Uto Vlil. štev. 49 PoStnlna pla&ana v gotovini. V Krškem, v nedeljo 25. maja 1924. Današnja Štev. 1*50 Din. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Proč od Kristana! [Zadnji opomin demagogom.] Mariborski kapitalisti delajo za volitve enotno fronto vseh Slovencev .proti Nemcem*. Korunov .Socialist* se iz tega norca dela in prav ima, [Zakaj ga ne bi pohvalili, kadar ima prav?] Obenem pa dela .Socialist* sam enotno fronto zavednih in nezavednih, zavedni delavci se pa norca delajo iz tega in prav imajo (zavedni delavci imajo skoro vselej prav, zato jih niti pohvaliti ni treba]. Belo in črno združevati je neumnost ker bi potem ne bilo ne belega, ne črnega, ampak le sivo. Pametne in neumne metati V en koš je neumnost, ker potem bi ne bilo ne pametnih ne neumnih, ampak samo čreda brez pameti, ki bi morala ubogati pastirja, »Straža* je črna, »Tabor* je bel. Ce bosta oba priporočala iste kandidate, bosta oba polovico zgubila, ker črni ne bodo več verjeli .Straži*, beli pa ne »Taboru*. Pa čeprav še tako lepo pridigata o potrebi enotne fronte vseh Slovencev, Socialisti so to vprašanje že davno rešili, zato že od nekdaj ne marajo ne črne. ne bele, ne narodnih barv, ampak pravijo, da je treba združiti 'Vse tiste, ki delajo, na eno stran, na rdečo, proti vsem lenuhom kapitalistom, pa naj si bodo taki ali kaki. Na ta način so socialisti ustvarili dva razreda in zato imamo razredni boj, Kapitalističnega razreda bi bilo že davno konec. če bi ne bilo nezavednih, ki se v svojem trpljenju dajo zapeljevati v razrednem boju na stran kapitalistov pod črpo, belo, ali pa pod narodnimi barvami. To vedo vsi zavedni. Zato pa nezavednih ne sovražijo, ampak jih le pomilujejo in če le morejo jih poučujejo. To poučevanje nezavednih je pa dandanes -telo težavno, ‘ker je rdečih učiteljev veliko preveč in ker hoče vsak izmed njih veljati za nezmotljivega, češ da on največ zna in ve. da ima najboljši doktorat in da je že najdalje na svetu itd. Ker se mu drugi rdeči učitelji niso hoteli vdati, je marsikateri začel na svoje in tako smo dobili vse polno organizacij in strank, ki pod firmo socializma in razrednega boja — pobijajo druga drugo. Da se napravi temu konec, so sklenili zavedni socialisti pravilnik, po katerem se mora vsak brezpogojno ravnati, tudi tisti gospodje rdeči učitelji. ki imajo najboljše doktorate. Ta pravilnik je bil predmed dolgih debat in bojev od komunističnega puča 1. 1919/20 pa do strankinega kongresa v Trbovljah o Božiču 1921. Že L 1920 je bil sedanji pravilnik sprejel pa ker so se nadsodrugi branili izvrševati ga. je moral Trboveljski kongres naslednje leto izrecno poudariti, da bo vrgel vse nad-sodruge kratkomalo iz stranke- če se ne bodo držali pravilnika. Šlo je predvsem za poslance, ki vodijo danes vsak svojo stranko: Golouh kot tajnik pri gospodarskih organizacijah, Kopač pri delavski zbornici. Tokan pri separatističnih lesnih delavcih [vsi trije so vpreženi v Kristanov kapitalistični voz]. Kako so razni Koruni, Koreni in Svetki te poslance obsojali, o tem imamo tiskane dokaze, ki jih vsi zavedni poznajo, vendar so zadnji trije danes združeni s prvimi tremi v boju proti pravilniku, ki je bil takrat soglasno sprejet [povedati je treba, da so ga sprejeli tudi Mariborčani in da so se odce-pili od stranke šele potem, ko so sedanji pravilnik sprejeli.) , ... Ta pravilnik je združil vse tiste sodruge. ki tvorijo danes pokrajinsko organizacijo SSJ, ki sicer ni posebno velika, ki je pa vendar največja izmed vseh strank aa Slovenskem in na znotraj tako konsolidirana, da je noben vihar ne omaja, nasprotno vsak mesec se njena moč veča in vsa javnost, prijateljska in neprijateljska, ima priliko to moč pregledovati in ocenjevati. Ker zraven te javno delujoče stranke ne more obstajati nobena druga socialistična stranka, zato so izbacnjepi voditelji prenesli svoje politično rovarjenje v izobraževalne, gospodarske in strokovne organizacije. Od tam dobivajo denar za svoje rovarjenje, pa tudi prostore, delavne moči in — backe. Od tam hočejo dobiti tudi volilne kroglice pri bodočih volitvah. Za zavedne sodruge je položaj tako jasen, da ni treba prav nič razlagati ga. Vse te organizacije ■o bodisi v rokah Kristanovcev, torej popolnoma kapitalistične, bodisi tako majhne da niso zmožne kaj doseči. Vse skupaj so pa [tudi trezne!] potom predsedstva Strokovne komisije tudi pod vplivom Kristana. Unija slov. rudarjev je razen v Zagorju povsod odločno proti Čobalu in velja za popolnoma zdravo, Toda svojo centralo ima v Zagorju, v rokah Čobala in dveh njegovih trabantov. Ti imajo vse v rokah, centralni odbor pa, kadar se snide, vidi premalo. Tako je na zadnji seji sklenil poslati na delegacijo v inozemstvo — Arha, torej Kristanovca. Res je, da bo cenejši, nego bi bil kak rudar, zato bo pa tudi delal proti rudarjem. Strokovna komisija je na kratko roko sporočila v Hrastnik, da prideta Kristanovca dr. Likar in Val. Vrhunec, naj skličejo vse. zaupnike na sestanek da bosta poročala o ozdravljenju delavskega po-kreta. Zavedni zaupniki so čutili, da nekaj ni prav. Kaj imata ta dva s strokovnimi organizacijami skupnega? In pisali so v Krško po referenta, češ, gotovo bosta prodajala Kristanovo politiko, Ko so to ljubljanski gospodje zvedeli, ni bilo ne doktorja ne konsumnega generala. Delavci so to dobro razumeli, samo s. Malovrh je bil, ki je oba branil, češ, da ne vemo kaj sta hotela, pri tem pa je prav odločno nastopil — proti »Skupnemu domu*. Boji se da bo »Skupni dom* izpodrinil ne le konsumna društva, ampak tudi strokovne orgaaizaeije. Ne vemo kaj naj to pomeni; Malovrh je še vedno pri nas tudi politično organiziran in na 1. maja je še prav dobro nastopil za organizacijsko misel. Vendar čutimo vsi, da se pod njegovim vodstvom hrastniško konsumno društvo rudarjev zelo boji »Napreja*. čeprav drugače velja za socialistično. Morebiti je pa samo zato ostal sodrug, ker vidi koliko je pri rudarjih ura? Na dveh stolih naj nihče ne sedi, zlasti pa ne voditelji. Ce mu pravila »Skupnega doma* niso všeč, naj v »Napreju* pove kaj ni prav, ne pa da prodaja Kristanove in Čobalove misli samo v ozkem krogu zaupnikov. Kdor je organiziran sodrug, pa mu tretja stran .Ljudskega glasu* z dne 15, maja ni všeč, dokazuje, da mu je bolj všeč Korunov. Kristanov in Čobalov .Delavec*, če se ne upa v našem tisku samem polemizirati stvarno proti eventualnim zmotam svojih sodrugov. Zlasti pa se moramo zavarovati proti temu. da bi naši člani [drugače nego javno] govorili o našem razbijanju strokovnih organizacij. Mi razbijamo Kri-stanovsko gnilobo, ne pa organizacij. Če bi sodrugi na tako vodilnih mestih, kakor je Malovrhovo, ki vodi razen tega tudi rudarko gostilno, delali svojo dolžnost, bi imela »Sloga* oz. bodoči .Skupni dom* že danes toliko članov, da bi ne bilo treba delavstvu plačevati tako strašnih prispevkov za svoje zavarovanje, kakor jih danes pri svoji bedi plačuje, pa se vsi stekajo v bančno gospodarstvo, namesto da bi koristili delavcem. Bolniško zavarovanje, starostno, nezgodno, proti brezposelnosti, materinska zaščita, zaščita dece, delavska zbornica [od vlade imenovana!], šolstvo, obramba domovine itd. zraven pa »borbene* organizacije: gospodarske, strokovne, izobraževalne, or-junske in udarniške, vse to velja neverjetne denarje. vendar/ pa Trboveljska premogokopna družba odpušča stotine rudarjev, da jih potem zopet za nižjo mezdo nazaj sprejema. Rudarji to vidijo, .saj niso slepi, toliko pa vendarle ne vidijo, da bi na uro pognali vse tiste, ki so krivi, da gredo prispevki v banke in da postaja vprašanje brezposelnosti in nizkih mezd ie tako akutno, da ai človek ie res s težavo odtrga od ust naročnino za svoj časopis in od počitka čas za njega prečitanje. Naprejevi naročniki vedo, da jim »Naprej* več pomaga nego vse državne in Kristanove zaš- čite skupaj. Če se Strokovna komisija ne bo prav kmalu [kmalu!] odtrgala od Kristana, bodo tudi slepi delavci izprevideli, da jim je »Skupni dom* mnogo cenejši in boljši, Vsak. kdor hoče naprej, bo rajši pošteno javno sodeloval, nego pa da bi se dal od Kristana tajnO izmozgavati. Brezposelnost, resnica in demagogija. (Ta članek objavljamo še enkrat, ker so ga mnogi pred občnim zborom Kons. društva za Slov. preslabo razumeli. Debatirajte o teh problemih!!) »Brezposelnost je največji problem sedanjega časa*. Vsi kapitalisti tako pravijo in mnogo delav-cev jim veruje. Zelo malo jih je. ki vedo, da je na vseh koncih in krajih dela dovolj in da le redia ni, ki bi to delo pravično razdelil in ki bi enako pravično razdelil tudi produkte dela. Pravilen pa pri takem razdeljevanju ne more biti nihče, razfen če tudi sam trpi krivico in jo torej pozna, To so pa tisti, ki delajo; bodisi v tovarni, bodisi na poiju, bodisi doma. kjerkoli, samo da delajo in si služijo svoj kruh samo z delom. Ti in le ti morajo vrSlti razdeljevanje dela in jela. To je nauk socializma, nauk o sodelovanju vseh delavnih članov človeške družbe. Čevljarji so brez posla, ljudstvo pa nima čevljev! Zidarji so brez posla, ljudstvo pa nima stanovanja 1 Itd. — kamor pogledaš povsod ta neumnost, najbolj pa na kmetih: ljudstvo je brez posla, ker nima zemlje, ki so jo zasedli advokati in višji duhovniki, Ti so zakrivili brezposelnost za nalašč, ker brezposelno ljudstvo lahko vprežejo kakor živino, da jim dela po tovarnah in na polju napol zastonj — kajti glad je hujši bič, nego je bil bič grajskih valpetov za časa robote. To preudarite vsi, ki ste zaslepljeni od lepih fraz advokatskih in duhovniških demagogov, ki se štplijo med socialiste in med ljudstvo. Ne izročajte jim svojih organizacij v roke na prazno obljubo, da bodo skrbeli za vas — sami morate skrbeti, sami morate delati in misliti, sami morate voditi svoje organizacije. Sami se shajajte in iščite resnice. to je edina pot k združitvi delavnega ljudstva! Ta pot vodi do močnih delavskih organizacij, ki bodo edine zmožne pravično razdeliti delo in jelo. Ta pot je edina, ki vodi k odstranitvi brezposelnosti V .Delavcu* čitamo, da je centralno tajništvo delavskih zbornic (t. j. prijatelj dr. Koruna, beograjski advokat dr. Topalovič. ki je tam za tajnika za mesečnih 6.000 Din ali 24.000 K) že storilo primerne korake, da se odpravi beda brezposelnih. Zahtevalo je, naj da ministrstvo na razpolago 3 milijone Din v ta namen. Samo v Ljubljani je brezposelnih 2.000. Računajte! Toda boljše morate računati, nego predsedstvo Strokovne komisije, ki it-daja »Delavca* in ki obenem s poročilom o teh 3 milijonih Din objavlja tudi demagogijo, da je premalo, če dobi vsak delavec 10, žena in otroci pa po 5 Din na dan kot brezposelno podporo. Kdor ima ženo in 2 otroka bi dobil torej 25 Din na dan. Takih 2.000 bi dobilo torej 50.000 Din na dan ali 350.000 Din na teden ali 3,500.000 Din v 10 tednih. Torej bi državna podpora ne zadoščala niti za Ljubljano samo, ker v 10 tednih brezposelnosti še ne bo konec, če jo bo Strokovna komisija na ta način »pobijala*. Kdor ni slep, mora razumeti, zakaj duhovniki in demagoški advokati niso hoteli socialističnega programa in pravilnika, čeprav hočejo veljati za socialiste in ustanavljajo razne narodne, krščanske in koruzne socialistične stranke in zakaj se tako boje javnosti. Pravo JthlcMouo - milo., Jelen* <5fs?ich‘ je bilo, je In bo vedno ostalo najboljše. Pri nakupil pazit« ta im« „5thicht“ in »a znamko ------------------- „J«tcn“! Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le štirikrat na teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za d6plse: ček. rač. Stane mesečno 25 Din, začasno 20 D. ža inozemstvo 35 Din, začasno 25 D. (dokler ne začne zopet redno izhajat)*) Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj0. Reklamacije za list ao pošt n. proste Brezposelnost bo dobila edino zdravilo v močnih organizacijah delavstva, ki bodo javno vodile svoje posle. Posebno velja to za »Konsumno društvo za Slov." Na občnem zboru sklenite, da naj se bolezni tega društva zdravijo javno; s tem ne boste odpravili samo korupcije, ampak tudi brezposelnost Tudi nakup in prodaja naj se vrši javno. Res bo v tem slučaju odpadlo 10 koritarjev, zato bo pa na novo pristopilo 10.000 delavcev! V zavednosti ie naša moč! Ne pozabite, kako so vas zapeljali na tem ob-čnem zboru! Ne pozabite, da se je tam združilo predsedstvo Strokovne komisije s Kristanom in da zahtevata zdaj vaše poslušnosti in pobijata vašo zavednost. Čitajte »Naprej* vsi. pa čeprav se vas mora po 10 združiti, da zmagate naročnino 1 Razno. Nekateri sOdrugi so zelo nestrpni če tajništvo ali uprava lista ne reši vsega takoj. Res je in prav imajo, naročila je treba izvrševati, toda ugovarjati moramo tonu, ki ga nekateri uporabljajo pri reklamacijah in drugih pritožbah. V ,Napreju‘ št. 35 z dne 7. IV. 1.1. smo objavili notico .Olajšajte nam delo", ki jo danes ponavljamo z resnim opominom, naj ga vsi, zlasti pa tisti sitneži izvršujejo, če hočejo resno pomagati odpraviti napake. Nam nastav-Ijencem je gotovo hvala bolj po volji nego graja in četudi smo imeli ljudi med seboj, ki so zanalašč nagajali — ne moremo trditi, da jih imamo še danes. Če še ni vse tako, kakor bi moralo biti, je to posledica bivših neredov in tudi posledica brezbrižnosti naših sodrugov. Pri nas so ljudje, ki delajo po 12—16 ur na dan. Vsega tega ne bi bilo treba če bi sodrugi po deželi vršili svojo dolžnost. Notico .Olajšajte nam delo" danes ponavljamo. Izvršujte! Čimbolj boste sodelovali, tem prej bo vsestranski red v strankinem uradu. Manj delavnega časa bo, zato pa več delavne sile — več delavne zmožnosti. — Nastavljene! SSJ. Olajšajte aam delo! Vsak naročnik, zaupnik ia vsak odbor naj se potrudi in naj pri vsaki denarni pošiljki napiše na srednji del položnice, za kaj velja plačilo. N. pr. »Naprej*. »Ljudski glas*. .Krat sv. Vladimira', Koledar 1924, itd. Pri zneskih, ki obsegajo več pošiljk sknpaj. pripišite tudi znesek. N. pr. .Ljudski glas' 15’—, koledar 36‘— tisk skl 9’—. Na ta aačin boste vsi mnogo pomagali strankinemu knjigovodstva. Tako bo vsak znesek lahko takoj vpisan na pravem mest« in ne bo nikdar treba zelo zamudnih prenosov z enega računa na drugega —. če je premalo prostora, se poslužujte kratic: za Naprej —■ N; za Ljudski glas — Lg; za obračun — obr; za koledsr — k 24. zn .Socializem in Vera. — Sv. za tiskovni sklad — ts; za sklad proti roparskim vitezom — rv; za Vomarts — V. Zneski za obračun ni treba, da so posebe razvrščeni če l»ošiijate sočasno tudi pismeni obračun. Če pa pošiljate denar prej [kar je napačno) morate razdeliti članarino in pristopnino od naročnine in drugih plačil. Za stvari, ki niso običajne, je treba napisati celo besedo. Če pošiljate kaj za poravnavo posla* nega računa, napišite: račun št .. Za »Slogo” veljajo tndi položnice 13,321, dokler ne bo njen naslednik .Skupni dom* imel novih; lastnih. Pripišite pa vselej »Sloga* hr. vi. ali delež, ali račun št . . ttd. Kdor bo ustregel v teh malenkostih, si ne bo nakopal posebnega dela. strankinemu uradu bo pa zelo mnogo dela in nereda odpravil in s tem pomagal vsei družbi in tsko tudi — sebi. Strokovna komiaija bo pod vodstvom dr. Ko-ruaa res popolnoma skrahirala. V sedanji draginji pošilja svoje emisarje v razne kraja zahrbtno rovarit in drobne sbode prirejat, namesto da bi v svojem listu povedala, kar ima povedati Seveda .Delavec" mora delati vodo za politični mlin gospodov kapitalistov in tudi če bi še imel prostor, ne morejo v njem emisarji povedati, tistega, kar 4ehko govore v posameznih krajih brez medsebojne kontrole. V snem kraju se hvalijo, da je »Delavec* najmočnejši list, v drugem pa tarnajo, da ne more izhajati brez dolgov — če bi bilo oboje v listu, bi se le preveč poznalo to nasprotje, Delsvstvo zahteva točnih računov, Uratniki mu pa obljubljajo račune aa strok, kongresu. Ta kongres pripravljajo ie zelo dolgo,' pa pred avgustom ga ne bo in še za takrat ga mislijo »pripraviti* aa okrožnih konferencah, ki naj izvolijo delegate, da jih polovico potem polovijo bodisi s službami, bodisi z demagogijo, bodiai a tem, da jim naložijo raznih skrbi in dela, Na kongresu bodo večino časa ugonobili s dolgimi referati, za račune bo pa ostalo komaj toliko česa. da jih bo kdo prečital, med čitanjem bodo pa emisarji hodili od mize do mize zgovarjat ae s tistimi, ki bi lahko kaj razumeli iz računov. Potem seveds ne bo nobenega ugovora in po kongreau bodo pisali kakor Kristan po obč. zboru Kona. društva: »Vse je v najlepšem redu. kričači so se pred vsornim gospodarstvom kar akrili," Seveda delavstvo ni več tako neumno, ds bi verjelo skrivanim bilanc im bolj nego javnim. Se mnogokrat bo .Na-prejeva* javna pisava pognala emisarje po deželi, pa še mnogokrat bodo odšli z dolgimi noaovi. Dok* ler bodo prenehali hoditi. Po »Uradnem listu«: »Nakupovalna zadruga z. o. z. v Ljubljani* je prešla v likvidacijo. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve pri zadrugi do 30. junija 1914. Likvidatorji so Stefan Dražil Sime Jur- čič in Josip UdovČ, torej Kristanove!. V člankih »Boj za konsolidacijsko točko* (začetek 1. maja) smo pokazali, kako prebrisano je pod Korunovim vodstvom g. Svetek prijadral v načelstvo Konsum-nega društva za Slov. s tem, da je zaupno napadal Kristana in pridobil s tem glasove zase. Med drugim je tam mnogo govora o večmilijonski izgubi pri »Nakupovalni* in opozoritev, da Kristan že zato ne sme imeti vpliva v Kons. društvu, da ne bo sodeloval pri tej pravdi, ki mora iti baš proti njemu samemu. Zdaj se vrši likvidacija »Nakupovalne* kar na kratko in vse, kar bo izgubila »Nakupovalna, bo izgubilo Kons. društ. za Slov., kajti to društvo je tam gospodar... »Sloga* je tudi član »Nakupovalne*, vsaj to včmo, da je Uratnik na njenem občnem zboru glasoval tudi za »Slogine* glasove. Pa to članstvo je fingirano, torej mislimo, da se načelstvo »Sloge* ne bo nič vmešavalo. Daaašnji abstinenski pokret ima že na sebi kal smrti Tega mu ne bi bilo treba, če bi se bil začel iz uvidevnosti, da potrebuje abstinenco proletariat ki drugače nezavednosti ne premaga. Začel pa se je iz nagnenja po alavi. iz ljubezni do življenja posameznika iz hrepenenja dati kot posameznik družbi nekaj velikega in tako družbo storiti odvisno od enega samega. Oficialni abstinent v današnji obliki baje ne pozna razlike med abstinentom proletarcem in abstinentom kapitalistom. On trobi v rog zedinjenja na polju abstinence in če pridobi proletariat za abstinenco, se mu bodo tudi vsi podjetniki pridružili in bodo tako vedno obdržali vpliv nad delavsko maso. Zdi se nam sramotno nizka cena. s katero se prodaja misel abstinence kapitalistični družbi in zlo je za proletariat da tudi s to vrsto demagogije še ni pometel. Nismo seveda proti abstinenci vobče. kdor nas pozna, ve da se baš mi najbolj trudimo ustvariti delavsko gibanje na temelju abstinence, ki je zopet temelj vsake zavednosti. Borimo se le proti temu. da bi delavec abstinent sedel s podjetnikom pri skupni mizi, razen če se oba priznavata k socialističnemu svetovnemu nazoru in v tem smislu tudi delujeta. V Celju se bo baje čez nekaj tednov začela goniti enotna fronta delav8tva in kapitalistov pod krinko protialkoholne propagande. Sodrugi v Celju naj stopijo takrat na plan in naj agente provokatorje za enotno fronto zapode. pa makar če so še tako trdni abstinenti Če ti nasprotnik prinaša darila, ne vzemi jih. ker se za njimi skriva strupena kača. Če si spoznal abstinenco za potrebno, drži se je, nikar pa ae ne veži na temelju abstinence s kapitalisti, kateri prihajajo k tebi da te obdrže še dalje v svojih verigah. »Radikalski glasnik« pravi v svoji 21. štev. med drugimi zanimivimi stvarmi o veri sledeče: Narodno radikalna stranka je odločno proti ločitvi cerkve od države. — To si velja zapomniti. Ne morda zato, ker bi to še kdaj dobro prišlo, ko bodo slovenski radikalci po stari buržujski navadi čisto drugače govorili, saj ta stranka, iz korupcije in vladnih podpor rojena itak ne bo nikdar nobene uloge igrala v našem poštenem političnem življenju, ampak za tiste si je vredno zapomniti, ki bi utegnili misliti, da Pašič resno namerava prepovedati klerikalcem izrabljanje cerkvene prižnice za politično demagogijo, o čemer smo že v zadnjem ,Napreju‘ poročali. Uradniške plače po novem zakoan se ne bodo še izplačevale s 1. junijem; finančni minister Sto-jadinovič je ugotovil, da je edini prometni miniater izvedel zadevo tako daleč, da dobe vsi železničarji, uradniki in tudi upokojenci, ki so podrejeni prometnemu ministrstvu, prejemke in draginjske doklade po novem zakonu. To bo veselja sedaj med železničar-stvom. ko bodo videli, da jih je režim nekaj manj časa vodil za nos nego drugo državno paro! Še bolj veseli bodo tisti, ki bodo dobili —■ manj plače nego dosedaj! Mislimo, da se jim bo iz same hvaležnosti odslej še manj mudilo v zavedno organizacijo. Oziroma: do danes niso nobene imeli, za odslej pa bodo sploh ustanoviti organizacijo proti organizaciji. Pri pošti v Podčetrtku je otvorjena telefon-sks centrala za krajevni in medkrajevni promet Nov vosni red na železnicah stopi v veljavo 1. junija. Vladni položaj. Ljuba Jovanovič je imel 22. tm. daljši sestanek z Nikolo Pašičem ter ga je obvestil o mnenju opozicije glede sklicanja narodne skupščine. Prihodnja seja se bo vršila v pondeljek 26. tm. z dnevnim redom: določitev dnevRega reda prihodnje seje, Vlada bo morala dati na dnevni red verifikacijo mandatov HRSS. Pondeljkova seja bo le formalnega značaja, možno pa je tudi, da pride na njej do važnih stvari. Pašič-Pribičevičeva vlada je na zelo slabih nogah, kakor poročajo listi, vendar smo mi mnenja, da se ji zaenkrat še ni bati poloma ker bo že še toliko bogata, da bo preskrbela rjovečim opozicionalcem korita. Zanje bo to dovolj, da bodo z njo takoj zadovoljni. Pred kratkim so podelili Mussoliniju takšno čast, da so imenovali kup razvalin, iz katerih naj bi nastalo novo mesto, po njegovem imenu. Izgleda, da so moderni državniki zelo gladni na takšna odlikovanja. Naš Pribičevič ima že kraj, imenovan po svojem imenu. Sedaj je prišel Ninčič na vrsto. Po njem so imenovali iz žomboljske kupčije med našo državo in Rumunijo znani kraj Pardanj Ninčičevo. Ninčič je tega odlikovanja strašno vesel kakor vojaček na fronti, Id prvič dobi .malo bronasto", samo da je dobil Ninčič kolajno tako veliko kakor celo mesto. Je pa čudna reč s kolajnami: čim večje so. tem manj zaslug imajo po navadi njih nositelji za človeštvo. Bikci, ki dobe na plemenskih razstavah najmanjše kolajnice, so po tem pravilu za človeštvo še najbolj koristni. V Bedgradu so se pojavile nevarne nalezljive bolezni, zlasti osepnice [črne koze] in kolera. V Julijski krajini odstavlja čedadska prefektura povsod sedaj izvoljene slovenske župane ter nastavlja občinske komisarje kot gerente. Volitve torej niso bile glas naroda, ampak glas črnih srajc Mussolinijevega produkta. Ubogi občani, ki še vedno tiče v srednjeveški temi tlačanstva, fašizem se ob njih ne bo razbil. Socializem se jim zdi pa greh, zato ker hoče njihovo svobodo. V Rimu se je sestalo vrhovno vodstvo faši-stovskih strokovnih »organizacij*. Generalni tajnik je poročal, ,da štejejo sedaj dva milijona člaaov. Najbolj se razvijajo organizacije intelektualcev, inženirjev, učiteljev in poljedelskih tehnikov, Mi seveda vemo. kako je s takšnimi organizacijami, v katere te z brutalnostjo prisilijo vstopiti ali pa te zvabijo z belim kruhom vanje. Tako hitro, kakor so nastale, gredo narazen, ker jih drži skupaj samo strah, korupcija, koristolovstvo. Zelo častno pa je za italijanski ročni proletariat to, kar je povedal fašistovski strokovni tajnik o razvijajočih se organizacijah intelektualcev. To kaže, da tvorijo ti glavni kader laškega fašizma in da je med ročnim proletariatom v Italiji opažati to, kar skoro po vseh deželah in pri nas tudi: med ročnim in poljedelskim delavstvom je najmanj atrahopetcev. kruhoborcev in popolnoma nezavednih oslov. To zopet dokazuje da je res ročni proletariat tisti, ki ima v sebi največ zdravega temelja, da ustvari novo dražbo in da je poklican tudi v tkzv. intelektualne sloje vliti tisto družabno moralo, ki so jo izgubili pod vplivom sedanjega buržoaznega šolanja. Lašld popolari [klerikalci] so na svojem strankinem zboru sklenili, da vztrajajo napram sedanji vladi v opoziciji. Jim drugače ne kaže. Tudi fašisti menda ne bodo voljni jih klicati v vlado, kakor je bilo lansko leto, ko so bili brez njih še v manjšini in so jim šli klerikalci pri prvem pozivu zatirat vsako svobodoljubno stremljenje v krvi in nasilju. V Avstriji ne velja človeško življenje nič, če je to življenje kakega socialističnega delavca. Te dni se je vršila na Dunaju razprava proti haken-kreuzlarjem, ki so ob priliki neke svoje izzivalne demonstracije pred dunajskim Delavskim domom ubili mladega, mirnega sodruga Karla Stilla. Sodišče je morilce obsodilo na 8 predvojnih kron globe, obenem so jih proglasili za junakel Avstrijsko marksistično delavstvo je nad to cinično razsodbo strašno razdraženo. V Avstriji je vlada seveda klerikalna. In klerikalci so si bili še vselej z vsemi morilci na »U\ Strašen blagoslov kapitalistične požrešnosti, V Gloggnitzu na Nižjem Avstrijskem se nahaja velik premogovnik. Za časa vojne so v tem premogovniku tako gospodarili, da se je vnel. Pod geslom, da je treba produkcijo za rešitev domovine čim bolj zvišati, so opustili podjetniki namreč vsako varnostno pripravo. V tem premogovniku pa morajo proletarci, da se preživijo, še vedno delati. Lahko si mislite, kakšno delo je to. Če si tega ne morete predstavljati, vam bo postalo jasno morda iz strahovitega dogodka, ki se je te dni izvršil. Rudar Jožef Rampulo je popravljal enega izmed najbolj ogroženih rovov, naenkrat se usuje kakih 70 do 80 kg tlečega premoga nanj in ga zasuje. Od vseh strani so inu prihiteli tovariši na pomoč, vročina in vedno na novo se podirajoči strop so pa onemogočali vsako rešitev, Tri četrt ure je revež pri polni zavesti živ gorel. Šele tedaj so ga izvlekli izpod razvalin, pa je seveda umrl. — V istem času so pili rudniški akcionarji najdražje šampanjce v družbi najdražjih vlačug na kakšni francoski Rivieri in igrali za milijone, ki so si jih brez najmanjšega gib-ljajaja rok nakradli iz dela proletarskih žuljev. Bolgarska vlada je razpustila zemljoradniško stranko in sklenila zapleniti njenim voditeljem neredno pridobljeno imetje. Nič ne kaže bolj zaosts-losti kakšne dežele, kakor če se njena buržoazija na takšen način požira med seboj. Doslej ie vsako spomlad prihajala spodbuds za vojaški nastop proti Rusiji iz Jugoslavije [na migljaj pariškega vojnega ministrstva seveda), odslej pa izgleda. da bo to ulogo prevzela Romunska, ki strelja v svet obupne klice o koncentraciji sovjetske'armade ob besarabski meji. Romunska ofici« alna korupcija potrebuje pač nujno mihardnih kre-ditov iz inoslranstvn in papriiateljev. ki bi ji po- magali korupcijo vzdržati. Tako tudi poročsio da sklepajo Romunska. PoUska in Turčija med seboj vojno Dogodbo proti Rusiji. Koliko je na lem resnice. bomo še videli Prav gotovo pa je. da kon-centrira ruumnski imperializem, ki se zs svpja nakradena jabolka boji. bolj svoje čete ob meji nego pa ruski. štrajk pristaniških delavcev v Hamburgu, ki je trajal 3 mesece, je končal 21. maja. Rumunsko poželjenje po vojnih kreditih je angleška delavska stranka odločno zavrnila. Na Češkoslovaškem. kjer so socialisti tudi v vladi — seveda skupaj z buržoazijo — pa je vojno ministrstvo delegiralo ogromne transporte v Rumunijo in sicer za njene vojne priprave proti Rusiji, Socialistični tisk to ve, to obsoja, socialistični ministri pa se nič ne ženirajo ostajati še nadalje ministri v takšni vladi. Čudni so „socializmi" tam, kjer jim je ideal biti minister v buržujskem režimu, Proti Židom so začeli nastopati iašistovski študentje tudi v Budimpešti in nn Komunskem, Zlasti v tej državi je gonja zelo velika in je zahtevala že 12 smrtnih slučajev. Da pri tej gonji ni ogrožen tisti židovski element, ki podpira fašizme vsega sveta z denarjem in poravnanjem neplačanih krokarij, je seveda umljivo, fašizem se od teg3 židov-stva ne ženira biti podpiran. Iz raznih znamenj je mogoče sklepati, da je povzročilo vse te pogrome proti Židom v raznih državah in tudi pri n».s v Jugoslaviji — eno in isto internacionalno vodstvo, Zanimivo bi bili pozvedeti, če ni iskati to vodstvo, v internacionali židovskega velekapitala, ki ima’prav tako kakor vsak drugi kapital interes na tem, da hujska nevedne osle proti židovskemu proletariatu. Mi smo skoro prepričani, da bo tako. Tiste izkrokane. srborite študentarije. ki pogrome pričenja, bi seveda nič ne izdalo vprašati, živo orodje je vedno preneumno. da bi vedelo, da je orodje. Šele sedaj sp na katoliškem Madjarskem ukinili pisemsko cenzuro! Sedaj ostane menda samo še naša država na svetu v kateri je mogoče, da oblasti svojevoljno štefnarijo v pisma, ki jih pošta prenaša. Skregana žlahta je koncem koncev tudi le žlahta in če doživi vsa skupaj kakšno neprijetnost, mora .- priti spet v španovijo. Madjarski listi delajo te dni veliko propagando za priključitev svoje dr* žave v zvezo Male antante z Italijo. Srednjeevropski „bloc nationar je torej že skoro dovršeno dejstvo. Namerjena mu je pa slaba usodo. Poinca-rčjev »bloc nationar se je držal z najbratalnejšimi sredstvi pol desetletja, nazadnje ga je pa; vseeno hudič vzel, zmagala je demokracija. Promet z zrakoplovi bodo uvedli na Češkem* med Prago in kopališči. por državi, med Parizom in Prago bodo pa’ uvedli promet z letali ponoči. Seveda le za buriuazijo.^V'' S t ' <* j.** ~~ rJDD -čevlji Maribor, Koroška c. 19. «11 ' " ' 1 '"»M Za novo berlinsko vlado se stranke še niso sporazumele, vendar izgleda, da pride do bloka cen-trumaškib buržujskih strank z nemškimi nacionalci, Ti se vsaj zelo prizadevajo, da Bi one za takšno vlado pridobili. Nemški centrum (klerikalci), nemška ljudska stranka in demokrati so postavili za sestavo buržujskega bloka takšen pogoj, da se mora v celoti sprejeti zadnji, reparacijski načrt Aparat francoskega letalca Pelletierja se je pri pristajanju v Šangajp raztreščjl. Dali mu bodo nov aftarat pa rasfiolajgo, nakar bo nadaljeval svojo pot okoli svete- Ženske na Francoskem še nimajo volilne pravice, četudi so čete sifražetk, t. j. onih žensk, ki se bore za žensko volilno pravico ie precej močne. Zanimiva je taktifcs. katero uporabljajo sifražetke. posebno glavna urednica ženskega glasila .La fronde“, ki si je izmislila tekom volilnega boja na-*lfriidMr>k z? propagiranje ženske volilne pravice. Našle ie prismojenega-možakarja, katerega je vsak večer vodila s seboj na govorniški oder. Možakar se ie ves čas govora prav neumno smejal, ženska pa je govorilai .Dame in gospodje! Ta človek pred vami je pripadnik prve vrste ljudi na Francoskem, torej »houio sapiens" [misleči človek), ki ima v Franciji še vedno glasovalno pravico, med tem ko je drugi državljani [ženske je mislila) še ntmajo. Ta idiot lahko postane senator, jaz pa ne smem kandidirati niti za poslanski mandat/ Govornici se je vse smejalo in ji odobravalo. Kakšne pozitivne uspehe žanjejo francoske sifražetke s takšnimi triki, je seveda drugo vprašanje. Mislimo, da bi bq)j nego vsaka takšna agitacija zaleglo resno, organi-zirafid prosvetljevalno delo med ienstvom, ki je v tolikih dš&dah tako zaspano, Za nas velja seveda teto. - c ; ; Stari ljudje umirajo, žnjimi stari sistemi. V Londonu je umrl Edvard Gosben. bivši angleški poslanik na berlinskem dvoru, ki je izroči Nemčiji vojno napoved. Angleške, Angležinja Hilton Philipsonova, ki je bila izvoljena v parlament, je sedaj demisionlrala, ker je porodila dete, za katerega mora skrbeti. Nasprotniki . ženskega gibanja pa sedaj to izrabljajo, češ, da žen-* ska ne spada v parlament Ce pa se ženske že res morajp jukvarjati s politiko, naj kandidirajo le takšne ženske, ki imajd samo ime ženska, ki pa na svoje ženstvo ne reflektirajo. To govore seveda tisti možje, ki thdi ha Svojo možatost ne reflektirajo že davno nič več. Iz Londona poročajo, da je strašna vročina, letos" še ni bila tgjio visoka. Na Dunaju je že zs-: dela" nekega delavca kap radi vročine. ! Gubernijo in mesto Simbirsk, kjer je bil Lje* »in rojen, je centralni' sovjetski izvrševalni odbor prekrstil v Uljanovsk, Ruska židovska organizacija namerava usta-noviti v Ukrajini posebno židovsko republiko v zvezi sovjetskih republik. Gozdovi okoli Vladivostoka so začeli goreti. Mesto Vladivostok je v nevarnosti. Vojaška garnizija dela noč In dan na omejitvi požara. Turki so izdali novo šolsko naredbo, ki ne dovoljuje v šolah turške republike nobenih verskih znamenj, n, pr, križa. Vatikan se na to hudo jezi. katoliki so rajši vse šole po Turčiji pozaprli. Pri nas niti zdaleka ne smemo na kaj takega misliti. |Wtdem muholovec polovi vse muhe. Dobi se v vsaki trgovini. Zahtevajte izrecno „MEDOS“. Kitajska resnicoljubnost. Iz Hongkonga poročajo, da so oblasti tistega kitajskega urednika, ki je prvi zapisal neosnovano vest o Sunjatsenovi smrti, pregnale za deset let. V okolici Odese se je pojavilo toliko kobilic, da pokrivajo zemljo mestoma več pesti na debelo in da se je moral celo železniški promet ustaviti. Mirotvorno gibanje med ameriško mladino. Dijaška konvencija v Lousvillu, My, je doživela cel prizor, ko je 79 dijakov izjavilo, da ne bodo sprejeli vojaške službe v vojni. Konvencija se je kar naravnost izrekla proti vojni in dijaki so se izjavili proti izjavi nekega majorja Adamsa, ki je dejal, da je pacifistično gibanje nevarno za Ameriko in da ga zalaga z denarjem ruska komunistična stranka. Adams te trditve seveda ni mogel podpreti z dokazi, kar so dijaki zahtevali, vemo pa, da se mu zdi nevarna, kajti težje je braniti državo pred roparji s pametjo, kakor pa z orožjem. In koncem konca dokazuje vojna še jako nizko stopnjo kulture. Kaj pa je z dijaki pri nas? Bolj zadaj smo še! Glas oviti gozdni poiarji v Združenih državah. Federalna gozdna oblast je v tednu ki je bil posvečen zaščiti gozdov, obelodanila statistiko gozdnih požarjev, ki so se pripetili v Združenih Državah tekom minulih 55 let. Velika večina teh požarjev je nastala radi nemarnosti ljudi, ki ne pazijo, kam mečejo vžigalice in cigarete in kje napravljajo o-genj. Da se vidi, kake ogromne posledice povzro-čuje taka nemarnost, naj tu omenimo le nekatere izmed najglasovitejših gozdnih požarjev v Združenih Državah. L, 1871 je požar v Peshtigo. Wis„ usmrtil 1500 ljudi in uničil poldrugi milijon akrov gozdovja [1 aker (acre) je 4050 m2j. Michiganski požar od 1.1881 je opustošil dva miljona akrov in uničil neznano število človeških življenj. Požar pri Philipps, Wis,. je 1. 1894 povzročil smrt 300 oseb. Radi požarja pri Hinkley, Minn., je 400 ljudi zgubilo življenje, na milijone akrov je bilo opustošenih in več kakor ducat naselbin je bilo izbrisanih s površine zemlje. L, 1910 so gozdni požarji v Minnesoti, Idahu in V/asbingtonu opustošili mnogo milijonov akrov gozdov in uničili neznano število ljudi, Dim i* teli požarjev se je videl na pacifičnem oceanu. 300 milj daleč od obali Strašni požar pri Cloquet Minn., je 1.1918 sežgal preko 400 oseb in povzročil gmotno škodo 30 milijonov dolarjev. L. 1918 in 1923 je bilo mnogo večjih gozdnih požarjev po vsej deželi Lani je bilo prijavljenih nič manj kakor 50,000 gozdnih požarjev. Skoda se ceni na mnogo milijonov dolarjev; vrh tega je pri tem ponesrečilo mnogo ljudi Gozdna oblast Zdr. Držav trdi, da je. .80% vseh gozdnih požarjev pripisati človeški nemarnosti Zato bi se dale preprečjti vse te pgromne škode na človeških življenjih in uničenem naravnem bogatsvu. če bi ljudje vsaj nekoliko bolj pazili na ogenj, kadar so blizu gozdov. FLIS. ENA ZA SPREMEMBO IN ZA SMEH. — Kaj, vi ste nosili,ta klobuk že dve leti? — Da, in še vedno je kakor nov. Dvakrat sem ga dal kemično očistiti in pred kratkim sem ga zamenjal v neki restavraciji za čisto novega. HIGIENSKE RAZMERE V LJUBLJANI V Ljubljani se pojavljajo vsako poletje razne nalezljive [epidemične] bolezni, kakor: škrlatinka. griža, legar itd. Posebno slovita po takih boleznih so predmestja Šiška, Udinat in Trnovo, to pa po krivdi mestnega fizikata. ki se ne briga, kam in kako se odtekajo različne fekalije. Tako je n. pr, pri hiši št. 6 v Veliki čolnarski ulici greznica, v katero odlagajo človeško blato in razne druge stvari, do-sedaj še popolnoma odprta. Hiša nima niti vodovoda, ampak vodnjak tik ob jarku, ki tečejo vanj fekalije od vseh višje desno in celo na nasprotni ulici stoječih hiš Voda iz vodnjaka daje tak duh kakor iz greznice, smrdljiv, komaj vzdržljiv, Tu se redi potem različen mrčes, miši in podgane, ki raznašajo bacile nalezljivih bolezni daleč na okrog. Go*p. dr. Perič, župan ljubljanski in predstavnik delovnega ljudstva, pokažite tukaj v dejanju, kar ste vse obljubljali za časa volitev in tudi kot prvomajski govornik pod Tivolijem. Tam ste se predstavljali delavstvu kot njegov zaščitnik in socialist. Treba bi bilo sedaj, da greste res med delavstvo, pa ne samo pod Tivoli, ampak v naše br-loge pojdite, da se boste tam prepričali, v kako higieničnih stanovanjih živi ljubljansko delavstvo. Vaša dolžnost, ki se imenujete socialist«*, je tudi ta da ščitite zatirane proti takšnim izkoriščevalcem ka-kor so tisti hišni posestniki, ki so dali pred vojno 8000 do 12.000 kron za posestvo, sedaj pa ga predajajo po 300.000 do 400.0q0 k. posebno pa še tisti ki so pred vojno dobili posestvo kot dedščino. Gosp. dr. Perič, socialistova in županova dolžnost je. da poskrbi potom mestnega fizikata ie iz higieničnih ozirov za zapretje takih vodnjakov. Ali ni to kulturen škandal, da sš nahajajo takšni vodnjaki v glavnem slovenskem mestu, ki ima že celo generacijo vodovod? Kaj so delali dosedaj vsi mestni fizikati? Kaj so že proti temu ukrenili razni aocialno-humanitarni zavodi kakor n. pr. Osrednji urad za zavarovanje delavcev in uprava humanitarnih fondov državne železnice, ki je njen zdravnik dr, Rus celo mestni fizik, šefzdravnik dr, Tičar pa občinski odbornik? Ni skoraj ene hiše po teh krajih, da bi ne bil kak železniški uslužbenec v njej na stanovanju —! Ti zavodi imajo toliko zdravnikov zaposlenih, da bi prav lahko pomagali mestnemu fizikatu nadzorovati higienske in sanitarne naprave po teh in vseh nalezljivim boleznim podvrženih krajih. samo glave bi bilo treba, ki bi znala to organizirati. S tem bi se zmanjšali izdatki, teh zavodov, ki bi že v kali lahko zadušili vsako nalezljivo bolezen in smrtne slučaje, potem bi pa tudi ne bilo treba zviševati prispevkov za bolniško zavarovanje, ampak bi jih lahko znižali. Ker tudi zviševanje teh prispevkov je izžemanje, izkoriščanje, kolikor časa obstajajo takšne higienske razmere, ki vedno ogrožajo zavarovance oz. občane. Zato opozarjam Vas, gospod župan, da ukrenete vse potrebno, predno se pojavi pri tej vročini ki je nastala, kakšna nalezljiva bolezen. Opozarjam Vas v svojem lastnem interesu, ki sem že sam nekoč obolel s svojimi družinskimi člani na eni teh bolezni in vsako leto na drugi. Opozarjam vas pa tudi v interesu vseh sostanovalcev te okolice, ki jih vsako leto nekaj zboli in umre. Štejem si pa v dolžnost javno vas opozoriti na takšne higienske razmere, kakor sem jih zgoraj navedel, ker je to v interesu vseh, cele občine, K. Kisovec. Iz stranke. Vsem ČlanOm okrožnega agrarnega odbora in Članom krajevnih organizacij SSJ in KDZ za okraj Brežice na znanje: V nedeljo 1. junija 11* se vrši ob 9. dopoldne v dvorani pri Grobušku v Brežicah posvetovanje o agrarni reformi. Dolžnost vsakega ki se v tem oziru zaveda svojega položaja, je, da se tega zborovanja gotovo udeleži, Brežice. Vsako 1. nedeljo v mesecu se vrši redni sestanek krajevne organizacije KDZ v Brežicah ob 10. v Grobuškovi gostilni. Vestnik »Svobode*. Hrastnik. Podruž. »Svobode* Hrastnik I. in II. poživljata vse svoje člane, članice in naraščaj, da se pripravijo za 1. junij na slavno razvitje prapora strokovne organiz. steklarjev v Zagorju. Sodrugi pevci naj dobro obiskujejo svoje vaje. Ne pozabite. Podružnica »Svobode« v Zabukovici priredi dne 8. junija 1.1. pešizlet na Mrzlico. Vabimo vsa kulturna društva in sploh vse dčlavske organizacije, naj se izleta udeleže, nudila se bo vsem najlepša prilika, da se razvedre v prosti naravi, Z vrha Mrzlice je lep razgled daleč naokrog, kjer leže razni industrijski in drugi kraji. Za suha grla bo preskrbela zabukovška »Svoboda*. Iz zdravstvenih ozirov in radi pomanjkanja vode za umivanje posode prosimo, naj prinese vsak kozarec ali steklenico s seboj. Za zabavo bo skrbelo tamburaško društvo .Radost* iz Liboj. Spored za skupni pohod je sledeč: Zjutraj ob 1. budnica pri električni centrali drž. premogovnika v Zabukovici, ob pol 2. odhod do Kačnikove zidanice pod Mrzlico, po kratkem oddihu nadaljevanje pohoda do planinske koče, nato sledi razgledovanje krajev s pomočjo daljnogledov ter prosta zabava v naravi. K obilni udeležbi vabi izletni odsek »Svobode« v Zabukovici. Ob zaključku lista smo dobili v roke zadnjega »Delavca* [22. maja 1924). ki objavlja na uvodnem mestu strokovne shode, na katerih bodo poročali tudi nekateri naši zavedni delavci, večinoma pa izraziti Kristanovci n. pr. Čobal, Vrhunec, Golmajer, Dražil Uratnik, Svetek, Mihevc, dr, Jelenec, Jakomin. Čelešnik, Arh, Golouh itd, S tem je popolnoma jasno, kam je zajadralo »Predsedstvo Strokovne komisije*, ki ga tvori sam Svetek s pomočjo neizvoljenega Urataika in adv. dr. Koruna. Ljudje, iz načelstva Kons. dr. za Slov., ki še zdaj niso tožili, da se operejo javno očitane korupcije in fingiranih bilanc, bodo nastopili pred delavstvom za čistost in enotnost z lepimi frazami, kakor jih čitamo v nekaterih resolucijah, ki jih .Delavec* sočasno objavlja in ki se vse bavijo z enotnostjo, namesto da bi govorile o kritiki dosedanje pisave »Delavca*, ki jo zavedni delavci povsod enako obsojajo, kakor Svetkovo demagogijo. Kako prav smo imeli, ko smo rekli da je zavednost edina rešitev! Samo zavedni bodo razumeli, da zahteva po kongresu ni razbijanje, ampak da razbija tisti, ki kongres zavlačuje. In io dela »predsedstvo* samo — le či« tajte .Delavca*! Gospod predsednik še ni sit vladanja. še ne mara položiti računov, pač pa se skriva za beograjski kongres, čeprav je v pismu na g. min. Ant, Kristami pisal, da na jugu nikjer ni strokovnega gibanja razen hrvaškega »Občega radnič-kega Saveza* ter 4000 članov Saveza Metalskih Radnika. »Vse ostalo je razbito in neznatno* pravi sam. zdaj se pa skriva za kongres tega .razbitega in neznatnega*, našemu delavstvu pa ne da pravice odločevanja. Kristan ima še močno rokot Dopisi. KORUPCIJSKE NAKANE. Iz Mežiške doline nam poročajo, da jim preti nevarnost. da se okrajno glavarstvo premesti iz Prevalj v Dravograd. V prvi vrsti se potegujejo za premestitev dravograjski trgovci in gostilničarji. Kakor je že dandanes režimska metoda, da podpira predvsem gostilničarje in trgovce, posebno tiste, ki so v soroda z raznimi Korošci in Pašiči ali pa celo bratje ministrov Grisogonov, bo Dravograd tudi dobil okrajno glavarstvo. Ubogo ljudstvo, posebno delavstvo iz Črne, Koprivne, Podpece, Mežice in drugih oddaljenih krajev, se bo moralo odpraviti kar en dan poprej na pot, da bo moglo opra-viti svoje posle pri okrajnem glavarstvu, ki bo torej imelo še ta pomen, da bo delalo »Zutreiber-dienste" za gospodo, ki striže ljudstvu volno in prav dobro živi na njegov račun. Pomisliti je treba, da ti kraji nimajo železnice in morajo ljudje že do Prevalj po 10—20 km hoditi peš- Ker ie vrhutega med Prevaljeni in Dravogradom tako slaba železniška zveza, bodo porabili dobra dva dni. predno bodo opravili najmanjši posel pri okrajnem glavarstvu. Ni nam znano, da bi bila občina Dravograd zahtevala premestitev glavarstva. Nasprotno I Občina Dravograd dela že. odkar je v socialističnih rokah, na to. da bi vojaška komanda izpraznila sirotnišnico in da bi razne »patriotične* oblasti vendar ne jemale še ubogim sirotam njih prostore, Seveda se občina Dravograd ne bo branila urada, a gotovo stoji na stališču, da naj razni prijatelji ministrov najprej poskrbijo, da bo sirotnišnica prišla v korist občini, potem ne bo več stanovanjske bede — potem naj se zgradi hiša za urad in uradnike pa bo Bosna mirna. Kadar oblast to zahtevo večine Dravograjčanov izpolni, potem naj se okrajno glavarstvo magari premesti v Dravograd, ljudstvo Mežiške doline se pa ne sme vabiti v Dravograd k uradu, temveč naj bodo vsak teden uradni dnevi v Prevaljah. Mežici In v Črni. Sicer pa vemo, da je ljudski blagor gospodom deseta briga, ker volk gleda samo na to, da je sit, ne pa da bi ostala ovca cela. Ena in dvajset klerikalnih tigrov se bo pa že pobotalo z volkovi. Brezposelni odbor na TurjaSkcm trgu v Ljubljani nam je pisaL Pritožuje se na dopis, ki smo ga pod tem naslovom Objavili v »Napreju“ 20. maja. Pritožuje se pa s tako nepomirljivo klasno borbo, da se pod svoj dopis niti podpisal ni, kakor bi bilo treba, kajti besede »Odbor za pomoč brezposelnim" lahko na kos papirja vsak napiše, treba je menda dati še tudi kak osebni podpis zraven, ne? Pa je bilo menda vse sram .podpisati takele nerodnosti : .Res je, da Modri ni prejel nikake podpore, to pa radi tega, ker odbor ni imel sredstev... Predložili smo tudi prošnjo na mestni magistrat ljubljanski (tam vladajo nepomirljivi skupaj s Peričem in klerikalci precej pomirljivo! Op. urj da bi se mu izdala denarna podpora. Prošnja je bila odbila, ker M ni pristojen v Ljubljano.. Odbor nima in še ni imel nikake imovine. torej ne more biti res. da odborniki med seboj zapravljajo imetje odbora. — Opozarjamo gospode okoli »Napreja", da smo na nepolitičnem temelju in odvisni le od dobrot ljudstva. — Za članek odgovarja .Odbor aa pomoč brezposelnim z dne 21. V. 1924.“ Tako nam je ta odbor pisal in mi smo se pred to nepolitično in neodvisno nepomirljivostjo tako ustrašili, da jo objavljamo, čeprav nas g. Pete jan tako lepo poučuje, da je načelo javnosti,greh. Črna. Dne 18. L m, je priletel Petejan iz Maribora in Topolovec je prišel zraven. 43. štev, »Na-preja* jim je dala tak veter, da niso mogli spati. V društveni sobi nas je bilo 6 odbornikov, pa smo bili vsi kakor eden. Petejan nas je vprašal, ali hočemo res strokovno organizacijo razdreti, ali hočemo res »Delaven* odkloniti pa »Ljudski glas* naročiti. Mi smo mu pa odgovori), da naše delavstvo .Delavca* ne priznava več za socialističen list in da takšne napadalne politike ne trpimo v svojem strokovnem listu. Dotaknili smo se cele Korunove in Kristanove politike in še njegove mariborske gnilobe povrh. Petejan pa je izjavil, da je ponosen na to, ker je pri 6blastni organizaciji, ponoaen. ker je od Bernotovcev proč, Povedali smo mu, da ae mi a Korunovci ne bomo nikdar združili in da je vse njegovo prizadevanje zaman, Obljubil je, da nam bo organizacijo razbil, pa sem mu odgovoril, da je on že razbil, kolikor je mogel, kar še pa imamo, se ne da več razbiti. Delavci nobenemu frazarju ne verjamejo več. K nam jih je že dosti prišlo razbijat, pa je vsak odšel z dolgim nosom in vaak izmed teh razdiračev je bil velik Bernotov nasprotnik. Povedal sem Petejanu tudi tole: ,Ča hočete, da bomo skupaj delali, vrzite Korunovo in Kristanovo gnilobo proč in pridite k nam. Delali bomo, da bo veselje. Če ste res tako navdušeni za delavstvo, kakor govorite.* On pa je dejal: .To pa ne, da bi mi z Vami šli! Kakor ne morete vi z nami, tako mi z Vami ne moremo*. Jaz sem rekel: »Bolje je. da se raztrgamo zdaj. ker združili se * vami ne Čitajt. naš tisk! bomo. razdor pa bi prišel tako ali tako. Mi si začnemo zidati novo stavbo, četudi je sedaj še majhna, pa bo sčasOm velika," Petejan; .Boš prej star postal, predno boste vi veliki in mi majhni* Jaz: .To je vseeno, saj z Vami bi itak nič ne bilo. Spalo bi vse, kakor je spalo prej. Mi hočemo naprej, če mi ne dosežemo, pa bo dosegla mladina.* Dne 29. t m. bomo imeli shod. kjer pojde, zn socialno zavarovanje. Štern je to prečital pri tisti debati in Petejan je slišal. Štern bo naznanil to dalje in če bo prišel takrat Arh iz Hrastnika, bo lahko začel napeljevati delavstvo na Korunovo štreno. Petejan je izjavil, da bodo oni delali na vso moč, da razbijejo in ugonobijo Bernotovo politiko. Oni da javnosti nočejo [po pravici so res povedali, op. ur.], ker da ni javnosti v nobeni državi, temveč da jo hoče le Bernot Mi smo pa rekli, da smo mi tisti, bi hočemo javnost in red. ker brez javnosti in brez reda ni pravice in tudi ne morale. Filip Grabner. IZ CELJA. Kristus je rekel: »Pustite male k meni.* Kapitalist Westen pravi: .Pustite male v tovarno. da mi garajo,” Popje pa še dostavljajo: .Pustite male v tovarno. naj se iztiska sveti profit iz drobnih udov !” Westen je cinkarno celo tožil, ker mu je prevzemala otroke v delo za svojo pccinkarno. Kdo je zgubil ne vemo. vemo pa. da se otrokom nikjer ne godi po pravici, in to po zaslugi njihovih starišev. Proletarcem v premislek. Slabi časi. • »Kmetija se nese nič,* tarna kmet in jo zavije v gostilno. ' .Za obrtnika je dandanes najslabše, vse dohodke poiro davki,a jadikuje obrtnik, ki znese ves denar v krčmo. »Kapitalizem nas bo vse uničil*1, se roti delavec pri svojem vrčku. »Draginja je strašna, ne morem si nič prihraniti", foži uradnik, in zato — hajd v gostilno. Slabi časi, a prišli bodo še slabši, če bo šlo tako naprej! * * * u Nehvalelnei. Oče (svojemu sinu]: »Mar misliš. da sem te zato pustil študirati medicino, da mi boš pivo prepovedal?!* * * * Oporoka pijanca. (Te-Ie vrstice je zapisal neki pijanec, predno si ie vzel življenje.] »Družbi zapustim slabo ime. slab vggled in spomin, kateri bo kmalu pozabljen. Staršem zapustim toliko gorja, kolikor ga morejo v svoji slabosti ravno še prenesti. Bratom in sestram zapustim toliko sramote, kolikor jim sploh povzročiti morem. Ženi zapustim potrto srce in življenje sramote. Vsakemu izmed svojih otrok volim revščino, nevednost, slab značaj in zavest, da je šel njih oče bot pijanec v grob. Jaz pa se pogrezam ... in se nikoli več ne vidimo 1“ * * * i OČE. Na samotni ulici sem srečal moža. Močna po. stava! Globoko udrte oči kažejo pojemajoč ogenj, obraz je bolj .podoben starcu kot možu. Slabo je oblečen, na nogah nosi ds tank e raztrganih čevljev. .Moram Vam. povedati svojo zgodovino.* tako me nagovori. .Ne vem, je-li smem še upati, toda moram Vam povedati, srce je prepolno gorja. Bil sem sin premožnih staršev. Imel sem ženo, mlado pridno, lepo in bil sem srečen. Dva sina in eno hčerko sva imela. Prišla je nesreča, začel sem piti. Nisem se več brigal za trgovino, polagoma sem zgubil vse. Žena je zbolela in umrlB. Sedel sem ob njeni postelji, ko je umirala in bil — pijan. Pil sem dalje .. .* »Kje so Vaši sinovi ?“ .O Bog, takrat sta bila še otroka. Prvi je sedaj 18 let star, drugi 16 let, oba ata kot tatova v ječi.* »In hči?“ »Vzgojiti sem jo dal v zavodu. 16 let je bila stara, ko je prišla iz zavoda k meni, dober nedolžen otrok. Bila je moja edina tolažba, toda jaz sem bil vedno pijan.* .In kje je sedaj? Pogledal me je. »Vprašate, kje je sedaj ?* je naenkrat zavpil, kakor bi ga zadela puščica je padel na tla... »Ponoči je na ulicah, postala je vlačuga." Nenadoma je skočil pobonci in hitel proč. — Hotel sem za njim. -Ne. ne!* je vpil, .zame ni več milosti!" Dirjal je proč in umrl kmalu v strašnih kletvah žalostno smrt pijanca. Svojo ženo in mater je pahnil v prerani grob. dva sina vzgojil za hudodelca, edino hčer za živo prehletstvo. * * * Te štiri slike smo povzeli iz »Preroda*, glasnika za gojitev treznosti In nravno povzdigo naroda. Koliko bo takšnih čitateljev, bi se bodo ob njih zamislili Ib storili svojo družabno dolžnost? Proletarec, zavedaj se, da šboduje nezmernost v pijači družabnemu razvoju, da tabo dolgo ljudstvo ne bo zavedno in zmožno za - socialistično družabno ureditev, dobler bodo stale na vsakih pet borabov gostilne in gostilnice, vinotoči in hoteli. Proletarci, ali se zavedamo te svoje dolžnosti do družbe, da ji z lastnim vzgledom priskočimo na pomoč ? Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 24. V. Tiskarna bratov Rmnpret v Krškem. im Delavskim slojem se priporoča na novo urejena gostilna „Prt Dalmatincu" Iv Mohar v