične modrosti in razumnosti, je pustil Gompers svoj vtis na AFL. Živa podoba Gompersa je Matthew Woll, priseljenec iz Luxemburga. On je bil rojen leta 1886, v Ameriko pa je prišel v letu 1891. Mnogo let'je bil predsednik International Photo Engravers' unije (unija bakrorezov), cd leta 1929 dalje pa je bil podpredsednik in besednik Ameriške delavske federacije. Irci so tudi igrali vidno vlogo v AFL in posebno poznan med njimi je predsednik unije voznikov (.International Brotheihood of Teamsters) Chauffeurs, kot tudi Danici Tobin — on je prišel v Ameriko leta 1890, kot 15-ieten deček. Bil je predsednik unije voznikov od leta 1907 in podpredsednik AFL od leta 1935. Navzlic dej- i stvu, tla je organizaciji CIO nasprotoval, je po drugi strani veliko deloval za delavsko slogo. Sidney Hillman je bil rojen na Litvinskem leta 1887. Pohajal je židovsko semenišče, a se je zanimal tudi za posvetno izobrazbo ter je sodeloval v zgodnjem ruskem revolucionarnem gibanju radi česar je moral pobegniti v Ameriko. Ko mu je bilo 20 let, je dobil delo pri Hart, Schaffner and Marx družbi v Chicagu. Delal j,, s priseljenci iz mnogih dežel. Leta 1910 je vzel v svoje roke vodstvo stavke, ter je bil originator načrta za nepristiansko delavsko pogajanje. Ta načrt je igral važno vlogo v izboljšanju delovnih razmer in odnošajev v oblačilni industriji. Leta 1915 je bil izvoljen kot prvi predsednik unije oblačilnih delavcev. Pod njegovim vodstvom je ta unija zgradila kooperativne stanovanjske hiše v New Yorku, ter ustanovila uspešne bančne delavske u I Yorku ill Chi' • •». Zgrudil:' i j- -kloni PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne k- februarja, 1934. Inlcorporirana dne 21. junija, 1.938 GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK New Supreme Board Members of Prog. Slovenke 1942—1945 \ 9 . , . ,. / PREDSEDNICA: Paula Kline \ .a/^F^XCy * \ Zen"> ™hortsn :S PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar g 8 I pridobljeno j TAJNICA: Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. \ P T 1 S svobodo prani- BLAGAJNIČARKA: Cecelia Subelj \ K ' J \ no m korakaj ZAPISNIKARICA: Eva Coff \ f-^lf; \ \ z duhom ^a NADZORNICE: Mary Zakrajsek, Augusta g S®f liS^ \ naV™J- Franfceskin, Eleanore Kline g p"" Lc*****«*«^ PROSVETNI ODBOR : Nezika Kalan, Frances fc^^J^wJ Gorshe, Edith Coil UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, O. _______ PISMO IZ GREEN WOOD A Tema je že bilo, ko smo končali delo v hlevu. Ko stopim na prosto, sem kar obstala ob pogledu na prekrasen večer; mrzlo, da je kar škripalo pod nogami, nebo pa jasno kot kristal in nebroj zvezd na njem. Zdelo se mi je, da so tako blizu, da bi jih dosegla z roko in tiha želja mi je vzklila v srcu: Ah, ko bi bilo mogoče utrgati te krasne luči in jih poslati vam Progresivnim Slovenkam v priznanje za delo, katero vršite za naše v . domovini. Ker mi je pa nemogoče poslati vam zvezd, vam pošiljam moje misli. Ponosna sem, da sem tudi jaz Progresivna Slovenka. Ne vršim sicer dela, katerega vršite ve, ali venda:' se čutim, da tudi jaz malo pri pomorem k borbi z delom, katerega vršimo tu gori. (In š^ kako, op. urednice). Zima je zopet tu in z njo bo ' i žični prazniki. Kar težko je verjeti, da je zopet minulo leto. i Zopet bomc okinčali drevesce, j katero jaz imenujem: simbol ; naše slovenske matere. — Za-j kaj okrasiti drevesce? — In ka ' I z lahkoto nam pride odgovor:i — "Saj je vendar tudi naša mama okinčala drevesce!" Akoravno so bili težki časi. j polni tuge in bolesti, vendar j v bilo drevesce vedno na mestu . in z njim lepi spomini na otro-i ! ke, ki so jo zapustili in odšli v tiho dolino. In tako bom tudi! jaz okinčala drevesce z mislijo 1 , na sina, ki je odšel pred menoj j v tiho dolino. Srce še vedno kr •! vavi po njem in njegov obraz j mi je vedno pred očmi! Dom mi je poln cvetic v lonč- kih, ker edino pogled na nje mi da malo utehe od moje žalosti. Tudi on je ljubil cvet! Še kot majhen deček, se je samo s prstom dotaknil rožnega lista v strahu, da ne bi cvet odpadel. Poleti, ko sem sadila cvetice, mi je bila v srcu vedno tiha želja — ta cvetica je za njega, in ta, in ta ... in cvetke, kot da bi razumele, so rastle in uspevale. Ves vrt je bil poln cvetja. Zjutraj, ko sem vstala, sem najprvo odprla vrata na stežaj in pogledala po vrtu, kjer je obsevalo sonce s svojimi svetlimi žarki vso naravo, ki je zalivala z roso prekrasne cvetlice. Zdelo se mi je, kot da bi bil vsak- cvet pokrit s srebrno solzo. Kolikokrat sem si zaželela, da bi bila z menoj tu gori sestra Anna Zaic, ker sem bila sigurna, da bi tudi njej postalo sr-j ce mirno vsaj za kratek trenu-I tek. i - Da, leto bo kmalu za nami in pričelo se bo drugo leto, z i novimi težavami in britkostmi. ! Pa poglejmo malo nazaj, na se-i I danje, še staro leto. Žetev je bila pri nas zelo. po-! voljna. Ovsa je bilo dosti in is-j totako tudi koruze. Mrva je bila : malo kratka, ampak boljša, kot ; lani, akoravno ne v toliki mno-i žini; sedanja ima v sebi vee : redilnih snovi in kravam je ni i treba prav nič siliti. I Vrt je tudi obilno obrodil. Siji-! late sem imela do mesec dni na-| zaj. Paradižniki so bili pa tako ; j rodovitni, da jih niti porabiti 1 nisem mogla vseh; sem jih raz-dala sosedom. Rutabage ali ru- delavsko upravno kooperacije in medsebojne pomoči, kar je zelo omejilo delavske spore. Kot pristaš industrij-! skega unionizma, je Hillman pomagal organizirati linijsko organizacijo CIO, ter je bil vodilna sila v njenih ak-; tivnostih. Z William S. Knudsenom, danskim priseljencem, je bil načelnik Upravnega urada za produkcijo te-. kom prvih let vojne. Drugi tujerodni delavski voditelj, ki je tudi doprinesel svoj delež k ameriškemu'delavskemu gibanju, je David Dubinsky, ki je predsednik Mednarodne oblačilne unije izdelovalcev ženskih oblačil. Dubinsky je bil rojen na Poljskem leta 1892. V pekaiiji svojega očeta se je naučil pekarskega poklica. Uprl pa se je proti neznosnim razmerom pod ruskim carizmom, radi česar je bil pregnan v Sibirijo, potem pa je leta 1911 prišel v Zed. države. Tukaj je postal krojač za ženske obleke. Njegove organizatorične sposobnosti so ga kmalu privedle v ospredje v unijskih aktivnostih. Postal je podpredsednik unije izdelovalcev ženske obleke že leta 1922, a v letu 1929 py je bil izvoljen za tajnika-blagajnika, ocl leta 1932 pa je predsednik te unije (International Ladies Garment Workers Union). Dubinsky si je veliko prizadeval, da bi bil dosežen sporazum in sloga med organizacijam CIO in AFL. V svoji uniji je uspel v zmanjšanju I in omejitvi, delavskih sporov, ker je izboljšal tehniko unijske uprave in sodelovanja. Njegova unija je potom pre- lovoljnega pogajanja, ter industrijskih razsodišč, 1 kjer so ^ reševali ozii. se rešujejo spori med delavci in delodajalci, veliko doprinesla k delavskemu gibanju, a i potom svojih odborov za znosne delavske razmere v zdravstvenem in higijeničnem smislu, ter svojih izobraževalnih unijskih ustanov in delavske zavarovalnine, pa je pomagala stotisočim priseljenim delavcem in njihovim otrokom, s čimer je vršila veliko delo v korist splošne blaginje ameriškega ljiuMvu. mene kolerabe so tehtale do o-sem funtov. Sploh, vsega je bilo v polni meri za nas in za pujske, katere smo lepo zredili in jih zaklali pred enim dobrim tednom. Vsak je tehtal okrog 425 funtov. Meso, katerega nismo porabili za klobase, sem konservirala, tako da imam polno klet konservirane zelenjave, sadja in mesa. (V tem pogledu bi bila danes marsikatera gospodinja rada na tvojem mestu! Op. ured.) Še vsako let j mi je zmanjkalo masti ali letos pa upam, da jo bom imela zadosti; raztopila sem jo 26 galo-nov ali 208 funtov. — Res j; bilo dosti ciela in truda ali sedaj na zimo pa žanjemo sadove tega truda. Iz našega zelenega Green-wooda pošiljam iskreno voščilo za nadvse srečno leto vsem či-tateljem tega lista, posebno pa g. Jelarčiču in g. Steblaju in kar se samo ob sebi razume, našemu oskrbniku S. D. D., g. Marošu! Anna Prime. __ Krožki poročajo... Krožek v Euclidu prednjači v pridobivanju članic. — Pet-I deset novih članic v letu 1944! Ne morem drugače, kakor d i nekoliko opišem o desetletnici Progresivnih Slovenk. Program j je bil zelo lep in vse je šlo v le-i pem redu naprej in vsi so se I prav lepo postavili s svojimi nastopi. Lahko rečem, da smo srečni, i ker imdmo toliko domačih ta-llentov, kateri so pripravljeni | pomagati, kadar se jih vpraša ! za sodelovanje. Seveda se po- j i čutimo bogatim, da imamo v naši sredi tako briljantno pevko kakor je naša urednica Mrs. Ivanusch, ki je povrhu še zelo! dobra govornica. Zelo se je do-padlo ljudem, ko je rekla: "Žena naj v prvi vrsti gleda naj svoj dom in družino, potem naj e pa udejstvuje pri naprednih delovanjih in pomaga do lepšega socijalnega življenja." —j Da, prav dobro ste se izrazili, aj so ljudje zvesto poslušal'1 in dali priznanja s tem, da soj oloskali da je bilo kaj! Kapitan Kovačevič, ki je na-| domeščal kapitana Velkavrha. ki je bil zadržan, je pa seveda povedal stvari, ki so nas navdajale z grozo, a so vendar resnične. Tudi on je zelo dober govornik, da bi se ga kar naprej loslušalo. Sleherni, ki se je u-;leležil te proslave, vem, da iste ne bo zlepa pozabil. Rada b: o priredbi še veliko pisala, opi - j sala sleherno točko, pohvalil 1 sleherno članico, slehernega pa-j setnika, toda je nemogoče. Letna seja našega krožka j-i bila nadvse lepo obiskana, v kratkem času dovršena, da smo vseeno veliko ukrenile. Izvolile smo odbornice in sicer so bile u a r vre dosedanjo «ogl!1,:no \z voljene. Rade bi bile oddale| knjige drugim, pa ni šlo. Naša|< predsednica se je branila, češ,! nekatere me nimajo rade, pa se oglasi F. Mezget. "Saj tudi Roo- • sevelta vsi ne ljubijo, pa nam j vseeno dobro predseduje!" —j Seveda se je potem potolažila1, ter prevzela pod pogojem, da' ostaneta še tajnica in zapisni-karica. Tako smo ostale v od-j boru vse po starem, razven nad-; zornega odbora in pa'podpred -, sednice, ki je sedaj F. Julaljija.j Poročevalki sta bili izvoljeni] dve, tako da bo odslej več čti-j va v naši prilogi; prevzeli staj A. Česen in naša nova članica Juretič, ki živi na St. Clairju. oziroma na E. 52 St. Ona jej videti agilna. Vpisala se je ob i naši desetletnici ter se misli nastaniti v kratkem v Euclidu. Nadalje smo sprejele na zadnji'seji sledeče nove članice: Elersich, Adam, Komin, Jaksic in Tabor. Vsega skupaj smo v tem letu napredovale za 50 članic. Največ jih je dobila F. Mezget, in sicer 14 za kar je j prejela nagrado. (Sijajno! Le i j tako naprej! op. ured.) Sklenile smo, da bomo posta-i vile na oder igro, katero smo j zadnji mesec preložile. Seveda j je odvisno od režiserja, F. Čes •: na, ako mu bo čas dopuščal. : Mrs. Vesel se je prav lepo j izrazila o sodelovanju Progresivnih Slovenk. Ona j«, naša čla-j niča, pa se radi preobilega de-! la pri društvih ne udeležuje sej.; Rekla je: "Prišla sem zato, ker j se toliko čita o delovanju Pro-i gresivnih Slovenk in se prav lepo sliši, ker ste tako složne med j seboj in se ne obrekujete, kar j se preveč rado dogaja pri dri? I štvih." — Seveda smo bile ve i sele teh besed za kar se ji jej j predsednica lepo zahvalila. Bol-| na je Louise Krashoc, kateto.! je Diia 'opmrana nanoganpj ji gre na boljše. Želim ji, daj čim/reje popolnoma okreva! i Po končani seji smo imele; pa okusno večerjo, katero jal pripravila M. Medvešek. Še za] ! mačko ni ostalo na krožnikih,' k ar je gotov dokaz, da je bila i dobra. Potem smo začele pa delitvijo daril. Joj, kakšno ve-] selje je bilo to! Medtem je pa F. Gorjanc zaigral poskočnica in članice so se zavrtile po dvo-! rani. Okrog osme ure se je i zbrala že precejšnja družba. Vsi so bili videti veseli in k< i sem okrog devete ure odhajala ■ iz njih kroga, mi je bilo težko i; ločiti se od vesele družbe, toda 1 i treba je bilo dati družini večer- jo. Predno sem se podala k po -' čil ku okrog 11:30, sem se ozrla ■ ] skozi okno spalnice, odkoder se 1' lepo vidi dvorana. Bilo je še vse ■ razsvetljeno. Tam so bile "Pro- ; gresivne Slovenke" in njih prir ■ I jatelji. Vzdihnila sem: "ško"da,j da nisem mogla še ostati!" H koncu tega pisanja voščiml srečno in zadovoljno novo letol •vsem članicam mojega kronal j katere so mi postale dobre pri-| jateljice ter se jim lepo zahva-] lira za lepe besede, katere ste < ' izrekle napram meni, kakor tu-1 di ostalim krožkom, posebno p^ i naši urednici in da bi še nada-: lje imela potrpljenje z mojim\ poročili. Se bom namreč še n ] glasila od časa do časa. (Na-Cg j veseli! op. ured.) L i To bi pa kmalu pozabila! Za- 3 hvaljujem se v imenu krožka vsem številnim prijateljem 'c T I članom pevskega zbora "Sle-j j van", kateri nas pri vsaki pri" ., : reditvi obiščejo ter želim, da ti to leto prineslo mir na svetu,, vse drage pa domov med doml ( če, ker šele potem bomo moglv, biti v pesnici srečni in veseli! .; Za krožek št. 3, J ( Gusti Zupančič- __ Sončni : kotiček... •Jh Pomenek dveh "Progresivni! , 11a St. Clairju (Prispeva—Neimenovana) ;r j Prva: Ali si slišala? Pri Čof pdr o D o Za službo v banki ct' litro naraščajoče finance v slovenski banki 'ne North American Bank Co. vi P,0tl'ebuJ'e več uslužbencev in uslužbenk. V pr-V1 Vl'sti dobi delo knjigovodja, stenographer (shorthand) in še Dni. i spola R. ga dela" Bil° moški ali ženske£a II milil an^a' katere financa se bliža že šestemu Q at' nV|1-l\!whtevtt veC' uslužbencev. Prva prilika ko Jj ljudem. Kdor bi hotel, se lah- t> asi v banki vsak čas, ali pa naznani, kdaj JC ^Wavljen za dogovor. tudi pokličite na telefon za dogovor: HE. 6063 NASLOV: w . 6131 St. Clair Avenue [j t/ Every slate in the Union with a SPAR on duty in Washington, D. C. wa* iLjuxswited when the Sixth War I.oan roll was called at U. S cyast guard headquarters. More than 85 per cent of the enlisted SPARs throughout the country bought bonds during the last war bond campaign and hope to better this record during the Sixth Bond drive. In addition to individually signing up tor bonds, these Spars have aided materially in i">r campaign in drives comludcd in Washington as-well another cities where they are stationed. žem Frankom vodita gostilno na E. 152 St., za njo pa sestra Gallie in svakinja Lee. Micka, kot gostilničarka, dobro ve kaj je treba na mizi, da vlad.a pravo .veselje, pa ga je kar seboj prinesla. Že preje zgovorni jezički, so se pričeli sedaj kar zapletati. Rosie in Ančka ste vodile' petje, drugi pa smo jim sledili. Ančka je bila vesela, ker v družbi je bila skoro vsa Verbi-čeva družina Manjkalo pa je Tončke Jevnik, ki je tudi dobra Ančkina prijateljica, katera pa je obljubila priti na božični dan. Prihodnjič se bomo v naprej dogovorili, da bomo prišli sku-paj. | Lepo je bilo in tudi nekaj; novih pesmic smo se naučili, koj bomo zopet skupaj prišli, jih pa še enkrat poiskusimo. Do tedaj I pa, Ančka, najlepša hvala za I postrežbo in prijaznost, ob pri-i liki pa upamo, da ti bomo po-i vrnili! Zdaj pa želim vsem sku-, pa j veselo novo leto, da bi še \ mnogo let veseli in zdravi žin-|gali! Prijatelj. Priznanje Ženskemu odseku S. D. D. ! T „ ,1 Cleveland - Collinwood, Ohio. • Direktorij Slovenskega delav-| skega doma, daje priznanje in i zahvalo marljivemu ženskemu 1 odseku S. D. D. za velikodušni božični dar Slovenskemu cjelav- 3liemu durmi obliki Uvatifiu-j % dolarjev. To je že drugi dar tega odseka, daroval je domu že lansko leto ravno tako vsoto. Direktorij izrek i rlaiicam tega delavnega od:eka prav prisrčno zahvalo, ter ž:Ii vssm člani-: cam prav srečno in veselo Novo leto! Najbolj marljive in delavne pri odseku so: Mrs. Mary Rija-vcc, Mrs Johana Perko, Mrs. Frances Globočnik, Mrs. Frances Blatnik, Mrs. Louise Zabu-kovec, Mrs. Tinea Volk, Mrs. j Josephine Levstik, Mrs. Tinea j Maraš, in v veliko pomoč odseku pa je tudi oskrbnik Frank Maraš. Odsek je imel zadnje le-tj veliko plesnih prireditev in za vse te odsek plača tudi renti v polni vsoti, kar je tudi di-| rektna pomoč S. D. Domu. Ženski odsek je delaven že vsa'leta, odkar je bil Delavski dom odprt; pripomogel jc veliko v korist ustanove, poleg pa I tudi oskrbuje vso kuhinjsko o-1 j premo, poleg da je dal celo ku-] hinjo in spodnjo baro modernizirati, na svoje stroške. Odsek je tudi vedno pripravljen našim, kulturnim in dobrodelnim.. organizacijam pomagati v vseh slučajih z oskrbovanjem kuhinje. Da, te marljive članice res1 j za-i'izu',; da gv- jim da zair u lo in pohvalo za njih dobra dela. Prihodnjo plesno veselico bo odsek priredil v korist SANSa. Torej, ako pregledamo delo od-; seka, mu moramo pač dati priznanje. V imenu direktorija S. D. Doma, vam želimo srečno in veselo novo leto! V. Cofi. SONČNI KOTIČEK (Nadaljevanju z 2. strani) fantka. Njegov oče je doma iz Gorenjskega, i Druga: "O, to vem, da je Coft doma nekje pri Kranju ali 1 Škof ji Loki! iPrva: Počakaj vendar, da vse povem! Pravi oče otroka j; ' jugoslovanski kapetan, Branko Velkavrh. Druga: O, to je pa novica! — Joj! Prva: Počakaj vendar, mudi m' mi v mesnico! — Kapitan Velkavrh je bil pozvan v London na Angleško in ker je njegova žena bolj rahlega rdvavja in rabi počitka za nekaj časa, so pri Coffovjh vzeli v oskrbo njiju fantka, ki jc že nad eno leto star. — ■ v Sedaj moram iti! Vesele praz- Dm :?. (J --o tak«! , — i (Nadaljevanje) "I, dosti dela sem imel, gospa, dosti dela. Gospod Walter mi je poveril nov delokrog, tako da sem strašno uprežen." Odgovorila je in mu gledala i'es čas v obraz, ne da bi mogel iajti v njenih očeh kaj druge-=a nego dobrohotnost: "Vem, 'em. Pa to še ni vzrok, da bi Jozabili svoje prijatelje." Tedaj ju je ločila debela dana, ki je prišla; debela dekol-irana dama z rdečimi rokami, 'dečimi lici, našopirjena, oble-;ena in počesana; stopala je ako trdo, da je bilo čutiti te-;o in obsežnost njenih beder, fadar je hodila. I M Duroy je zapazil, da se ve-Pr°ti nji vsi zelo spoštljivo, ato je vprašal gospo Forestier-2vo: ^Kdo pa je ta-le dama?" "Vikomtesa de Percemur, ti-;a, ki se podpisuje "Bela tači-i". Ostrmel je in na smeh mu je !lo: "Bela tačica! Bela tačica! f1 jaz sem si mislil pri tem Jlado žensko, kakor ste vi! To-1 ! Je Bela tačica? Ha! Imenitna |> res imenitna!" ■Sluga se je prikazal na vra-v , in je javil: "Pripravljeno, Dir>e je bil banalen in živa-!n> eden tistih dinejev, pri ka-rih se govori o vsem mogo-m m ne pove ničesar. Duroy I sedel med starejšo šefovo jerko, grdo, gospodično Rozo, . med gospo de Marelle. Radi Jdnje sosede mu je bilo malo po, čeprav je bila videti do-je volje in je kramljala šega- f' m svatih od kou-• je bil zbegan, nerodno mu je cencal je, kakor godec, ki i zgrešil ton. Polagoma &e mu i vendar vračala sigurnost, in penehoma so se jima oči jjcavale; Se izpraševale, zato- f 3ta drug drugemu pogled Pogled na intimen, skorajda; način, kakor prejšnji čas. aenkrat se mu zazdi, da je -UW pod mizo, kakor da gg nekaj osmuknilo njegove no-i/Nalahno j0 je sprožil in je If no?° svoje sosede, ki se Jk.ar mc umaknila temu doti- STRAN 4. ,, , . -.i enakopravnost PET LET POZNEJE LOJZE JlRANciČ (Iz dnevnika odpuščenega kaznjenca) (Nadaljevanje) "Zelo sem ti hvaležen za dobro voljo," sem odvrnil, "a priznati nimam ničesar, kot sem že neštetokrat te dni rekel. Kaj hočete od mene? čemu mi podtikate nekaj, o čemur ne vem ničesar? Jaz je nisem umoril in to naj vam bo dovolj. Recite mi, kakšnih dokazov želite, da vas prepričam o svoji nedolžnosti! Zakaj se vedno in vedno trudite samo, kako bi mi dokazali nekaj, česar nisem storil. Saj mi vendar ne nameravate suge-rirati, da sem izvršil krvav zločin?" Vrli prijatelj pa se ni dosti menil za moje besede, ampak je mirno izpeljeval svoj natanko premišljen načrt dalje. Segel je v žep in prinesel ven drobno knjižico, če se ne motim, so bile pesnitve nekega nemškega pesnika in je zač^l s svečanim glasom čitati neko stvar, ki o-pisuje hudočlelčevo pot na mo-rišče. Ko je končal, je še dostavil: "Vidiš, Lojze, tako se bo zgodilo s teboj, če boš ostal trdovraten, kakor si do sedaj. Ali te ne bo škoda? Tako mlad si še, pa boš moral tako žalostno in sramotno končati! Prišel bo ra-belj v črni obleki, z visokim cilindrom na glavi in v črnih rokavicah. Nataknil ti bo zanko na vrat in jo pritrdil na poprečni tram vislic. Nato ti bodo iz-podnesli pručico, na kateri boš stal, zmanjkalo ti bo tal, obvi-sel boš v zraku. Telo se ti bo krčevito streslo, odprl boš usta, da bi zajel zraka, a grlo bo zadrgnjeno. Roke boš imel zvezane na hrbtu in ne boš si mogel pomagati. Temnordeče podplu-te oči ti bodo izstopile in zad njikrat boš pogledal v koščeni obraz smrti — smrti! Pristopil bo zdravnik in oznanil okoli stoječim, da dvajsetletnega mladeniča, Lojzeta Jerančiča ni več! Ali te ni nič groza pred tako u-sodo? Sedaj sem ti razložil in veš, kaj te čaka. Premisli si brž, kajti kmalu ne boš imel več prilike dohiteti, kar si zamudil. Priznaj, zaupaj mi! Prepričan sem, da bom v kratkem napredoval v službi in postal vplivna oseba*. Ne bom pozabil nate in se bom zavzel, da te pomildste. In slednjič! Usmili se svojih, do skrajnosti potrtih staršev in reci mi, naj grem v tvojem imenu k njim in jim povem, da si skesano priznal nepremišljeno dejanje in da jih prosiš odpuščanja! Že tri dni imajo trgovino zaprto in vse je v neredu!" "Le pojdi k mojim in jim sporoči, da jim pri njihovi ljubezni zagotavljam, da sem nedolžen! Tej prošnji, ki mi je gotovo ne odrečeš, bi pridejal še eno skromno: kako pišejo časniki o dogodku?" "Vsa Ljubljana govori samo o umoru na Vodovodni cesti. Razume se, da tudi časopisi zelo mnogo poročajo o tem," je odvrnil in se obrnil k psihiatru: "Jože, ali imaš morda ti kakšen časopis pri sebi?" Psihiater je z živahno kretnjo segel v žep in vprašal: "Katerega pa želiš?" Začel je prazniti žepe in je iztožil na mizo pet do šest časopisov, da sem se nehote domislil: "Psihitari pa sila veliko bero. Lej, kar celo zbirko dnevnikov nosi s seboj!" Segel sem po prvem, ki je bil pri roki. Razgrnil sem ga in kmalu našel pod debelo tiskanim naslovom dolgo poročilo, o-vekovečeno z Fanikino in mojo sliko, o umoru na Vodovodni cesti. Hlastno sem čital in se čudil. Takrat sgm dobil precej ja- sen pojem o tem, kako se delajo dnevne senzacije po časopisih. In nekako zasmilil se mi je poročevalec, ki živi od tako žalostnega poklica, kakor je zavijanje resnice po okusu senzacij željnega občinstva. Potem sem preganil list, ga vrnil in se zahvalil. "Torej, Lojze, kako si se odločil?" je zopet začel vztrajni znanec. "Sem že povedal," je bil kratek odgovor. "Tako trdovratnega in zakrknjenega hudodelca pa res še nisem videl, kakor si ti!" se je nenadoma razhudil in se razburjeno gladil po glavi, na kateri se je svetila solidna pleša, dasi mož še ni bil visoko v letih. Potem je planil po*konci in si začel oblačiti suknjo. Psihiater takisto. Ko sta bila pripravljena za odhod, je moj znanec odprl vrata, ki vodijo iz pisarnice k zaporom. Stražnika sta prisluškovala in se nista utegnila pravočasno umakniti. Izkupila sta jo pošteno. Ves žolč, ki se je bil zbral v uradniku radi neuspeha pri zasliševanju, se je razlil nad uboga policista. Ko sta odhajala obiskovalca iz pisarnice, se je ljubeznivi znanec še enkrat obrnil k meni in mi zaklical v "tolažbo" preroške besede: "Obesili te bodo!" Nato je jezno zaloputnil vrata. Ostal sem s stražnikoma sam. V nekako potrdilo besedam, ki sta jih bila prestregla za vrati, sta začela naštevati imena raznih zločincev, ki so jih zadnja leta v različnih mestih spravili na oni svet. Natanko sta pomnila dan in mesec, kdaj je bil kateri obešen. S ponosom sta se sklicevala na svoj dober spomin. "Tole vašo zadevo bodo nemara smatrali pri sodišču za roparski umor!" je opomnil eden. "Čemu govorite o "moji zadevi? Radi mene naj jo smatrajo za kar jim drago, a najprej naj poiščejo pravega storilca in izpuste nekrivega!" sem ogorčeno izgovoril. "To bodo že gospodje dognali, mladi prijatelj!" je s pomenljivim nasmeškom odvrnil in gledal tovariša. "Če ji je zmanjkala ročna torbica in tisoč dinarjev v njej, bo to na vsak način rop," je odločil drugi in pljunil po tleh. Tako sem zvedel, da je bila Fanika tudi oropana. S podvojeno silo sem napel možgane, da bi si predočil, kako se je to zgodilo. Zmotil me je stražnik, ki je vzel ključe in me odpeljal nazaj v celico. Tu sem jel znova razmišljati: (Dalje prihodnjič) Drevo, ki ima v sebi elektriko V angleški Indiji rase drevo, katerega listje je nenavadno občutljivo in tako močno nabito z elektriko, da človek čuti udarec, če se ga dotakne. Elektrika tega drevesa ima v raznem času različno silo. Najmočnejša je v opoldanskih u-rah, najslabša pa opolnoči. Pri vlažnem vremenu se skoro povsem izgubi. Ptiči se tega drevesa izogibajo. Doslej še tudi niso opazili na listih tega drevesa žuželk. Š -januarja, 3? _..—----># II NAZNAMLOINZAHVALA Za delavce Lathe operatorji Toolmakers in Tool mašinisti Arc welderji Nočno delo Visoka plača od ure poleg bo-nusa za nočno delo THE YODER COMPANY 5500 Walworth Ave. (2 cesti južno od Lorain in W. 53 St.) Mali oglasi IŠČE SE' D3 ali D5 licenco, s poslop-j ijem ali brez. Se tudi zamenja j zidan bungalow. Zglasite se na j 15308 Waterloo Rd., ali pokli-l čite KE. 3536. J. G. Electric Repair HE. 7000 Točna, postrežba — delo jamčeno Brezplačno pridemo iskati in pripeljemo nazaj. Popravimo in prenovimo velike in majhne električne motorje. IzVršujemo tudi popravila*, na električnih čistilcih preprog Vprašajte za JOE GORJANC B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Kupujte vojne bonde! Farma S 1. marcem se odda v na- j jem 40 akrov zemlje; 25 za ob- j delovati, drugo pašnik; 4 akre J grozdja. Najemnina — oskrba j doma in gospodarja. Odda se, tudi "lease" za pet let. Cesta! 84—307—528. Joe Sivec, R. F. D. 2; Ross Rd., So. Madison, O. | Želi se kupiti loto v bližini E. 185 j St. Kdor ima naprodaj, naj sporoči po telefonu: MUlbercy [ 1495. CLEVELAND ORCHESTRA Fritz Reiner, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek, 4. Jan., 8:30 Sobota, 6. jan., 8:30 Tossy Spivakovsky, violin | Severance dvorana CE. 730Q Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih , DESTROYER L Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja y downtownu Polni čas šest večerov v tednu ' od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. 1901 1944 Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da Je umrla naša ljubljena soproga, draga hčerka in sestra Christine Pirnat ROJENA ZIBERT Zatisnila je svoje blage oči dne 25. novembra 1944, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogret se je vršil dne 30. novembra iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije Vnebovzetj' ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili v narof' je materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnica je bila rojena dne 31. julija 1901 leta v vasi Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjsketf V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni do po-kojnice nam je bil v veliko tolažbo v času žalosti. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. Blaž Pirnat in družina, Mr. in Mrs. Mike Zandar, Mr. in Mrs. John Malovašič, Dicky in Celia Malovašič, Mr. in Mrs. Frank Kirn in družina, Verona, Pa., Mr. in Mrs. John Vinter, Mr. in Mrs. Anton Starič in družina, Mr. in Mrs. John Hrovatin, Pfc. in Mrs. Albert Comensek, Mr. in Mrs. Martin Kostajn- šek in družina, Mr. in Mrs. Victor Videmšek in Eve- 7 t lyn, ^Mr. in Mrs. Albin Filipič, družina Malnar, Mr. in Mrs. John Filipič, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Louis Podpadec, Mrs. Marie Luzar, Mrs. Katarine Plemel, Mrs. Rose Paulich, Mr. in Mrs. Michael Drenšek in družina, družina Gombač, družina Slabe, družina Stanovnik, Mr. in Mrs. Ernest Lužar in družina, Mrs. Emily Jankovič in družina, Mrs. Mary Pišek, Miss Ann Novosel, Mr. John Galich, Mr. in Mrs. Anton Zgonc, Mr. in Mrs. Frank Mihčič, Mr. in Mrs. Frank Baznik, Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, družina Zander, Slovenska Ženska Zveza št. 18, društvo Waterloo Grove št. 110 W. C., Assembly Dept. Willard Storage Battery Personnel Dept., Mr. in Mrs. A1 Fisher, Assembly Hall Girls American Steel & Wire Co., Mr. in Mrs. Frank Jelerčič, Employees L. N. Gross Co. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za mir duši pokojnice. Našo zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. Joseph Zibert, Chicago, 111., Miss Josephine Zibert, Chicago, 111., Mr. Blaž Pirnat in družini, Mr. in Mrs. John Vintar, Mr. in Mrs. Anton Starič, Mr. in Mrs. Anton Malovašič, Mr. in Mrs. Steve Malovašič, Mr. Peter Malovašič, Mr. in Mrs. Joseph Vintar, Mr. in Mrs. Frank Pirnat, Mr. in Mrs. Narobe, Mr. in Mrs. Frank Meserko, Mr. in Mrs. Frank Sepič, Mr. in Mrs. John Branisel, Mr. Frank Nahtigal, Mrs. Pečjak, Mr. Ignac Čeme, Mr. in Mrs. Mestek, Mrs. Maček, Mr. in Mrs. Andy Železnik in hčerki, Mr. in Mrs. Anton Verh, Mr. in Mrs. Frank Baznik, Mr. in Mrs. Joe Kern, Miss Mary Kostajn-šek, Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. John Crck, Mrs. Frank Kavčič, Mrs. Luznar, Mr. in Mrs. Gregorc, Mr. John Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Zajc, Mr. in Mr* John Janz, Mr. Mike Jalovec, Mr. in Mrs. Videifl šek St., Mr. in Mrs. Jack Zakovšek, Mr. Frank B® nich, družini Kirn, Mr. jin Mrs. John Mahne, M«"s Margaret Zajc, Mr. Anton Glažar in družini, Mr. A Fende, Mr. in Mrs. A1 Sajovec, Mrs. Bencin in hčef ki, družini Rome, Mrs. Mary Murgel, Mrs. Vera Ko* Mrs. Mary Unetič, Mr. in Mrs. Frank Maurich, M' in Mrs. Joseph Urbančič, Mrs. Mimie Hoffert, Mr. 'f Mrs. Zakrajšek, Mrs. Kavčič* Mrs. Strukel, Mr' ; Champa, Miss Rose Zallar, Mr. in Mrs. Joseph Ud" J vič, Mr. Frank Turk, Mrs. Somrak, Mrs. Sturm, ML in Mrs. Jurečič, Mr. in Mrs. John Shuster, družil? ] Smrdel, Mrs. Mary Prescan, Mr. Joseph Kren, M' 1 in Mrs. Joseph Tomazin, Mi". Joseph Ostanick, M' 1 in Mrs. John Zaller, Mrs. Theresa Vulič, Mr. in M" * Joseph Sustaršič, Mr. in Mrs. John in Tončka Jevnft Mr. in Mrs. Frank Sietz in hčerkam, Mr. in Mrs. D" bida, Mr. Joseph Jalovec, Mrs. Mary Rogel, Rev Max F. Scdja, Mr. in Mrs. Vilar, društvu sv. Marij1 t Magdalene št. 162 KSKJ, Mr. in Mrs. Frank Stup»r s Mrs. S trle, Mr. in Mrs. Bill Petruška, Mr. in M^ £ Louis Sodja, Miss Mitz Stark, Mr. John Janež'' Miss Albina Kostajnšek, Mr. in Mrs. George Skilja^r Mr. Frank Česnik, Mr. in Mrs. Trček, Mr. in M«* s Jakše, Mr. in Mrs. Obreza, Mr. in Mrs. Jarem >' s hčerki, Mrs. Frances Koss, Mrs. Kumar, Mr. A1 K>* " narič, Mrs. Mary Pišek, Mr. in Mrs. Jack Luzar, Mi* n Ana Petruska, Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik, Mr. Mrs. Vihtelič, Mr. in Mrs. John Zulich, Mrs. Till"1 F> Schuma, Mr. in Mrs. Metelko, Mrs. Mary Zends' !l Mrs. Mary Ferrick, Mr. in Mrs. Mezgec, Mrs. Ma^ Mullec, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik, Mr. in Frank Maver, Mr. in Mrs. Emil Bukovec, Mr. in M**d b Peter Starin, L. N. Gross. Id Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoj1 p avtomobile v poslugo pri pogrebu. Hvala vsem, ki s ir prišli kropit pokojno, ko je ležala na mrtvaškem1 odru ter vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji t* meljski poti na mirodvor. I Hvala Joseph Žele in Sinovi za vzorno urejc'pc pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Lepa hv»'| čst. g. Tome za opravljene cerkvene obrede. Hv»'' pogrebcem, ki so nosili krsto. Posebno zahvalo iz'1 kamo Mrs. Rose Paulič za vso pomoč v bolezni in °]ti smrti. h Ljubljena soproga, hčerka in sestra! Končana je Tvoja zemeljska pot in odnesli so Te tja, odkodefaj ni povratka. Naša srca pa so žalostna in oči polne grenkih solz, vsaj smo Te vsi ljubili. Tolaži nas z*'F vest, da se snidemo enkrat pri Bogu, kamor si odšla, da sprejmeŠ iz Njegovih rok plačilo za vse, kar dobrega storila v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z molitvijo in ljubeznijo v naših srcih! gi Spavaj mirno — Snivaj sladko! \ Žalujoči ostali: — C) ANDREW, soprog; ANGELA ZIBERT, mati; ^ l< ALICE, poročena Novak; ANNA, sestri. n k Cleveland, Ohio, dne 3. januarja, 1945. . h( b