m :: LISTJE IN CVETJE :: g s ^" 8 Mladi zvezdoznanec. Luna, njena oddaljenost, velikost, gibanje, — lunini premeni. Luna nam je najbližje nebesno telo in edino, ki mu gospoduje naša zemlja. Kot sopremičnica naše zemlje je luna navezana na zemljo, po eliptični poti teka okrog zemlje in z njo vred potuje okrog solnca. Luna je oddaljena od nas nekoliko nad 60 zemeljskih polumerov ali 1/400 razdalje zemlje od solnca, okroglo 385.000 ktn. Luna je po obliki obla, s premerom 3480 km ali nekaj nad 2/7 zemeljskega premera. Lunina površina je enaka Vi3 zemeljske ali 38 milijonov km2 torei je lunino površje manjše kakor površina Azije ali Amerike, pa večjekot Afrike. Površina proti zemlji obrnjenega luninega polobla je nekako tako velika kakor površina mogočnega ruskega carstva, malo manj kot dvakratna Evropa. Po vsebini je luna 50 krat manjša od zemlje. Primero zemlje in lune po medsebojni velikosti kaže slika 11. Pot okrog zemlje prehodi luna v 27. dneh s hitrostjo 1 ktn v sekundi. Luna jc temna krogla, ki ne sveti z lastno svetlobo, ampak prcjema luč od solnca. Ker nam je luna najbližja, zato jo morcmo laglje opazovati, kakor druga nebesna telesa. Predvsem nas zanimajo lunini premeni. Vsakdo ve, da nam luna ne kaže vedno iste oblike, ampak da izpreminja svojo podobo. Vidimo jo kot ožji ali širši srp, ali polovično, nad-polovično ali cčlo razsvetljeno ploskev. So pa tudi dnevi ko lune ne vidimo. css iee s^d Koledar in pratika zaznamujeta štiri glavne lunine premene: tnlaj, prvi krajec, polno luno ali ščip in zadnji krajec. O mlaju ni videti lune, ker stoji tncd zemljo in solncem. To nam pojasni slika 10. Sredi slike je narisana zemlja, polovica zetnlje je razsvetljena, ima ¦dan, druga polovica je v tetni, itna noč. Zunanji krog potneni pot lune okrog zemlje. Na tej poti je narisana luna v posameznih časih svojega obteka okrog zemlje. Zaznamovana je tudi smer, od koder prihajajo solnčni žarki, kirazsvetljujejo zemljo in luno. Na notranjem črnem pasu pa je luna, kakor se vidi z zemlje ob raznih premenih. Kakor vidite, je polovica lune vedno v svet-lobi, druga polovica v temi. O mlaju je obrnjena proti .zemlji temna polovica. Po mlaju pa se odmika od ¦solnca na Ievo, torej od za-hoda proti vzhodu, vsak dan za skoro 26 navideznih luninih premerov. Drugi ali iretji dan po mlaju se pri-kaže na večernem nebu na zahodu ozek Iunin srp, z rogljema obrnjen proč od solnčnegazahoda. Naslednje vcčcre raste srp tako, da . vidimo čez 7 in pol dni po mlaju polovico lunine ploskvc razsvctljenc, pra-vimo, da je prvi krajec. Naslednji teden luna še raste in slednjič nam pokaže vso svojo razsvetljeno ploskev, imatno polno luno, ščip. Nato pa začne luna pojemati, razsvetljcna ploskev se začne krčiti na oni strani, kjer je pričela po mlaju rasti. V enem tednu, ali bolj prav v 7 in pol dneh, je le še njena leva polovica v luči, zadnji krajecje. Potem luna še nadaljc pojcma se zožuje in srp je zdaj z rogljema obrnjcn na desno, proti zahodu ter slednjič izgine. Iz nova nastopi mlaj. Luna se vrne spet med zetnljo in solnce. Od mlaja do tnlaja preteče 29 in pol dni, Paziti nam je še, kje vidimo luno ob posameznih premenih in kdaj sveti. Kot ozek srp po mlaju je luna zvečer na zahodu in sveti le nekaj ur, ko je solnce zašlo. O prvem krajcu vzhaja luna opoldne, ko jc solnce najvišje; ob solnčnem zahodu je luna najviše, zabaja pa o polnoči. Ko je luna polna, vzhaja ob solnčnem zahodu, o polnoči je najvišje na nebu ter zahaja zjutraj ob solnčncm vzhodu. Ob zadnjem krajcu vzhaja luna o poinoči ter zahaja opoldnc. Kot srp po zadnjem krajcu vzhaja luna pred solnčnim vzhodom. Vsak dan se biža spet solncu, dokler ne izgine zjutraj v solnčnih žarkih, da se nam čez nekaj dni spet prikaže po mlaju kot ozek srp na večernem nebu. Kar je tu povedano z besedami, vam pojasni slika 10. Tu vidite še, da je mesec o polni luni nasprotno od solnca. Zato prehodi polna luna po zimi skoro isto pot, kakor solnce poleti, polna Iuma nam torej razsvetljuje dolge zitnske noči. Poleti pa napravi polna luna isto pot, ki jo ima solnce pozitni, jn sveti lc kratko dobo. Luna nam kaže vedno isto polovico svoje povrgine. Kako to ? Na to vprašanje bi utegnil marsikdo odgovoriti: kcr se luna sama ne vrti. Pa to je napačno. Luna se namrcč v teku enega obhoda okrog zemlje zavrti tudi enkrat okrog svoje osi. To je vzrok, da nam luna nikdar ne more po-kazati svoje druge strani. Prav preprost poizkus, ki ga lahko sami napravite, vas o tem dodobra pouči. Recimo, da imamo sredi sobe okroglo tnizo. Na mizi stoji zemeljsko oblo (globus). Stopi okrog mize, ter glej na zemeljsko oblo. Zdaj se pa pomikaj okrog mize z obrazom vedno Slika 11 obrnjen proti globusu. Ko se premakneš za četrtinkoobhoda, zazreš sebi nasproti drugo steno sobe. Ko obhodiš polovico mize, boš s hrbtom obrnjcn v tisto stran sobe, katero si gledal ob pričetku svojega premikanja, videl pa boš steno, kateri si početkom kazal hrbet. Ko si tako dovršil ves obhod, si se hkrati zasukal enkrat okrog sveje osi. Pravtako luna. Ako bi se ne zasukal okrog svoje osi, bi kazal globosu po vrsti prednjo, nato levo stran, potem hrbet in slednjič svojo desno stran. Opazovali ste gotovo že, da se ob času, ko vidimo lunin srp, sveti ne-razsvetljeni del lune v medli pepelnati luči. To je odsev svetlobe, s katero sveti naša zemlja na luno, kakor sveti luna na zemljo. Zlasti se ta svetloba na luni vidi posebno dobro ob zimskem času po zadnjem krajcn. Josip Dostal. Odgonetka dopolnilne uganke Št. 9. VreCko Marica in Cilka, Erhartič Milena, Presker Mar., Ježovnik Pavla, Raih Julijana, Bas grmi ti na uho, Jurgl Ant., Marinc Mimika, Počan Mar., Nodus s časom postaja vse staro Id8) Volčanšek Julči in Karniovšek Dragica, las poknva ti glavo, učenke VIII. razreda pri Cč. šolskih sestrah v pas pregiba se telo, v Celju. ______ v vasi biva se lepo. Prav so uganili: Marschftz Olga in OdflOVOr M SalJ1T0 Vprašanje št. 9. Rihard v Braslovčah; Fon Ivo, prvošolec v Ako si misliš ,dva konja"v to- Celju; Štelcar Josip, sluga kn. škof. pisarne v žilniku, Iahhko verjameš, ker vrabec Mariboru; Zacherl Minka, Slavka in Tonček ne tnore pozobati dveh konj. v Ljutomeru; Gruden Ivan, Retje pri Velikih Prav so odgfovorili: Oruden Ivan, Laščah; Kramar Anton, v Mateni pri Igu; Retje pri Vel. Laščah; Kramar Anton, v Ma- Porekar Vladimir, Angelica, Ciril in Viktor, teni pri Igu; Porekar Vladimir, Angelica, Plavec Tonček, učenci na Humu pri Ortnožu; Ciril in Viktorr ter Plavec Tonček, učenci na Mercina Roza, v Zgornjem Kašlju: Piano Humu pri Orraožu; Mercina Roza, v Zgor- Anica, Probej Ilka, KnapiC Mar., Svetec Beti, njem Kašlju. ,,Vrtec" izhaja 1. ini vsakega raeseca in stoji 3 prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 b — Uredniitvo in upravništvoSv. Petra cesta št. 78 v L j u b I j a n i. Izdaje drnitvo ,,Prlpravnlikl dom". - Urejnje Ant. KržliS. - Tiska Katoliska Tiskarna v Ljubliani.