/ Poitnfn« plačana v gotovini. K " i Paumasna Havltka 4 Din. ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RAD IOFONIJO RADIO LJUBLJANA Na! radijski orkester pod vodstvom g< Draga Šijancs LETO VII 29 GLASILO SLOVENSKIH POSLUŠALCEV Jy[incrva Jy[usicuf i Troelektronski aparat za kratke, normalne in dolge valove! Elektrodinamični zvočnik. Elegantna Mira - Bicolor - kaseta. Radi vdelanega zapornega kroga zelo selektiven. Izredno nizka cena Din 3.200*- jfadlO" reg. 3adr. 3 o. 3. v JLjubljani, Miklošičeva cesta 7 Nase baterije Vam omogočijo mesece in mesece čist in nemoten sprejem tovarna 3a galvanične elemente in elektrotehniko " v JLjubljani Izboljšali smo jih do najvišje možnosti. Baterije znamke ZMAJ so vodilne Cene naših baterij so sledeče: 150 voltna anoda, dvojna, Din 255.— 150 voltna anoda, navadna Din 195.— 120 voltna anoda, dvojna Din 205.— 120 voltna anoda, navadna Din 155.— 90 voltna anoda, dvojna Din 155.— 90 voltna anoda, navadna Din 115.— 24 voltna mrežična baterija Din 42.— 15 voltna mrežična baterija Din 25.— 12 voltna mrežična baterija Din 15.— Zahtevajte pri svojem trgovcu edino le znamke ZMAJ , Kupujte domače blago! Rad IO 8. decembra 1935 29 V VII. Liublj ana Prof. Niko Kuret: Misli k našemu šolskemu radiu Naprosili smo avtorja našega zadnjega uvodnika, da nam je napisal še naslednja izvajanja o šolskem radiu. Kakor utegne biti znano, štejemo prof. Kure-ta med ustanovitelje slovenskega šolskega radia; poverjena mu je bila naloga, da spiše prvo slovensko delo o šolskem radiu, ki je izšlo leta 1931 (»Šolski radio. Bistvo, organizacija, razvoj drugod in njegove možnosti pri nas.« Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1931. Str. 96). Delo je bilo do tedaj edino te vrste v evropskem slovstvu in je doživelo tudi prav odlične ocene, zlasti v nemškem strokovnem časopisju (»Der Schul-funk«). Prof. Kuret je prejel celo povabilo, naj organizira estonski šolski radio. Po znanih dogodkih v naši politični preteklosti se je umaknil s svojega mesta v odboru za šolski radio in se danes udejstvuje drugod. — Uredništvo. Odzivam se vabilu, naj napišem še svoje misli o šolskem radiu, čeprav po sili razmer in po svo jem sedanjem poklicu nisem več šolnik. Gledati moram namreč, kako se naš šolski radio še vedno kreta po začetniških tirih ili nikamor naprej ne pride. Rad hi torej podal nekaj svojih misli, da tudi v tem pogledu napredujemo, za kar je že zadnji čas. NEKAJ ZGODOVINE Prvi glas za šolski radio je izšel pri nas v »Slovencu« z dne 17. novembra 1929. Dal mi je pobudo, da sem sam kmalu nato v tem našem tedniku začel objavljati vrsto člankov o šolskem radiu. Uresničenje slovenskega šolskega radia je omogočila Prosvetna zveza, ki se je v tem pogledu obrnila s prošnjo na kr. bansko upravo. S 15. aprilom 1931. je Lanska uiprava izdala svojo odobritev in napotila Prosvetno zvezo na Jugoslovansko učiteljsko udru- Naročnina: Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140. Za inozemstvo: tromesečna Din 48.—, polletna Din 96.—, letna Din 192.—. Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 v Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16. »Radio Ljubljana« izbaja tedensko OPOZARJAMO NA NASE ZAVAROVANJE APARATOV IN ŽIVLJENJA! ženje, ki je prejelo nalogo, naj prevzame organizacijo odbora za šolski radio. Prva ura šolskega radia pri nas se je vršila 16. aprila 1931. Kr. baraka uprava je imenovala kot svojega zastopnika pri odboru za šolski radio profesorja L. Andreeja. Ta odbor je začel svoje delo z zbiranjem potrebnega orientacijskega gradiva, s tečaji in z izdajo knjige, katero sem prispeval podpisani. Zaradi majhnih kreditov se je bilo treba omejiti na dve uri tedensko — in pri teh je ostalo. Oddaje eo hotele sprva ustreči ljudskim in osnovnim šolam, danes so se omejile docela na osnovne (nravi i o iim danes »narodne«) šole. Prvotna zamisel šolskega radia je postala interna zadeva učiteljske organizacije. Res je ta organizacija nosila težo dela, vendar šolski radio ne sme ostati omejen samo na eno vrsto šolstva. Seveda je pri vsem polno drugih okoliščin — predvsem pomanjkanje denarja. REORGANIZACIJA . ŠOLSKEGA RADIA Tik preden sem zapustil odbor za šolski radio (storil sem to zaradi odpustitve iz državne službe) sem bil izdelal načrt reorganizacije našega odbora za šolski radio. Ta načrt se mi tudi danes zdi še sprejemljiv in primeren. Vsekakor sem mnenja, da je treba odbor za šolski radio prenesti v organizem radia kot takega. Ne sme biti last ene same stanovske ali podobne organizacije. Šolski radio mora služiti vsemu šolstvu, ne samo eni vrsti šol. V tem smislu naj bi se odbor sestavil tako-le: Člani. — Odbor tvorijo: kot predsednik mladinski referent iz glavnega programskega odbora, dalje zastopnik banske uprave — tajnik (-ca), — zastopnik učitelj-stva: a) osnovno-šolakega, b) me-ščansko-šolskega, c) strokovnega, — zastopnik srednješolskih profesorjev: a) gimnazij, b) učiteljskih, c) ostalih strokovnih srednjih šol, — zastopnik: a) učiteljske, b) profesorske stanovske organizacije, — posamezni strokovni referenti. Strokovni referenti. — Strokovnih referentov je šest, in sicer: 1) za slovenščino, 2) za druge jezike, 3) za zgodovino in zemlljepis z domoznanstvom, 4) za prirodoslovje, 5) za glasbo, 6) za razne prieditve. — Strokovni referenti pripadajo ali učiteljskemu ali profesorskemu stanu. Odloča le posebna kvalifikacija v predmetu z ozirom na organizacijo radijskih oddaj. Strokovni sveti. — Naloga vsakega strokovnega referenta je, da zbere okrog sebe za svoj Komponist JEM ŠIBELlCS (Glej članek na drugi strani.) predmet zastopnike učiteljev in profesorjev z vseh vrst zavodov. Zastopniki posameznih predmetov z vseh šolskih tipov tvorijo tako imenovane strokovne svete. Naloga strokovnih svetov je, da organizirajo v mejah dovoljenih oddajnih ur za posamezne predmete oddaje s posebnim ozirom na različne tipe šol in s posebno pažnjo na soglasje z učnimi načrti posameznih šolskih tipov. Strokovni sveti vrše glavno delo šolskega radia. Njih naloga je, da pravočasno, a vsaj približno en mesec pred pričetkom novega polletja izdelajo točen načrt oddaj za posamezne predmete, ozirajoč se pri tem na napredovanje predmeta pri šolskem pouku. Strokovni sveti določijo predavatelje. Naloga odbora je, da načrte posameznih strokovnih svetov odobri, nakar se zbero o posameznih oddajah podrobni sporedi in dispozicije ter ostali (slikovni, tekstni) material, da so pripravljeni za pravočasno objavo. Glasilo. — Izhajati bi moralo (kot priloga ali kakorkoli) posebno glasilo šolskega radia, ki bi spričo svoje visoke naklade bilo zelo poceni, eventuelno brezplačno za revne učence in dijake. V njem bi se objavljalo vse potrebno gradivo: dispozicije predavanj, ilustracije, teksti itd. za vsako odajo posebej. Zlasti angleški šolski radio ima take tiskane predloge, ki tvorijo za posamezne cikle predavanj zaključene brošure. Šele to omogoča popolno izrabo vsega, kar predavanje nudi. Ciril Šoukal: Zakaj sem se odločil za Ulagov sistem smučarske gimnastike? Kakor že več let, tako se je tudi letos odločilo vodstvo ljubljanske radio postaje, da vpelje posebno uro, pri kateri naj bi se smučarji pripravljali na zimo. Smučarska gimnastika se vrši vsako nedeljo ob 8.15 zjutraj. Pri izbiri sistema, po katerem naj bi vodil gimnastiko, sem se odločil za UI a-govega, katerega je podal v knjižici »Smučarska gimnastika.«* Ulagov sistem je jasen, pregleden in navidezno enostaven. Vaje, katerih je samo 16, so izredno srečno izbrane, efektno ilustrirane, opisane v jeziku, ki je dostopen vsakomur. Ulagova smučarska gimnastika harmonično krepi mišice, doprinaša k sprostitvi telesa, vpliva na lepo držanje, povečava gibljivost sklepov; organi za dihanje se polagoma prilagodijo na smuške napore — kar pa je glavno, Ulagova gimnastika nas seznani s tehniko smučanja že v dvorani. Svoj sistem je izdelal Ulaga najpreje kot trener Ilirije in kot prvi učitelj radijske gimnastike v Ljubljani. Ko je bil v zimi 1. 1933/34 nič manj kot 121 dni na smučeh kot vodja smučarske šole Sm. kluba »Ljubljane« na Pokljuki, je sistem dan za dnem popravljal in mu dal končno zaokroženost. Že po prvem letu je odobril Ulagov sistem tehnični odbor JZSS, prevedli pa so ga tudi na srbohrvatski jezik. Bilo bi preobširno, ako bi hotel na tem mestu vrednost posameznih Ulago-vih vaj analizirati; osvetliti pa moram nekaj dejstev. Kot trener plavanja in smučanja, lahke atletike in orodne telovadbe, je Ulaga iskal in odkril nekatere splošno veljavne zakone kreta-nja. Teh zakonov se drži dosledno in tako ima njegova gimnastika tudi estetsko, telesnovzgojno in splošno športno vrednost. Njegova gimnastika je šola gracioznega in obenem v sportnotehnič-nem oziru pravilnega (smotrnega!) kre-tanja. Veliko važnost polaga tudi na dihanje, na lepo držanje telesa in na vse sekundarne kretnje. Ulaga ve dobro, katere mišice in sklepi zabolijo smučarje že prve dni »bele opojnosti,« zato jih hoče pripraviti na smuške napore že s pomočjo gimnastike; on ve, da se rejeni ljudje težko pripogibajo, zato jim je posvetil posebno vajo; ve, kako težko je dvigati s snegom obložene smuči, kadar hodite prečno v strmino (3. vaja!); skrbi za krepitev nog in elastičnost vsega telesa (4. vaja!); vas pripravlja na prečne skoke, krepi roke, skrbi za rotacijo trupa, z vajo štev. 8 vam hoče dokazaii, da ste prešibkih nog, povečuje gibljivost sklepov, vas seznani s plugom, s plužnim lokom, s prenašanjem teže z ene noge na drugo, z razbremenitvijo, s telemarkom itd. Cenjene smučarke in smučarji naj uvidijo, da bodo po takem sistemu prav dobro pripravljeni za zimo. N. Glliland: Obisk pri Jean-u Sibelius-u Prinašamo kratek članek o znamenitem finskem komponistu J e an u S i b e l i u s u, ki slavi te dni svojo sedemdesetletnico. Skoro vse evropske radijske oddajne postaje bodo ob tej priliki priredile v tem tednu majhne svečanosti. Trideset kilometrov od Helsingforsa, glavnega mesta Finske, leži majhen kraj Jervenpa. Tu stoji, skrita za visokim drevjem in daleč stran od ceste, lesena hišica, ki si jo je zgradil pred 35 leti veliki finski glasbenik Jean Sibelius. Hišica nosi ime po njegovi ženi Aini — »Ainola«. V tej pristno finski leseni hišici in v lepem vrtu, v katerem se nahaja majhna hišica, finska parna kopel, se počuti Sibelius, ki ga bo 8. decembra slavila vsa Finska — ker je namreč ta dan njegov sedemdeseti rojstni dan — pač najboljše. Velik, postaven mož z markantnim čelom muzika nas sprejme v salonu svoje hišice, medtem ko so naše oči že davnaj odkrile jedilnico, ki je v nasprotju s sprejemno sobo, opremljena čisto v finskem slogu. Velikanska peč, sestavljena iz pečnic, lesena klop z ročno spletenimi finskimi preprogami in s temnim izrezljanim pohištvom dajo temu prostoru svojo posebno mikavnost. Gospej Sibelius, nežni dami s sivimi lasmi ni niti v trdi finski zimi v tej leseni hišici premraz in tudi ne presa-motno. Poln ponosa nas pelje zakonski par v vrt, katerega praktični del — grede za zelenjavo — oskrbuje hišna gospodinja sama, medtem ko goji gospod Sibelius rože. Majhna lesena hišica, finska parna kopel z enim samim prostorom, ima velikansko peč, na kateri so nakopičeni težki kaiuni. Peč se kuri potem toliko časa, dokler niso kamni razbeljeni, potem pa se ulije na te mrzla voda. To je tipično finski način parne kopeli in tudi gospod Sibelius si je zgradil tako »kopalnico«. Na majhni verandi nain postrežeta s Fincem lastno gostoljubnostjo s kavo, in očarljivi pogled, ki nam splava od tu preko neskončnih, v vseh odtenkih zelene barve lesketajočih se gozdov, 'nam razjasni, zakaj se počuti ta veliki mož Finske pač najbolje v tej samoti. * Drago Ulaga, »Smučarska gimnastika,« Samozaložba, 32 strani, 16 slik, cena 10 Din, naroča se pri avtorju, Ljubljana, Emonska c. 20. FINSKA — DEŽELA TISOČIH JEZER Zgoraj na levi DR. ALOJZIJ KUHAR, govori v soboto ob 18.40 o zunanjepolitičnem pregledu, — v sredi PROF. JANKO MLAKAR, govori v sredo ob 18.40 v radiu, — na desni ga. ALBINA TRAVNOV A, ima v našem radiu gospodinjsko uro v nedeljo ob 16. uri K oddaji »POGLEJMO NA GORENJSKO STRAN« v soboto ob 20. prinašamo v sredi na desni Poljane, spodaj na desni Škojjo Loko, na levi pa Fužine z Bohinjskim jezerom v ozadju. V sredi na levi pa je mariborska stolnica, odkoder se bo prenašala v nedeljo ob 10. po radiu cerkvena glasba. KRITIKA GLASBENI DEL I. SIMFONIČNI KONCERT LJUBLJANSKE POSTAJE Dogodek, kot je bil samostojni simfonični koncert ljubljanske radijske postaje, nas napolnuje z velikim zadovoljstvom. Saj se vzpenjata zasnutek sam in vrednost izvedbe v prve vrste kulturnih dobrin. — Zasnutek po katerem naj si tekom sezone sledi kakih deset simfoničnih koncertov, namenjenih oddaji in posetu občinstva, je po svoji veličini dokaz, da se končno vendar pričenjamo tudi v radiofoniji postavljati ob bok drugim svetovnim postajam in s tem prav dvigamo tudi svoj sloves, ki bo dostojen za višino slovenske kulture. Pri tem bi spomnil na to, da je prav v tej smeri delovanje v smeri radijske glasbene reprodukcije še ne-izčrpano. Kajti dejstvo je, da v naših arhivih leži mnogo simfoničnih del naših domačih skladateljev, ki so vredna, da se od časa do časa oživijo. Poleg tega tudi mlajša generacija marsikaj u-stvarja. Ni se nam treba sramovati teh umetnin, ker bo po eni strani vsak vpošteval, da smo komaj poldrugmili-jonski narod in ker je kljub temu u-metniška višina takih del tolikšna, da dosega vsaj povprečno vrednost (spomnim se Gerbičeve simfonije, ki smo jo nekoč delno čuli na nekem ljubljanskem koncertu). Zasnovana serija koncertov pa more z delno oživitvijo takih del neprecenljivo doprinašati k postavljanju osnov samosvoji slovenski glasbeni tradiciji (ki nam je skrajno potrebna za nadaljno rast), zlasti, ker ima tako široko polje dojemalcev potom radijskega prenosa, pa istočasno lahko posreduje to umetnost tudi neposredno v živi, nemehanizirani obliki občinstvu, ki obišče koncert. To je v resnici plo-donosno delo. — Pa tudi vrednost izvedbe si je že na prvem koncertu pridobila priznanje in zaupanje. Sploh moramo vedno znova priznavati, da je naša postaja z nastavitvijo novega dirigenta g. Šijanca izredno pridobila. Napeta delavnost tega mladega umetnika se čuti vsepovsod, pa se je tudi na tem koncertu uveljavila tako, da je bil vtis celotne simfonične izvedbe prepričevalen. Radijski orkester je bil to pot še v večjem delu sestavljen iz opernega orkestra. Ta odvisnost je gotovo neugodna deloma z gmotnega stališča, pa tudi s stališča izvajalske vrednosti (ker so skušnje omejene), da puščamo ob strani svobodo takih prireditev z ozi-rom na čas. Zato obstoja velika želja po samostojnem radijskem orkestru v smislu komornega simfoničnega ansambla, ki bo pa, kot upamo, stopnjo za stopnjo uresničevala in s tem dokončno postavila tla zrelemu radijskemu simfoničnemu izživljanju. NEKAJ DROBNIH UGOTOVITEV Prenos opere »Faust« iz ljubljanskega opernega gledališča je bil ugoden, ker je bil zlasti v pevskem pogledu zelo mikaven. Culi smo dve domači najmlaj- JOHANN STRAUSS (1825—1899) FRANC LISZT (1811—1886) ši pevki (Fratnikovo kot Margareto in Igličevo kot Siebla), ki si obe močno utirata umetniško pot. Poleg tega pa še domačega tenorista Rijavca, ki si je s svojo umetniško vrednoto pridobil svetovni sloves (čeprav njegova pevska moč že polagoma zahaja). Akademski pevski kvintet se prav lepo oblikuje in zmore nuditi mnogo lepega užitka. Oddajni prostor naše postaje so predelali. Menda se v zadnjih dneh vrše oddaje zopet v njem. Ce je tako, potem je predelava zelo posrečena. Vsaj zvok orkestra ima zelo zračno barvo in je presenetljivo močnejši v izrazu. Stopnjevanega dela v glasbenem oziru smo v zadnjem času zelo veseli. V. U. PROSVETNI DEL SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE Učenje modernih jezikov je danes velika potreba. Življenje se že vrti tako, da je vedno na boljšem tisti, ki zna več jezikov. Radio je kot izrazita moderna kulturna pridobitev moral zadostiti tej pereči potrebi in vzeti v svoj program učne tečaje za tuje jezike. To se je godilo po vsem svetu in tudi v naših ( I mmmmmm PETER ČAJKOVSKI] (1840—1893) skromnih domačih razmerah ni bilo in ni smelo biti drugače. V preteklih letih smo bili priče, kako je slovenski radio skušal ugoditi svojim poslušalcem. Prirejal je sistematične tečaje francoskega, nemškega, italijanskega in srbskohrvat-skega jezika. Vendar vse to ni imelo prave sreče, ker se je, kakor se zdi, praksa izrekla proti taikemu načinu učenja jezikov. Letos se radijski upravi ni posrečilo oživiti niti francoskega konverzacijskega tečaja, ki ga je napovedala. Pri vsem svojem velikem navdušenju za tuje jezike pa smo pozabili na najvažnejše — na materin slovenski jezik. Podobni smo bili gospodarju, ki v preveliki vnemi sili za sosedom, lastno premoženje pa mu propada. Ali je vzrok tega premajhna ljubezen do rodnega jezika ali pa prevelika samozavest o popolnosti svojega znanja, o tem ne bomo razpravljali. Dejstvo je, da se slovenski jezik zanemarja na premnogih krajih in ob premnogih prilikah, da pa je njegova obramba in skrb zanj omejena na ozko področje šolskega pouka, ki je na žalost še vedno hudo nepopoln. Pojdite danes po šolah, predavalnicah, sodnih dvoranah, berite našo uradno slovenščino, časnikarska poročila, poslušajte govornike in predavatelje v radiu, in to često odlične kulturne delavce, pesnike itd., pa se boste zlahka in le z malo dobre volje prepričali, kako neutemeljen je ugovor, češ slovensko znamo, saj slovensko govorimo že od rojstva. Ka-ko živa je bila želja in kako velika potreba po pouku o materinem slovenskem jeziku priča že samo dejstvo, da so zamrli vsi drugi jezikovni tečaji v našem radiu in da je ostal le najmlajši (med njimi, to je slovenščina za Slovence. Ta prepotrebni tečaj vodi strokovnjak profesor dr. Rudolf Kolarič, ki je gojenec slovenske univerze, na kateri je slo-venistika v osebi prof. Ramovša dosegla odlično stopnjo. Da pouk slovenščine za Slovence uspeva, je zasluga g. dr. Kolariča, ki ga odlikujeta obširna strokovna izobrazba in dober jezikovni čut. Pri tem jezikovnem tečaju se obravnavajo razna praktična vprašanja, ki jih pošiljajo dopisniki. Naše poslušalstvo opozarjamo zlasti na izvajanja o novem slovenskem pravopisu, zoper katerega se iz nekega dela naše javnosti dviga hrup, ki se ne opira na stvarne argumente, ampak se pridno poslužuje anonimnega in z urednikovim hrbtom kritega zafrkovanja. Dr. Fr. T. Slike na tej strani spadajo k prenosu z Dunaja v sredo ob 19.30 KULTURNA uZgjR KRONIKA ANTON TOMAŽ LINHART (K razvoju slovenske drame III. v nedeljo ob 17.15.) PESNIK - FILOZOF LEV NIKOLAJEVIC TOLSTOJ 20. novembra 1.1. je minilo petindvajset let, odkar je Tolstojeva smrt globoko vznemirila srca vseh. On, ki je posvetil vse svoje življenje oznanjevanju kraljestva ljubezni in bratstva, si je bil sam že dolgo na jasnem, da ne živi s svojimi temeljnimi nauki v popolnem soglasju. Neizmerno je trpel radi nesoglasja s svojimi otroci in bližnjimi sorodniki, trpel je radi družabnih odnosov, ki jih je zaničeval in se jih vendar ni upal otresti, v sredi razkošja svoje družine je trpel radi človeškega pomanjkanja in revščine. In tako je zapustil kot starček, trpinčen radi lastne slabosti in očitkov, nekega mrkega no-vemberskega dne Jasno Poljano, blodil po cestah okoli, trkal na vrata samostanov in ves izčrpan se je zrušil na postaji majhnega kraja Astapovo, kjer je kmalu nato umrl. ' Tolstoj je čisto edinstven pojav v svetovni literaturi. Zdi se nam, kakor kakšna svetopisemska postava v svoji skromnosti, v svojem odporu proti moderni družbi, v svoji ljubezni do narave, v svojem gorečem poveličevanju evangelija in njega krščanske morale. Seveda je bil tudi človek s svojimi na-sprotetvi. Bil je kmet in svetski človek ob enem, na pol krivoverec, na pol svetnik, poln jasnega spoznanja in zoipet poln varljivih iluzij, sovražnik razumni-štva in sam nosilec velikih sipoznanj. Tolstoj je eden izmed največjih pisateljev moderne evropske literature. Njegov roman »Vojna in mir« (izdala Slov. Matica) je največji junaški spev našega časa, nova Iliada. Roman, ki se odigrava v napoleonskih vojnah in razvije pred nami nepregledno množico osebnosti in njih usode, zraste v roman armad in narodov. In njegov roman »Ana Karenina« je često lastna izpoved pisatelja, kajti kmečki revolucijonar Levin ni nikdo drugi, kakor Tolstoj sam. In končno naj omenim izmed njegovih del samo še roman »Vstajenje«, ki čudovito staplja v sebi vernost in realizem, najostrejše opazovanje in religiozno čustvovanje. Prav iz tega romana govori morda najkrepkejše resničnost Tolstojevega pesništva in resničnost njegovega verovanja. Leica Foto Rajko Kos, Ljubljana CSumar F=5 cm 1:2) SINCLAIR LEWIS Opera »AIDA«, ki so jo prenašali po radiu iz ljubljanskega opernega gledališča v sredo, 4. decembra. Na sliki vidimo gdč. Oldjekopovo kot Aido, poleg prvo sceno z go. Kogejevo (Amneris), Oldjekopovo (Aida) in Marčeca (Rada-mes). Druga slika nam kaže povratek Radamesa, tretja pa Amneris in Aido. Desna spodnja slika je iz prvega prizora, na levi Marčec, v sredini Betetto, na prestolu pa Petrovčič in Kogejeva, leva slika pa nam kaže sceno ob vrnitvi Radamesa, na skrajni levi Oldjekopovo z vencem zmage. LEO FROBENIUS znameniti nemški kulturni zgodovinar in raziskovalec Afrike, pisec velike knjige »Kulturgeschichte Afrikas«, kjer je znanstveno uveljavil svojo docela novo kulturno zgodovinsko in razvojno teorijo, je v palači berlinskega državnega zbora priredil razstavo najprimi-tivnejše evropske in afriške umetnosti, ki nahajamo njene primere v španskih, južnofrancoskih in severnoafriških podzemskih votlinah. Z razstavo je hotel dokazati, da je primitivizem kultura zase, ne kulturna stopnja kot podlaga za nadaljnji razvoj, marveč samostojna, brezčasovna, ki lahko obstoja brez ozira na civilizacijski razvoj sveta. Ta primitivna umetnost ima zase čudovite vrednote. Risbe na podzemskih stenah so po liniji, po preprosti, a nadvse dinamični izrazitosti in čudoviti barvnosti nedosegljive. Hipercivilizirani, tudi modernistični primitivnosti, ki so se v to vrsto umetnostnega oblikovanja zatekli zaradi nemoči in trudnosti, niti od daleč ne dosežejo te čiste, osnovne umetnosti, ki jo je porodil brezimni genij. LEV N. TOLSTOJ in ANTON ČEHOV (K predavanju v petek ob 21.) 30 POTUJOČIH KNJIŽNIC je nemški minister za kulturo in propagando dr. Goebbels pred nedavnim izročil delavcem, ki so zaposleni pri gradnji velikih nemških državnih avtomobilskih cest. ki ga pri nas poznamo kot enega najznačilnejših predstavnikov sodobne literature po prevodu njegovega romana »Arrowsmith« v izdaji Modre Ptice, je zdaj napisal novo delo »It can't happen here. — To se tu ne more zgoditi.« Roman je utopističen, obravnava namreč temo, kakšen bi bil razvoj fašizma v Ameriki. Na tej hipotetični temi Lewis ob primeru posameznika, ki doživlja osebno vso krvavo grozotnost fašističnega državnega reda obračunava s po-kretom sploh, prikaže njegovo zgodovino v svetu in analogno po njej sklepa, kakšen bi bil fašizem v Ameriki. Le-wis, ki se je zadnje čase zavedno in odločno opredelil na levo, seveda piše z veliko strastjo, a to dejstvo njegovemu mojstrskemu delu ne more vzeti nič hipnotične privlačnosti. , STOLETNICO MARKA TWAINA enega največjih- humoristov v svetovni književnosti praznuje letos decembra Amerika in ves svet. Twaina poznamo tudi pri nas po nedosegljivem humorju njegovih bosopetih junakov Toma Sa-wyerja in Huckleberryja Finna. Humor, ki je dandanes tako naredko sejan po literaturi, je v Twainu imel enega najbolj nedosegljivih mojstrov. Prav bi bilo, če bi se kaka slovenska založba spričo poplave malovrednih prevodov spomnila na kako delo tega mojstra. FILMI TEDNA KRALJ MONTBLANCA Film o večnem snu preprostega ljudstva, da je v ledenikih strašne in zagonetne gore skrito zlato gorskih duhov. Pravljica, ki gre kakor Zlatorogova od rodu do rodu in vzgaja fantaste, dokler nekdo ne zavzame vrha in mu sname skrivnost. Pravljica je združena z zgodovinskimi dejstvi, ko je 1786 kmet Balmat v tekmi za nagrado in gnan od lastnega iščočega duha prvič stopil na teme proklete gore. In v tem je pravzaprav najbolj sodobna privlačnost filma: vzpon na to najbolj nedostopno goro Evrope v 1786, v preprosti opremi, brez derez, brez moderne plezalne tehnike, z lestvami. Mojster tega filma je tvorec »Viharja nad Montblancoms dr. Arnold Fanck, ki ga je zima na tej gori drugič potegnila v svoj čar. Če je bil »Vihar nad Montblancom« športno senzacijonalen film s prisiljenim dejanjem, je »Večni sen« ali »Kralj Mont-blanca« strnjeno delo, polno iskrenosti, fantastike, ljudske pristnosti in življenja. Čudovita fotografija je tu dognana motivno in tehnično do viška, saj so pri snemanju tega filma uporabljali najmodernejše, čisto zadnje fotografske pridobitve. Film je daleč več kakor športni, kljub vsej drznosti vzponov, kljub vsemu grozotnemu planinskemu opoju; poleg režiserja in poleg pravljičnega okolja tvorijo filmu pravljično jedro igralci Sepp Rist, znan že iz »Viharja«, Brigite Horney in drugi. Film bo tekel v Unionu. MEDNARODNA FILMSKA ZBORNICA V začetku novembra se je po daljših pripravljalnih delih na mednarodnih filmskih kongresih v Munchenu in v Benetkah, osnovala mednarodna filmska zbornica s sedežem v Parizu. V Parizu se je vršil tudi njen prvi občni zbor. Zveza obsega poleg Holandije, Anglije in Rusije vse večje evropske države, ki samostojno izdelujejo filme. Upravni svet zbornice je za člane sprejel tudi obedve mednarodni organizaciji za izdelovanje filmov in za poset kinogleda-lišč. Za predsednika so na občnem zboru soglasno izvolili berlinskega filmsko -finančnega strokovnjaka dr. Schener-manna. Za podpredsednike so bili izbrani predstavnik švedske oživljajoče se filmske industrije Anderson, predstavnik Francije Gandera in italijanski zastopnik Ronedroni. Zbornica je že začela s praktičnim delom in se bavi z nameravanimi spremembami mednarodnega avtorskega prava, z ustanovitvijo mednarodnega razsodišča, za osnovanje mednarodnih razstav in filmsko umetnost, za izravnalno blagajno v deviznem prometu in za ustanovitev mednarodne kontrole nad izposojanjem filmov. Sklenili so tudi, da bodo povabili vsa važnejša filmska združenja na svetu, naj pristopijo k tej zbornici. Kot gost se je prve seje udeležil tudi angleški zastopnik Kearney. Seveda — tega ni treba omenjati — je glavni namen zbornice mednarodna zaščita gospodarskih interesov in dobičkov filmske industrije. JUNAKI IZ PAVLOVE ULICE Eden izmed onih redkih filmov, ki je dostojno narejen po literarni umetnini. Povrh tega, da je Molnarjev roman za filmanje po svojih gostotah in narahlo zastrti satirični simboliki kakor nalašč, je zraven roman in film trenutno nad vse aktualen. Otroci iz samotne ulice se igrajo. Iz dolgočasja se gredo tabore, vojsko, pretepe, delitve zemlje, igre kar na lepem izzvene v tragiko: igrali so se za nič, in vendar mora eden od njih igro plačati z življenjem. In prostor, izza kateterega so vse leto divjali otroški boji, zavzame tuja sila — kapital s strojem in iz igrišča naredi stavbišče zase. In vsi otroci se sprašujejo : zakaj je bilo treba boja in smrti, saj nima nobeden od nas nič od tega. Pretresljiv film. Pretresljivost dobi poudarka, ko se nekje na sredi zbudi človeku predstava o Evropi, ko vidi, da je film več ko ilustracija otroške igre, ko začuti v poteku dejanja strašno satiro na ves politični in socialni nesmisel sodobne Evrope, na rivaliteto moči za nič, na vojno, ki je igraekanje naveličanih z življenjem. Delo izzveni v gran-diozno satirično vizijo, kakršnih nismo vajeni, najmanj pa v amerikanskem filmu. Angleški naslov bolje simbolizira tendenco in smisel, vzst je iz bedastih vojno-propagandnih razglednic »No grea. ter glory« — »Ni večje slave« ali kakor ga poznamo iz nemških produktov »Kein schonerer Tod«. Film je ne b' zanimiv, ne le umetniški, ne le tragičen, marveč več: je aktualen sipričo vse bolj nesmiselnih priprav v Evropi, ki gredo za tem, da se spet začno otroške krvave igre za nič. Kvečjemu za smrt. Delo je režiral eden najboljših Amerikancev svoje stroke, Frank Borsage. Igralci so v njem neznani junaki iz Pavlove ulice, njih imena: George Breakstone, Frank i I Daro, Lois Wilson nam nič ne povedo, pomen dobe šele v pretresljivi igri celote. iz filma »KRALJ MONTBLANCA« \ehnika i ZA DOMAČO PORABO Viri motenj V splošnem boju proti radijskim motnjam so moderni sprejemni aparati opremljeni z vsakovrstnimi napravami, da hi s tem po možnosti dosegli dober, nemoten sprejem. Lastniki starejših tipov sprejemnih aparatov, ki nimajo še teh varovalnih naprav, morajo še danes v mnogih slučajih močno trpeti radi vsakovrstnih motenj. V takih primerih pa je še vedno naj-gotovejša pomoč, da poiščemo vzrok motenj 'in da odstranimo napako na stvareh, ki smo jih spoznali, da so vzrok motenj, ter se ne omejimo samo na varovalne naprave pri sprejemnem aparatu. Glavni viri motenj, kakor so motorji, zdraviliške naprave in sploh električne naprave vseh vrst, so itak znani večini poslušalcev. Je pa še veliko število drugih virov, iz katerih izhajajo motnje, na katere pa navadno pri iskanju ne pazimo, ker večini poslušalcev niso znane. Tu moram omeniti najprej hišno električno napeljavo. Posebno če je napeljava še iz vojnega ali povojnega časa. Ker se je tedaj uDorabljal po večini le slabši materijal, izhajajo radijske motnje često iz hišnega električnega omrežja. Nadaljnji često zelo neprijeten vir motenj so hišna električna stikala in transformatorji za električni zvonec. Pri uporabi stikal se tvorijo iskre, ki se slišijo v zvočniku kot pokajoči in prasketajoči šumi. V tem slučaju si lahko pomagamo s premostitvijo takšnega mesta, kjer izhajajo motnje z blokovnim kondenzatorjem od 1 — 2 mikroforada. Cesto ni potrebno, da bi bil ta blokovni kondenzator tako velik, tudi z manjšimi od 0,2 — 1 mikroforada često lahko dosežemo dobre odstranitve teh motenj. Hude radijske motnje povzročajo tudi samo na rahlo pritrjene varovalke v električni napeljavi kakor tudi na električnih aparatih. Posebno če imamo opravka z zamašnimi varovalkami, lahko nastopi slučaj, da se vijačni zamaški radi pretresanja oziroma med rabo tiste naprave (n. pr. srkalca za prah) omajajo. Z redno kontrolo teh varovalk se lahko obvarjemo pred motnjami. Včasih lahko tudi opazimo, da postanejo motnje zelo močne, če se pelje mimo hiše težak avto, ali pa tovorni vlak. Te motnje nastanejo na eni strani radi tega, ker se zrahljajo radi stresa-nja kontakti v aparatu ali v enem delu električnega omrežja. Na drugi strani pa nastanejo lahko motnje tudi radi tega, ker se tvorijo iskre na vžigalnih sve-čicah v motorju avtomobila. j^li ste je poravnali naročnino ? Poravnajte jo čimprej, da boste deležni našega zavarovanja aparatov in življenja ! hhhmhh Tudi telefonske naprave lahko povzročajo včasih radijske motnje, in sicer posebno, če je v bližini aparata telefonska avtomatična centrala. Pri uporabljanju vrtilne ploskve s številkami teh telefonskih aparatov vedno slišimo v zvočniku pokajoče šume, in sicer odgovarjajo ti šumi številu spojenih kontaktov, torej višini posameznih števil. Ce smo z gotovostjo ugotovili, da izhaja motnja iz telefonske naprave, je najbolje, da se obrnemo na pristojni poštni urad, ki bo po možnosti poskrbel za odpravo motenj. Ne izvirajo pa razne radijske motnje samo iz vsakovrstnih električnih naprav, ugotovilo se je namreč, da lahko motijo tudi razni stroji, ki niso na električni pogon. Tako so n. pr. dognali, da nastanejo pri obratovanju naprave, ki ima gonilni jermen, velike napetosti, kjer se tvorijo celo iskre, in da nastanejo v radijskem aparatu, ki stoji v bližini radi tega motnje. Te motnje odstranimo na ta način, da pustimo nalahno drseti kovinsko ščet po jermenu, ter da to ščet uzemljkno. Napetosti so na ta način taikoj odstranjene, ne da bi nastopile potem še kakšne motnje. Tudi uzemljitev je v nekaterih slučajih vzrok neprijetnih motenj. Če n.pr. ni kontakt žice, ki vodi v zemljo, z vodno cevjo dobro narejen, nastopijo prasketajoči šumi. Predvsem moramo paziti na to, da se ne naredi med žico, ki vodi v zemljo in vodno cevjo oksidirana plast. Zato je najbolje, da trdno zvarimo žico s cevjo in da namažemo mesto, kjer smo zvarili še z vročim para-finom, da tako zabranimo dostop zraku. ZANIMIVOSTI PROSTOR MLADIM Francoski poštni minister je ukazal, naj se izvajajo dela mladih francoskih komponistov, ki še niso bila tiskana, v radiu. Ob četrtkih je določeno pol ure za »resno« glasbo teh mladih komponistov, pol ure pa za »lahko« glasbo. Komponisti pa morajo predvajati ta svoja dela na klavirju lastnoročno. DVE NOVI ODDAJNI POSTAJI V ITALIJI Da bi slišali italijanski radio po celi Evropi, je sklenila italijanska vlada zgraditi dve novi oddajni postaji v Santa Palomba pri Rimu, ki naj bi oddajali vsaka z jakostjo 120 kw. Oddajati naj bi začeli še tekom prihodnjega leta. MESTO BOMB ZVOČNIK Francoski radijski časopis »Haut Par-leur« (št. 530) poroča, da bodo vodilni krogi italijanskega zračnega poveljstva, porabljali proti abesinskemu ljudstvu manj barbarska sredstva, kakor pa so bombe, ki jih mečejo z zrakoplovov, namreč zvočnik. Različna bombarderska letala bodo opremili z velikimi pripravami. Ko bodo letela nad sovražnim ozemljem, bodo tolmači pregovarjali domačine naj se udajo brez boja. Od tega ravnanja pričakujejo — izreden moralen uspeh. RADIO ODKRIL RUDO Na Gronlandiji je opazil uradnik, ki je nastavljen v tamkajšnji radijski oddajni postaji, da brezžične zveze z ladjami, ki plovejo po morju v gotovi smeri, zelo oslabijo ali se celo popolnoma prekinejo. Vedno, kadar so plule ladje v gotovem valovnem območju, niso mogle dobiti brezžične zveze z oddajno postajo. Iz tega je sklepal, da mora biti v tej smeri večji sklad rude, ki absorbira radijske valove. Na podlagi teh opazovanj so začeli s preiskovanjem in vrtanjem tega ozemlja. Preiskave v Kopenhagenskem tehničnem laboratoriju so dognale, da vsebujejo najdene rudnine veliko bakra in niklja. Opazovanja tega uradnika so torej privedla do odkritja skladišč rude, ki jih bodo sedaj pričeli izrabljati. NAJVEČJA RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA NA SVETU Kakor poročajo, bodo zgradili v Rusiji, nekako 40 km od Moskve, največjo radijsko oddajno postajo na svetu. Tamkajšnje odajne postaje obsegajo cela valovna območja in bodo skupno razpolagale z 2500 kw (dva tisoč pet sto kilowatti). Načrti za novo veliko radijsko oddajno postajo so že narejeni in odobreni. Poizkusile oddaje bodo predvidoma v jeseni 1936. POLET V STRATOSFERO IN RADIO Tekom zadnjega stratosfernega poleta Ameriikancev Stevensa in Andersona, ki se je izvršil brez velikih napovedi, se je brezžično pogovarjal sodelavec »Daily Telegrapha« iz glavnega poštnega urada v Londonu s pilotom. Spuščala sta se ravno iz rekordne višine 22.000 111 in sta se nahajala še nekako v višini 10.000 m. Zvezo z gondolo je dobil takoj. Pilota sta takoj odgovorila na klic, in londonski žurnalist ju je takoj razločno slišal. Pripovedovala sta podrobnosti o svoji pustolovščini. Ta brezžični pogovor, ki je trajal pet minut, kakor tudi sploh ves potek stratosfernega poleta, so prenašale amerikanske radio-oddajne postaje. S. M. ŠKERJANEC (K oddaji v petek ob 20J FRED D. PASLEY: SKl Capone _ car chicaških banditov Njegov prihod je ostal neopazen in mnogo časa je preteklo, preden so chi-eaške oblasti in občinstvo opazili njegovo navzočnost ter spoznali zgodovinsko važnost tega dejstva . .. Zakaj to je bil tisti Capone, ki je začel revolucioni-rati metode zločinov in organizirati korupcijo. Uvajati je namreč začel načrtno delo, metodo, racionalizacijo, ki so ustvarile svetovni uspeh vsem ameriškim stvarem. In ker je bil Capone med vojsko član Ameriškega ekspedicijskega zbora, je začel učiti svoj novi način 3 strojnicami . . . Sicer pa Al Capone ni neprijeten človek, če govorimo o njem kot o družabnem pojavu. V kakšnem speakasyju, čigar lastnik kupuje pri njem svoje pivo, nima rok k sebi obrnjenih. Njegov nasmeh je očarljiv. Njegovi zobje so prekrasni. Sijajen kramljavec je med dirkami, med boksarskimi tekmami, med odmori v gledališču. Skratka dobra duša je, kakor pravijo reporterji z raznih prireditev, darežljiv, celo razsipen, kadar mu gre kaj do srca, ki bije pod avtomatsko pištolo, zataknjeno v posebnem žepu pod levo pozduho . . . »Bog nas varuj, kadar se razjezi!« pravijo tisti, ki ga poznajo. »Al« je nežen kakor operetna diva in divji kakor pocestni pobalin. Al Capone je po rodu iz Napolija, ima pa instinkte neanderthalskega človeka. Visok je pet čevljev in osem palcev, tehta okrog 190 funtov. Star je 32 let, kar je vsekakor lepa starost za chi-caškega bandita, kjer je umrljivost velika. Njegovi gibi so preudarni, dokler ni v svojem poslu. Ko pa gre zares, postane uren, gibčen kakor panter. Njegova zunanjost spominja nekoliko na opico: potlačeni nos, velika okrogla glava, nasajena na tolstem vratu, na levem licu teče brazgotina vzdolž vse mogočne spodnje čeljusti, košate obrvi, črne in nasršene, se zraščajo in dajejo težkemu, zagorelemu obrazu strašen izraz. Imenovali so ga tudi »gorilo«. Zares, ta novodošlec iz New Yorka ni bil kar si bodi. Al Capone se je vrgel na Cicero in zavzel je mahoma to okoliško mesto ter ga podvrgel svojim namenom. To zavzetje se je pokazalo pri volitvah, dosegel ga je s puško in strojnico. »Al« imenuje »svojega« župana in »svojega« policijskega prefekta. Dirkališča hrbtov in igralnica Al Caponeja so se občinstvu na široko odprle. Caponejeve bez. niče in zabavišča so brez sramu razsvetljevala pročelja stoterih cerkva v okolici, v Riversidu, v Bervvinu, v Oak Parku, v Riiver Forestu. Celo v Chicagu je ostal Capone nekaznovan, medtem ko so hodili njegovi ljudje s strojnicami po ulicah in kosili booitleggerje nasprotnih tolp ter krč-marje, ki so se branili »Sindikatovega« piiva. Caponeja niso nikoli aretirali in pokazal je osla štirim policijskim pre-fektom. Eden iz njih, Mihael Hughes, je bil naznanil leta 1927., da je »pregnal Caponeja iz Cicera in da je ustavil vse njegove kupčije na ozemlju pokrajine Cook«, v cooški pokrajini namreč leži Chicago. »Upira se mi«, je govoril Capone, »ko vidim, da se takšni tipi poslužujejo mojega imena, da bi postali slavni! Nikoli še nisem videl tega Hughesa, nikdar nisem ž njim govoril, niti ne tele-fonično. To ti je šema! Mene bo pregnal, mene, iz Cooka in iz tega starega Chicaga — no, kaj takega se še ni zgodilo!« In zares, to se še ni zgodilo. * Capone je nastal iz Torria, kakor je nastal Torrio iz Colosima. Zgodba teh treh mož tvori celoto v zgodovini chicaškega zločinskega sveta. Colosimova zgodba se končuje prav na pragu prohibicije, ko se je industrija bootleggerjev komaj začela razvijati. Vendar je Colosimo iznašel organizacijo in ves tisti slavni »sistem«, ki sta ga pognala kvišku, ga razvila in izpopolnila Torrio in Al Capone. Colosimo je dospel iz Italije leta 1890 kot delavec, potem je postal cestni pometač. Dva občinska svetovalca, zanimiva tipa, sta ga spravila na pot sreče: Michael Hinky Dinck Kenna, gospodar krčme, kjer si dobil za pet centov tako velikanski vrček piva kakor je kozarec za vkuhano sadje, in John the Bathouse Coughlim, pesnik ob svojem času in propagator škrlatnordečih telovnikov, kakor svoj čas Thephile Gautier. Oba sta cenila Colosima zaradi njegovega vpliva v času volitev. Precej spočetka že je bil Colosimo med tovariši zelo znan. Domislil se je namreč, da bi zbral vse cestne pometače v lastnem »družabnem in atletskem klubu«. Poslej je ta klub glasoval pri volitvah kakor en mož. Zato je bil Colosimo po posredovanju obeh občinskih svetovalcev imenovan za nadzornika cestnih pometačev v svojem okraju. To mesto mu je donašalo nekaj prav znatnih ugodnosti v okraju, ki ga je sekala Dvaindvajseta ulica in je bil poln dvomljivih zakotij. Tako je postal lastnik majhne krčme z biljardi, potem lastnik »saloona«, družabnik pri več javnih hišah, naposled pa slavni Big Jim, lastnik »Grand-Cafe-ja Colosimo«, 2128, South-Wabash Avenue. Bil je vpliven volilec. oblačil se je kričeče, nosil diamante na uri, v prstanih, na kravati in celo na naramnicah! Njegovim uspehom je sledilo neraz-položenje pri »ameriškem« zločinskem svetu, pri zločincih-domačiuih, ki so bili zmeraj zavistni in na splošno sovražni uspehom Italijanov in Sicilijancev. Colosimo je prejel dosti grozilnih pisem in je doživel že nekaj poizkusov, da bi ga odstranili. Spričo te nevarnosti mu-čeništva in smrti je spoznal, da mu je treba telesnega čuvaja. Odpeljal se je zato v New-York in pripeljal Torria. Precej po Torrijevem nastopu, leta 1910., je v hipu prenehalo zasledovanje, in so se končale sovražnosti. Zakaj Torrio je znal. Sledeča zgodba je značilna: Trije člani neke »ameriške« tolpe so Colosimu že večkrat grozili, pa jim on ni odgovoril. Neki dan stopijo v njegovo kavarno in mu povedo, da bo jutri mrlič, če jim ne izplača 25.000 dolarjev najpozneje naslednje jutro. Ko se naglo domeni s Torijem, jih povabi Colosimo na sestanek za naslednji dan ob pol treh popoldne pod železniškim mostom na Archer-Avenue. To je bil sestanek s smrtjo, zakaj ob domenjeni uri niso naleteli ti trije »ameriški« banditi na Colosima, ampak na štiri neznance, oborožene z ročnimi strojnicami, in na dež krogel. Ročna strojnica je priljubljeno orožje chicaških gangsterjev, zakaj njeni »bob-ki« so hudo številni in se kaj na široko razprše, poleg tega pa jo je lahko »kriti pod obleko. Johnny Torrio je živel od puške. To je bil njegov posel. V New-Yorku je bil eden izmed vodij slavne tolpe »Petili pik«, izmed katere je nekaj pozneje iz-bral policijski poročnik Charles Beeker dva člana, Gypa in Leftyja, da sta mu spravila s pod profesionalnega igrača Hermana Rosenthala, ki bi ga bil sicer obdolžil korupcije. Ti premeteni dečki »Petih pik« so nevarni zločinci. Tisti, ki lahko vodi to kozmopolitsko tolpo, ni navaden človek, in Torrio je moral že biti pravi mož, da je mogel postati njihov podnačelnik. Spretem, zmožen, praktičen, izvežban v vseh ovinkih zločina, potuhnjen, kadar je bilo treba, prožen, spreten, lepega nastopa, star komaj 29 let, je bil Johnny Torrio podjeten in ambiciozen človek. Medtem ko se je Colosimo v svoji tolstosti in udobnosti bližal štiridesetim letom ter se zadovoljeval s svojim deležem, ki ni presegal okolice Dva-indvajsete ulice, je Torrio kaj kmalu segel čez meje prvega okraja. Zaželel si je bil vsega Chicaga in sanjal o tem, da bi zase monopoliziral zločinstvo za vso pokrajino Cook. In se je brž lotil dela. (Dalje.) V$af{ teden druga »Oprostite, gospod profesor, namesto klobuka ste si djali na glavo servieto.« Poslušalci pišejo DA NE BOMO KRIVIČNO SOJENI! V zadnjih dveh številkah (26., 27.) tedniku zu radiofonijo »Radio Ljubljana« nam g. inž. Št. predočuje svoje misli, kako vsestransko dvigniti naš radio. Navaja nam naročnike v številkah in sicer po stanovih. Trdi: »Od spodnjega konca prednjačijo duhovniki (135 naročnikov) in kmetje (545 naročnikov). T e številke osvedočujejo, da ima radio baš v orlih krogih najmanj pristašev, ki so razmeroma v n a j p o v o l j n e j -še m mat e r i al n e m položaj u.« Da izobraženec, ki ima veliko opravka s številkami, zapiše tako trditev, me je tako iznenadilo, da premišljujem, ali je ta trditev resna ali ironična. Če je mišljena ironično, potem samo eno rečem: »Ni lepo norčevati se iz revščine kar dveh stanov — morda si bomo v do-glednem času lahko kot tovariši-nima-niči podali roke!« Ker se pa zde vsa druga izvajanja resna, zato sklepam, da je tudi zgornja trditev resno mišljena. Naš kmet je dimes v tako »povolj-nem« položaju, da ima po večkrat na leto biriču pri hiši; saj ne mine nedelja, da bi občinski sluga ne klical pred cerkvijo po službi božji, kaj vse se bo nastopni teden prodajalo na javni dražbi, ker niso bili plačani ali davki, ali razne kazni, ali zapadle obresti, ali pa računi v prodajalnah. Denarja ni, ob- leka in obutev pa mora biti, ker tudi kmet še ni tako moderen in gorak, da bi mu zadostovala samo barva na koži; pa tudi barva bi nekaj stala. Dejstvo je, da se leto za letom manjša kmetova premičnina in to po vrednosti in po številu, njegove nepremičnine se pa obremenjujejo s hipotekami. Kje naj vzame kmet denar za radijski aparat in naročnino, ko velikokrat pri največjem posestniku ni niti dinarja za sol pri hiši! Kakor ,kmetom, tako gre tudi onim duhovnikom, ki se morajo pečati s kmetijstvom. Razlika je samo v tem, da ima kmet večinoma otroke — to je domače delavce, dočim mora duhovnik, ki mora svoje dohodke iskati v kmetijstvu in je zato brez mesečne plače, pošteno plačati vsakega delavca. Nekoliko na boljšem smo duhovniki, ki nimamo nobenih posestev, ker imamo zato mesečno plačo. Ni sicer velika, a bolje nekuj, kot nič! Naša plača z do-kladami vred znese od 500 do 600 Din na mesec. Vzemimo za zgled čistu konkreten primer: Mesečni dohodki znesejo 579 Din 50 tiara. Izdatki pa: za služkinjo 250 Din, za mesarja, prodajalno in reveže 300 Din. Ostanek 29 Din 50 para se pa menda lahko porabi za obleko, knjige, časopise, cigarete in za potnino v mesto enkrat ali dvakrat na leto. Preostanka za radio ni. »Pa imate obilno biro!« — Da, tako obilno, da iz birnega žita, če je letina dobra, vse leto kruh pečemo, če je pa letina kot leta 1933. in 1934., pa lahko tudi krušno moko kupujemo, če imamo za kaj. »Pa maše tudi vsak dan donašajo« — seveda, donašajo, in sicer neprecenljive dohodke, ki so nadnaravne veljave, za katere se pa radioaparat ne more kupiti, ker na zemeljskih borzah nič ne noti-rajo. Takozvani mašni štipendiji so pa prišli iz mode: Kmet nima, da bi za mašo dal, izobražencev z mesečnimi plačami pa na deželi ni, kjer pa so, jim pa še na misel ne pride, da bi za mašo dali, saj še k maši ne pridejo redno. Če omenim še bajne vsote, ki jih dobivamo kot veroučne nagrade po cele 4 Din od ure, pa še te samo na papirju obljubljene, tri leta namreč že nisem videl, kakšne božjake občinska uprava »pridela« — smo izčrpali vso diihovsko »bogatijo«. Duhovnik torej, ki hoče biti naročnik radija, si mora potrebno vsoto naravnost pristradati. Stradati zato, da pomagaš sotrpinu-človeku, to še nekako gre; stradati zato, da podpreš ptico selivko, ki te razveseljuje, dokler na tvoji smreki sedi, ko se pa malo preleti, te pa zaničuje in sramoti, zato stradati je pa težko — če ne verjameš, pa poskusi! Župnik B. J. KI SPOREDI RADIO LJUBLJANA Nedelja, 8. decembra TSSSHS 8.A0 Napoved časa, poročila, objava sporeda 8.15 Telovadba (g. Ciril Šoukal) 8Č45 Koncert citraškega krožka »Vesna«: Kosi: Koračnica Vesna; Orleth: Maganetta — valček (igra citr. zbor in gosli); Orleth: Koncertna uvertura (kvartet); Koželjski: Po jezeru (koncertna fantazija) — duet; Waujek: Gozdni mir, idila (kvintet); Schmidt: Pravljica iz starih časov, gavotta (ci-traški zbor in gosli) 9.45 Versko predavanje (gosp. Mihael Opeka) 10.30 PRENOS IZ MARIBORA: Gra-duale: Benedirta es tu. Offertorij, Bach Gounod: Ave Maria, za tenor, violino, harfo in orgle. Pred in po maši Marijine pesmi. 11.30 Mladinska ura: po sv. Miklavžu (g. Fr. Lipah, član Nar. gledališča) 12.00 Problem strokovne vzgoje in zaposlitev našega naraščaja (g. Brilly Janez, predsednik Organizacije absolvi-ranih tehnikov v Ljubljani) 12.10 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 12.20 Kar imamo, to Vam damo (plošče po željah) 15.00 Kmetijsko predavanje: Kurnica in negovanje kokoši (g. Ing. Wenko Boris) 15.20 URA DOMAČE GLASBE (radijski orkester): Petrič: Kuku, Radio Ljubljana! — kor.; Jaki: Karnevalske sanje (valček); Forster-Bravničar: Gorenjski slavček (fantazija); Čeriii: Iz vrela ljubavi (venček narodnih); Pavčič: Gor čez jezero (pesem); Pavčič: Narodna koračnica št. 3 16.00 Gospodinjska ura: Jajce v gospodinjstvu (ga. Albina Travnova) 16.15 Radijski orkester 17.15 RAZVOJ SLOVENSKE DRAME (III. ura): Predavanje; II. Linhart: Županova Micka (veseloigra v prvotnem besedilu). Osebe: Jaka, župan; Micka, hči; Anže, ženin; Steriifeldova, vdova; Tulpenheim, žlahtni gospod; Monhofer, Tulipenheimov prijatelj; Glažek, šribar. Igrajo člani Narodnega gledališča v Ljubljani. 19.30 Nacionalna ura 20.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda 20.15 OPERNE ARIJE S SPREMLJE-VANJEM RADIJSKEGA ORKESTRA (poje gdč. Dragica Sokova): Mozart: Figarova svatba (arija Cherubina); Bizet: »Carmen« (arija Mieaele); Smetana: »Prodana nevesta« (arija Marinke); Puccini: »Madame Butter-fly« (arija) — vmes igra radijski orkester 21.30 Prenos iz Zagreba: Od Adama do Eve (hrvaški adventni običaj) 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Lahka glasba (prenos iz kavarne »Nebotičnik«) Ponedeljek, 9. decembra 12.00 Simfonične pesnitve (plošče): Berlioz: Rimski karneval; Faure: Balada za klavir in orkester; Ravel: Valček (koreografska pesnitev) 12.45 Vrenmska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Pesmi za dobro voljo (plošče): Moj očka so mi rekli; Bratci veseli vsi; Bučar: Samo to znam; Amberg: Teta Ana; Špoljar: Malo ja, malo ti; Uzmi Stanu mili sine; En, dva, tri; Ford-Haenschen: The Merrymakers in Havvaii; La apachesa; Quiros: Flor Caida; Bircher: Pojdi v planino; Bir-cher: Planšarica; Schertzkuger: Koračnica grenadirjev; Dekner: Tik-ti, tik-ta 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Zdraviliška ura: O pljučnici (gospod dr. Bogomir Magajna) 18.20 Harmonika (plošče): Žužember-ška polka; Iz dolenj. goric; Kmečka polka; Delaj dekle pušeljc; Ven pa not; Samo še enkrat 18.40 2000LETNICA PESNIKA HORA- CIJA (g. prof. Anton Sovre) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20.00 ZA ZABAVO IN DOBRO VOLJO (radijski orkester): Strauss: Akvareli (valček); Offenbach: Hoffmannove pripovedke (fantazija); Engleman : V prodajalni igračk (suita); Lehar: Zemlja smehljaja (fantazija) 21.00 KOMORNI KVINTET NA PIHALA. Sodelujejo gg.: Korošec Slavko — flavta; Laun Vaclav — klarinet* Hauck Willv — fagot; Moravec Feliks — rog; Flego Branko — oboa: Rorich: Kvintet za pihala v treh stavkih; Pesard: Menuetto; Bravničar: Kvintet za pihala 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Instrumentalni dueti. Klavir (gospodična Gnjezda Melita) in harmonij (g. Kaškarov Dimitrij): Mendelssohn: Nocturno; Mendelssohn: Vera v pomlad; Gluck: Gavotte iz Orpheja; Ni-choll: Seherzino; Mozart: Andante iz sonate za klavir No. 15 (Konec ob 23. uri.) Torek, 10. decembra 11.00 Šolska ura: Kako smo praznovali 601etnico naše šole (II. deška narodna šola na Grabnu v Ljubljani) 12.00 Pesmi tujih narodov (plošče): The keys of Heaven; Leeds Owd cburch; Ukrajinska »šumka«; Turška pesem I., II.; Zvoki iz Mexike; Way Down Yonder in the Cornfiels; Car-ry me Bark to Old Virginy; Venček škotskih pesmic; Stari veseli glasbeni dragulj; Venček starih amerišk. pesmi 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved čas, objava sporeda, obvestila 13.15 Za dobro voljo (radij, orkester): Rossov: Ljubezen in življenje (val- ček); Suppe: Bocaccijeve galanterije; Delibes: Sylvia (baletna suita) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Iz Smetanovih oper (radijski orkester) : Tajnost (uvertura); Poljub (fantazija) Dalibor (fantazija); Bra-nibori v Češki (fantazija) 18.40 VIŠEK KITAJSKE KULTURE PRED PROPADOM (g. Fr. Terseglav) 19.00 Nauoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20.00 PRENOS OPERE IZ ZAGREBA. V odmoru: Časovna napoved, vreme, poročila, objava sporeda (Konec ob 23. uri.) Sreda, 11. decembra 12.00 »Zvezdniki in zvezde« (plošče): Schubert: Podoknica — J. Mc. Cor-mack; Joh. Strauss: Podaj se v gondolo — H. E. Groh; R. Korsakov: Indijska pesem — R. Tauber; Karto-wicz: Obljuba — Ada Sari; Lehar: Rada bi zopet videla dom — Vera Schwarz; Hely & Monnot: Kadar boš v mojem objemu — Lucienne Boyer; Abraham: Prelepa Tangolita — G. Al-par; Sonsa, tango — Pilar Arcos; Pascal Basia: Aux iles Hawaii — J. Baker; Lehar: Poglej me in bodi mi dober — Eggert; Benatzky: Če ne poznaš zvestobe — J. Sehmidt; Stoltz: Ljubim vse žene — Jan Kiepura 12.45 Vremnsika napoved, poročila 13.00 Navoped časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Glasbene slike iz daljnih dežel (plošče): Lincke: Parada siameške straže: Granados: Orientalska koračnica; Dreyer: V kitajskem gledališču; Siede: Serenada na kitajski cesti; Yo-shitoimo: Japonski ples s svetiljkami; Jessel: Kuliji iz Sumatre; Yoshitomo: Slavnost črešnjevih cvetov; Kronber-ger: Budov praznik ljubezni; Prichv-stal: Ples odalisk; Prichystal: Svatba na Jutrovem; Dobes: Vožnja v San-tiago; Prichvstal: Slavnost v haremu; Eilenberg: Mlin v Schwarzwaldu; Benbix: Ples dervišev 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Otroška ura: Pravljice (gdč. Milena Boltarjeva, članica Nar. gledališča) 18.20 Storžek se bo poboljšal (člani radijske dramat. družine) 1810 O MORFOLOGIJI IN GEOLOGIJI PLANINCEV (g. prof. Janko Mlakar) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 PRENOS Z DUNAJA: Simfoničen koncert, ki ga priredita Ravag in »Društvo prijateljev glasbe«. Sodelujejo: Lili Claus (sopran), dunajski simfonični orkester; Moritz Rosen-thal (klavir). Dirigent: Osvvald Kaba-sta. — 1. R. Strauss: Uvertura k »Molčeči ženi«; 2. Liszt: Klavirski koncert št. 1 v Es-duru; 3. A. Berg: Lulu — suita; 4. Čajkovskij: IV. simfonija v f-molu 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 DUET MANDOLINE IN KITARE (gg. Samarin in Antunovič): Sartori: Duhovitež (polka); Dunajevski: Hvala ti, srce (tango); Salvetti: Umrla je Ijubav (pesem). — Duet dveh kitar (gg. Samarin in Antunovič): Schwert-hoffer: Uspavanka (pesem); Schvvert- Izvleček iz koncerti NEDELJA 17. Simfonični koncert; Milan — Rim PONEDELJEK 19. Koncert budimpeštanske filharmonije, Budapest 20. Baeh-ove kompozicije — Suise Romande 20.50 Simfonični koncert — Rini 20.10 Goethejev večer — Hamburg 20.55 Koncert brnske filharmonije — Brno TOREK 19.30 Simfonični koncert, Beromunster 20. Simfonični koncert, Varšava 20.50 Simfonični koncert, Milano 21.30 Beethovnova sonata op. 109, Bratislava 23. Beethovnove kompozicije, Langen-berg SREDA 19.15 Mozartove kompozicije, Bucarest 19.30 Simfonični koncert, Dunaj 20.05 Koncert češke filharmonije, Praga 20.15 Simfonični koncert filharmonične- go orkestra, Bucarest 20.30 Bach - Lavernejev koncert, Toulouse 20.45 Simfonični koncert Leipzig 20.50 Simfonični koncert, Rim 21. Chopinov koncert, Katovice ČETRTEK 21. VI. Mozartov ciklus, Berlin PETEK 20.10 Chopinov koncert, Suisse Romande 20.45 Violinski koncert, Palermo . 21. Simfonični koncert, Milano 22.10 Bachove klavirske in orgelske skladbe, Dunaj SOBOTA 20.15 Simfonični koncert, Beromunster Opere operete - drame - igre NEDELJA 19. Snubač, veseloigra — Breslau 20. Adventna luč, slušna igra, Hamburg 20.50 Sir Oluf, opera — Milano 20.50 Friderika, opereta (Lehar), Rim 21. Skrivnost kralja diamantov, Dunaj 21.05 Kralj Ojdip, drama — Praga hofer: Gozdno šumenje; Schwertho-fer: Tožba ptice; Češka narod, polka (Konec ob 23. uri.) v Četrtek, 12. decembra 12.00 Dvorakove skladbe (plošče): Kar. nevalska uvertura; Lento iz kvarteta v F-duru; Andante cantabile iz kvarteta v F-duru; Uspavanka; Ko mi je še moja majka pela; Indijanska žalo- stinka; Valček v A-duru; Valček v D-duru 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila programov PONEDELJEK 21.30 Carmen, opera (Bizet), Varšava 22.10 Čardašika kneginja, opereta (Kalina«) — Dunaj TOREK 20. Pri treh mladenkah (Schubat), Zagreb 20.10 Deklica iz Biberaeha, spevoigra, Berlin SREDA 20.50 Viktorija in njen husar, opereta, Milano 21. Operna skušnja, opereta, Hamburg 24. Don Pasqual, komična opera, Stuttgart ČETRTEK 20.10 Muzikant, spevoigra, Munchen 21.20 Barberina, tragedija, Bratislava PETEK 20. II. in III. dejanje opere Lohengrin, Budapest SOBOTA 16. Seviljski brivec, opera (Rossini) Praga 18.15 Zakonska klop, Berlin Predavanja jezikovni tečaji NEDELJA 19.25 Beromunster: Starši in otroci PONEDELJEK 18.30 Francoščina, Beograd 18.30 Esperanto, Suisse Romande TOREK 18.30 Francoščina, Dunaj 19. 10-Ietnica obstoja Radio Berna, Beromunster SREDA 18.30 Nemščina, Beograd ČETRTEK 18.30 Angleščina, Beograd 20. Pilsudskijev večer, Varšava SOBOTA 18.35 Reportaža s treninga za zimsko olimpijado, Dunaj hoda; Wieniawski: Capriccio valse — Br, Hubermann; Schubert: Ave Maria — J. Heifetz; Lehar: Sinja je posteljica moja — Kreisler 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Koncert DEBUSSY-jeve glasbe (radijski orkester): Otroški kotiček (suita); V vrtu (slika); Pogreznjena katedrala (simf. slika); Ciganski ples 18.40 SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE (g. dr. Rudolf Kolarič) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20.00 PRENOS IZ BEOGRADA: Simfoničen koncert godbe kraljeve garde pod vodstvom g. Drag. Pokornija 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 GOSP. DRAGO ŽAGAR POJE S SPREMLJEVANJEM RADIJSK. JAZ-ZA. (Konec ob 23. uri.) KATERI LIST Vam nudi takšne in tolikšne ugodnosti kakor naš? Kateri list lahko o sebi reče, da deluje samo za Vaš interes? Naš list je v pravem pomenu besede glasilo poslušavcev Bori se za Vaše poslušalske interese, pomaga Vam, kadar Vas obišče neprijetna nezgoda in Vam aparat odpove, stoji Vašim ob strani ob najtežji uri, ki bi Vas utegnila zadeti. Mi se ne izgubljamo v nebistveno-stih, zmeraj smo aktualni in se oziramo za življenjskimi vprašanji našega radia. Bodite in ostanite zato naš naročnik! Poravnajte naročnino, da boste vseh ugodnosti deležni! Smemo za protiuslugo izreči majhno prošnjo? Dajte eno številko našega tednika svojim znancem, pridobite nam vsaj enega naročnika več! Ali se boste potrudili? Hvala Vam! Petek, 13. decembra 11.00 Šolska ura: Ahesinija (g. dr. Reya Oskar) 12.00 Udovičeva in Laušetova pojeta (plošče): Čez Savco v vas hodiš; Sladki spomini; Slovenske pesmi — V slovo; Oh ura že bije — Narodne pesmi: En let in pol — Ljubca moja; Hišica pri cest' stoji; Zapojmo veselo zdravico 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Dunajska opereta (radijski orkester): Millocker: Dijak prosjak (fantazija); Bruby: Dunajske specijali-tete (valček); Lehar: Lep je ta svet (fantazija) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Ženska ura: O kozmetiki (g. doktor A. Ferenčak) 18.20 Uverture na ploščah 18.40 Žena in delo (g. Pernišek Franc) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20.00 FRANCOSKA KLAVIRSKA LITERATURA, (Predava in na klavirju ilustrira g. prof. L. M. Škerjanc): Rameau: La Dauphine, La poule, Menuet, Piece, L'enharmonique, Les tri-cotets, Le rappel des oiseaux, Rigau-don, Musette et Tainbourin; Coupe-rin: Les barricades mysterieuses, Les moissoneurs; Daquin: Le coucou 21.00 LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ (g. dr. Nikolaj Preobraženski) 21.20 Dela Čajkovskega (radijski orkester) : Slovanska koračnica; Pikova dama (fantazija); Andante iz V. simfonije; Evgenij Onjegin (fantazija) 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Lahka solistična glasba (plošče): Wiedoeft: Valse mazanetta (saksof.); Beethoven: Minuett (saksofon); Cla-rey: Smešen ritem (klavir); Confrey: Božanje klavirja (klavir); Jatove: V deževnem dnevu (klavir); Gilarden-ghi: Katania; Pomladni zvonček sanja (Glockenspiel); Male Metke najljubši ples (Glockenspiel); Godard: Jocelynova uspavanka (saksof.); Leon-cavallo: Jutranja pesem (saksofon); Perl: Ducky (klavir); Barnes: Danity Miss (klavir) (Konec ob 23. uri.) Sobota, 14. decembra 13.15 Virtuozi igrajo (plošče): Schumann: Zakaj? — Jan Paderevvski; Liszt: Ljubavne sanje — W. Murdoch; Brahms: Valček v As-duru — W. Murdoch ; Mendelssohn: Pondadna pesem — W. Murdoch; Drdla: Kubeli-kova sereiiEtda — Cr. Goni; Hassel-mans: Molitev — Marie Goosens; Saint Saens: Labud — Pablo Casals; Massenet: Elegija — Guil. Gomez; Gomez: Gavota — Guil. Gomez; Sto-jovski: Ob potočku — Jan Paderevvski; Kreisler: Ljubavna radost — Da-još Bela; Rubinstein Noč — V. Pri- 12.00 Plošča za plošča — napev v napev (plošče) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošča za ploščo — napev v napev (plošče) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Za delopust (radijski orkester): Kniimann: In dulce jubilo, kor.; Schmidt-Hagen: Izzvenelo je . . . (valček); Verdi: Traviata, fantazija); Cu-lotta: Srečno srce (intermezzo) 1840 PEREČA ZUNANJEPOLITIČNA VPRAŠANJA (g. dr. Alojzij Kuhar) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20.00 POGLEJMO NA GORENJSKO STRAN! (Iz Bohinja do Poljan in Škofje Loke) 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Radijski jazz (Konec ob 23. uri.). OSTALE POSTAJE Nedelja, 8. decembra BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 9.30 Bogoslužje • 11. Prenos iz Splita — glej Zagreb • 12.30 Radijski orke, ster j 13.45 Poročila • 16. Odlomki iz opere »Carmen« • 17. Koncert zbora »Tesla« • 18.30 Violončelo • 19.10 Plošče • 19.30 Nacionabia ura . 19.50 Koncert vojaške godbe • 21.20 Igra • 21.40 Koncert radijskega orkestra • 22.05 Poročila • 22.25 Koncert radijskega orkestra • 23. Plesna glasba ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 10. Bogoslužje » 11. Prenos odkritja svetilnika Nj. V. blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. iz Splita o 12.30 Nabožna glasba — plošče • 16.30 Koncert mandolinskega kvarteta »Morava« • 17. Poročila • 17.15 Popoldanski koncert radijskega orkestra a 19.30 Nacionalna ura • 20. Recitacije • 20.15 Vokalni koncert Aleksandra Griffa * 20.45 športne vesti • 21. Čelo koncert • 21.30 Od Adama in Eve — narodni običaji iz Požege a 22. Poročila • 22.15 Plesna glasba BARCELONA 377/795 5 kw 16. Plošče • 18. Koncert radijskega orkestra • 18.45 Pesmi • 19.15 Koncert radijskega orkestra » 20. Plošče • 21. Plošče • 21.15 Pestra glasba • 21.45 Plošče • 22. Pestra reportaža • 22.15 Plošče « 22.45 Vokalni koncert • 23. Plošče BEROMUNSTER 540/556 100 kw 16. Maša za mrtve (Hektor Berlioz) • 17.35 Poljudni zabavni koncert — plo-, šče • 18.05 O boju za prvenstvo v šahu » 19. Poročila • 19.20 Slušna igra • 21. Poročila • 21.10 Koncert radijske-gaa orkestra • 22.15 Športne vesti • 22.20 Prenos iz Kuchlina BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 6.30 Praga • 8.30 Vokalni koncert • 9. Prenos bogoslužja • 10. Pridiga o 10.55 Koncert instrumentalnega kvinteta J 12.20 Koncert radijskega orkestra • 15. Operni prenos • 17.55 Madžarska ura • 18.50 Praga "> 20.15 Brno t 21.05 Mor. Ostrava • 22. Praga • 22.2.0 Poročila • 22.35 Praga BERLIN 356.7/841 ' 100 kw 6.10 Gimnastika o 6.30 Prenos koncerta iz Hamburga • 10.30 Jubilejna proslava nemških železnic • 12. Opoldanski koncert * 14.15 Lahka glasba a 16. Popoldanski koncert • 18. Slušna prireditev • 19. Pester program • 20. Zabavna glasba • 21. Herman Unger dirigira lastna dela • 22. Poročila • 22.30 Nočna glasba • 24. Nočni koncert BRESLAU 315.8/950 100 kw 5. Narodna glasba • 6. Prenos koncerta z ladje • 12. Opoldanski koncert » 16. Pester popoldanski program • 18.20 Lahka glasba • 19. »Snubač« — veseloigra • 20. Radio-ekspedicija v Antlan-tido * 21. Berlin • 22. Poročila • 22.30 Nočni koncert BRNO 325.4/922 32 kw 6.30 Praga • 9.10 Mor. Ostrava • 11.20 Glasbena matineja e 12.20 Bratislava o 14.05 Plošče š 15.30 Praga • 18. Nemška ura • 18.10 Praga o 20.15 Igra • 21.05 Mor. Ostrava » 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kw 10.30 Pridiga * 10.50 Nabožna glasba • 11.10 Zborovni koncert • 11.45 Koncert orkestra Grigoras Dinicon • 14. Poročila • 1.7. Popoldanski koncert * 18.20 Koncert vojaške godbe • 19. Poročila • 19.15 Koncert vojaške godbe o 20.15 Pianinski koncert * 20.35 Športne vesti • 20.50 Operetna glasba, igra radijski orkester • 21.30 Poročila • 21.45 Operetna glasba • 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kw 10. Katoliško bogoslužje • 12.35 Ciganska glasba • 13.45 Plošče • 15.50 Popoldanski koncert * 17. Koncert policijskega orkestra 9 19.15 Violončelo 9 19.45 Poročila • 20.20 Večerni koncert radijskega orkestra • 22. Vokalni koncert • 22.30 Ciganska glasba o 23. Prenos z waterpolo-tekme Avstrija—Ogrska 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kw 8.05 Poročila • 8.10 Gimnastika • 8.45 Plošče • 9.45 Bogoslužje o 11.54 Koncert simfoničnega orkestra » 12.55 Jazz • 15. Poročila • 15.15 Književna ura " 15.40 Josip Marxova triofantazija za • klavir, violončelo in violino t 1.15 Plošče • 16.40 Narodni plesi • 17.40 Pester koncert t 19. Poročila * 19.45 701etnica rojstva Jeana Sibeliusa • 21. »Skrivnost kralja diamantov« (igra) • 22. Poročila • 22.20 Plesna glasba » 23. Objave o 23.15 Plesna glasba • 0.15 Dunajski valčki — plošče HAMBURG 6. Jutranji koncert — prinos iz pristanišča • 9. Nedeljska glasba • 12. Opoldanski koncert » 12.55 Poročila • 13.05 Nadaljevanje koncerta • 14.15 Pravljična igra 9 15. Lepe stare narodne pesmi • 16. Popoldanski koncert • 17.30 »Kvartet« — vesela predbožična igra » 18.15 Plesna glasba • 19. Jan Sibelius 9 20. »Adventna luč« — slušna igra • 20.35 Predbožična glasba o 21. Berlin • 22. Poročila * 22.30 Plesna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kw 14.20 Operetna glasba — plošče • 15.35 Pesmi • 15.45 Varšava • 19.20 Plošče • 19.45 Varšava o 21.45 Športne vesti « 22. Varšava • 23.05 Plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 7.30 Praga o 8.30 Plošče • 9. Bratislava o 12. Bratislava • 17.30 Bratislava 9 18. Prenos iz Podkarpatov • 18.55 Plošče * 20.15 Brno • 21.05 Moravska Ostrava • 22. Praga • 22.20 Bratislava • 22.35 Praga LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Hamburg • 8.30 Orgelski koncert • 12. Opoldanski koncert » 15.10 Narodni instrumenti > 16. Popoldanski koncert o 18. Božične zborovne pesmi • 20. Igra • 21. Berlin t 22. Poročila > 22.30 Munchen LANGENBERG 658/455.9 100 k\v 6. Prenos koncerta iz Hamburga * 10.30 Berlin o 12. Berlin * 16. Pop. koncert "> 19. »Cigani«, pestra igra • 21. Berlin • 22. Poročila > 22.30 U-ganke • 23. Nočna glasba 377.4/796 LWOW 16 kw 16.45 Koncert zbora »Echo« a 17. Varšava » 18.30 Varšava • 19.15 Plošče • 19.35 Plošče • 20.45 Varšava <» 21. Večerni koncert • 21.30 Varšava 9 21.45 Športne vesti t 21.46 Varšava 9 23. Plošče MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 7.30 Praga • 8.30 Brno • 9.10 Lahka glasba • 12.20 Bratislava • 15.50 Praga » 18. Nemška ura • 18.50 Praga o 20.15 Brno o 21.05 Plesna glasba, igra radijski orkester 9 22. Praga MUNCHEN 405.4/740 100 kw 6. Hamburg • 7.10 Jutranji koncert • 10.30 Poljudna glasba • 11.30 Kantata J. Seih. Bacha o 12. Opoldanski koncert » 12.55 Poročila • 13. Koncert radijskega orkestra • 14.15 Mozartove -Beethovnove in Haydnove kompozicije • 15.05 Pesmi o ljubezni • 16. Popol danski koncert 9 18. Igra » 19. Koncert za violino in orkester — Jean Si-beliusova proslava • 20. Pester večerni program • 21. Herman Unger dirigira lastna dela • 22. Poročila 9 22.30 Noč-ni koncert MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11. Bogoslužje • 12.30 Plošče o 13.10 Pester koncert • 13.40 Pesmi • 16. Plošče » 17. Simfonični koncert ^ 19.30 Plošče • 20.50 Sir Oluf, opera a 22. Poročila • 22.15 Vokalni koncert POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 16. Lahka glasba 9 19. Poročila • 19.24 Lahka glasba, plošče 9 19.35 Plošče 9 19.50 Odlomki iz »Madam But-terfly« 20.15 Večerni koncert * 21.05 Igra — dvodejanka o 22.30 Lahka gl. POZNANJ 345/868 16 kw 12.15 Varšava in Katovice 9 14.20 Plošče o 15.10 Plošče 9 15. 25 Varšava j 19.15 Športne vesti 9 19.20 Plošče 9 19.45 Varšava » 21.45 Športne vesti o 22. Varšava a 23.05 Plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.30 Adventne pesmi 9 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov » 8.30 Brno, orgelski koncert 9 9.10 Lahka glasba » 10.20 Japonska in kitajska glasba 9 11.20 Klasična gla-ha 9 12.20 Brati-slava j 15.30 Komedija 9 18. Nemška ura O 18.55 Plošče 9 19.10 Proslava 70-letnice rojstva Jeana Sibeliusa • 20.15 Brno 9 21. Poročila » 21.05 Kralj »Ojdipus« — oratorij v dveh dejanjih 9 22. Poročila « 22.20 Plošče 9 22.35 Koncert salonskega orkestra RIM Neapel - Bari - Milano II - Turinll 11. Bogoslužje 9 12.30 Plošče o 13. Poročila 9 13.10 Pester koncert 9 16. Plošče s 17. Simfonični koncert • 19.30 Plošče 9 20. Poročila, plošče 9 20.50 »Friderika« opereta (Lehar) 9 Poročila STUTTGART 6. Hamburg 9 8.45 Katoliško bogoslužje 9 12. Oopoldanski koncert 9 14. BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Plošče O 11.30 Koncert radijskega orkestra 9 12.15 Poljudne pesmi * 13.45 Poročila j 16. Poljudne pesmi 9 18.30 Francoščina 9 19.30 Nacionalna ura 9 19.50 Violinski koncert 9 20.50 Plošče » 21. Poljudne pesmi 9 21.30 Koncert radijskega orkestra 9 22. Poročila 9 22.20 Poljudne pesmi ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.15 Plošče 9 12.40 Poročila » 13.05 Operna glasba — plošče o 17.15 Popoldanski koncert 9 18.15 Poročila 9 > 18,30 Kmetijska ura 9 19.30 Nacionalna ura 20. Komorni koncert 9 22. Poročila o 22.15 Plesna glasba BEROMUNSTER 540/556 100 kvv 16.30 Violinske in klavirske sonate starih mojstrov • 17.30 Arije in pesmi * 18. Valčki in drugi plesi (Strauss-Lan-ner-Waldteufel) o 18.30 Mladinska ura 9 19.15 Plošče 9 19.25 Starši in otroci •» 19.50 Operne in operetne pesmi in arije o 20.45 Pester program o 21. Poročila 9 21.10 Koncert Aleksandre Gla-zunovvih del • 22.15 Poročila Marionetno gledališče 9 15. Pesmi ob spreinljevanju klavirja 9 15.30 Zborovno petje 9 16. Popoldanski koncert • 18.30 Bavarski kumor 9 20. Pestra ura .i 21. Berlin 9 22. Poročila o 22.30 Munchen 9 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 17.35 Popoldanski koncert 9 19.05 Nabožna glasba 9 20. Koncert sodobne romantične glasbe 9 21. Večerni koncert i 21.20 Poročila » 21.30 Klasične arije 9 21. Koncert lahke lasbe TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.15 Pesmi 9 18.30 Koncert opernega orkestra 9 18.50 Filmska glasba 919.05 Havajske kitare 9 19.25 Lahka glasba j 19.25 Dunajska glasba 9 20. Operne arije a 20.15 Operetna glasba 9 20.30 Poljudne melodije 9 21. »Exil« radio fantazija c 21.35 Koncert salonskega orkestra » 22.45 Operetne pesmi 9 23. Jazz O 23.20 Melodije 9 23.45 Dueti ® 0.15 Poročila 9 0.20 Vojaška glasba in pesmi VARŠAVA 1.339.3/224 120 kvv 9.15 Plošče J 10. Plošče 9 12.15 Glasbena matineja 9 14.20 Salonska glasba, plošče 9 16. Otroška ura 9 16.45 Vokalni koncert o 17. Plesna glasba < 18. Pianinski koncert 9 9.30 Športne vesti 9 19.35 Pesmi 9 20. Prenos koncerta iz Berlina » 20.30 Serenade 9 20.50 Poročila 9 21. Lwow 9 21.30 Feuiltoni 9 22. Plesna glasba o 23. Poročila » 23.05 Plesna glasba, plošče BARCELONA 377/795 5 kvv 16.Plošče 9 18. Plošče 9 20. Poročila 9 21.05 Pester večerni program 9 21.15 Igra « 21.45 Radijski orkester 9 22.05 Poročila 9 22.20 Koncert radiji skega orkestra — operna glasba 9 23.20 Plošče BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 10.40 Plošče 9 12.15 Plošče 9 12.25 Praga * 16,10 Koncert radijskega orkestra 9 17.15 Pianinski koncert 9 17.40 Madžarska ura 9 18.40 Plošče 9 19.30 Brno » 20.50 Slovaški program 9 21.10 Košice o 22. Praga 9 22.45 Plošče BERLIN 356.7/841 100 kw 6.10 Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 14. Poročila * 14.15 Lahka glasba 9 16. Slušna igra 9 17. Popoldanski koncert 9 18.30 Literarna ura 9 18.45 Jazz 9 20. Poročila t 20.10 Zabavni koncert 9 21. Harfa in orkester 9 22. Poročila 9 22.40 Nočni koncert BRESLAU 315.8/950 100 kvv 5. Jutranji koncert 9 6. Gimnastika o 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 15.50 Pesmi in arije t 17. Koncert radijskega orkestra 9 18.30 Čtivo o 19. Slušna igra 9 20. Poročila t 20.10 Pester koncert 9 22. Poročila 9 22.30 Nočna glasba BRNO 325.4/922 32 kvv 12.10 Praga 9 13.45 Plošče 9 15. Praga 9 16.10 Bratislava » 17.15 Plošče 9 17.40 Nemška ura • 18.30 Plošče 9 19.30 Pester program » 20.55 Koncert brniške filharmonije 9 22. Praga BUCAREST 364/823 ' 12 kvv 12.05 Plošče 9 12.55 Plošče 9 14. Poročila 9 17.15 Historija glasbe 9 19. Poročila » 19.15 Filmska glasba 9 20.20 Komorna glasba 9 21.05 Vokalni koncert 9 21.30 Poročila 9 2.45 Koncert za dva pianina 9 22.10 Prenos koncerta iz restavracije t 22.55 Poročila o 23. Nočni koncert do 1 ure BUDAPEST 550.5/545 120 kvv 6.45 Gimnastika 9 10. Poročila 9 12. Zvonenje 9 12.05 Opoldanski koncert 9 12.30 Poročila » 13.40 Vokalni koncert 9 17. Pianinski koncert o 18. Poljudne ogrske pesmi 9 19. Historična glasba t 19. Koncert budimpeštanske filharmonije 9 21.55 Poročila f 22.15 Jazz • 23. Recitacije 9 23.20 Plesna glasba — plošče » 0.05 Plošče DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7. Gimnastika 9 7.20 Poročila • 7.25 Jutranji koncert — plošče 9 9.20 Tržile 9 vesti o 11.30 Kmečka godba — plošče • 12.12 Opoldanski okucert — plošče 9 13. Poročila 9 13.10 Operna glasba -> 14. Klavirske skladbe 9 15. Poročila > 15.20 Mladinska ura 9 16. Poročila 9 16.05 Vesele pesmi — plošče 9 16.25 R. Luttringshausnova sonata v f-molu op. 96 o 17.40 Pesmi in arije 9 18.35 Angleška ura » 19. Poročila 9 19.20 Varnostna služba zračne obrambe 9 20. Koroška narodna glasba 9 21. Koncert orkestra 9 22. Poročila 9 -22.10 »Car-daška kneginja« — opereta » 23. Objave 9 23.15 Tirolske narodne pesmi 9 23.45 Plesna glasba HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6. Gimnastika *» 6.30 Jutranji koncert 9 12.20 Opoldanski koncert 9 14.20 Zabavna glasba # 17. Popoldanski kon-cert 9 17.30 Narodne pesmi 9 18.10 Plesna glasba 9 18.45 Pester program 9 20. Poročila t 20.10 Goethejev večer o 21.30 Kitara 9 22. Poročila • 22.25 Tovariški večer angleških mornarjev » 23.15 Nočna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kvv 15.15 Varšava 9 16.15 Plošče 9 16.30 Vokalni koncert 9 16.45 Varšava 9 8.45 Plošče * 19.20 Poročila 9 19.40 Varšava Ponedeljek, 9. decembra KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 11.05 Šolski radio • 12.15 Plošče ■» 12.25 Prag • 13.45 Plošče o 13.55 Plošče • 15. Praga t 16.10 Bratislava » 17.15 Violinski koncert • 17.40 Madžarska ura • 18. Progam za Podkarpate • 18.40 Plošče » 1855 Plošče o 19.10 Plošče * 19.30 Brno • 20.50 Bratislava • 21.30 Koncert vojaške godbe • 22. Praga * 22.15 Bratislava LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Frankfurt • 12. Opoldanski koncert • 14.15 Pestra ura * 15.15 Pravljična igra • 16. Komorna glasba • 17. Stuttgart • 19.10 Plesna glasba • 20.10 Koncert godbe na pihala • 21.10 Operni prenos LANGENBERG 658/455.9 100 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert " 12. Opoldanski koncert » 16.10 Beethovnova sonata v d-duru op. 10/3 • 17. Popoldanski koncert • 18.45 Jazz • 20. Poročila * 20.45 Plesna glasba <•> 21.10 Slušna prireditev • 22. Poročila • 22.30 Glasba za lahko noč. LWOW 377.4/796 16 kvv 16.15 Plošče • 16.45 Varšava • 18.30 Otroška ura • 18.45 Vokalni koncert t 19.20 Poročila » 19.40 Varšava • 20. Poznanj • 20.45 Varšava • 21. Literarni večer • 21.30 Varšava MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kvv 12.10 Praga • 15. Praga • 16.10 Bratislava » 17.15 Plošče • 17.35 Planinski koncert • 18.10 Nemška ura • 19.10 Plošče • 19.30 Brno • 21.40 Koncert instrumentalnega kvinteta J 22. Praga MUNCHEN 405.4/740 100 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Frankfurt • 12. Opoldanski koncert radijskega orkestra a 13. Poročila t 13.15 Nadaljevanje koncerta • 16.10 Nordijske balade • 17. Popoldanski koncert » 18.30 Igra J 19. Kvartet Vendling igra • 20. Poročila • 20.10 Igra • 22. Poročila t 23. Pestra glasba MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert o 12.15 Plošče i 13.10 Orkestralni koncert • 16. Plesna glasba • 18.45 Plošče o 19. Pestra glasba o 20.20 Poročila • 20.50 Igra » 22. Plesna glasba*23. Poročila POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kvv 18.27 Plošče • 18.49 Harfa • 19.04 Poročila • 19.35 Pester program » 19.50 Plošče • 20.20 Humoristična ura > 21.15 Kubanski trio • 22.05 Koncert komorne glasbe » 22.30 Lahka glasba POZNANJ 345/868 16 kw 13.30 Plošče • 15.30 Varšava • 16.15 Plošče • 16.45 Varšava t 18.40 Poroči- la • 18.45 Violončela • 19.20 Plošče • 19.35 Športne vesti » 20. Večerni koncert • 20.45 Varšava • PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.15 Jutranji koncert » 10.11 Plošče • 11. Plošče o 12.11 Plošče • 12.35 Koncert salonskega kvarteta • 13.30 Poročila • i 13.40 Plošče > 15. Plošče • 17. Otroška ura o 17.25 Plošče • 17.40 Violončelo • 18.10 Nemška ura » 18.55 Plošče • 19.10 Plošče • 19.30 Brno <3 21.05 Koralni koncert » 22. Poročila 9 22.15 Plošče • 22.35 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče ) 12.45 Poročila s 13.10 Pestra glasba • 16. Plošče • 19,15 Pestra glasba • 19.45 Pester koncert * 20.13 Program za Grčijo o 20.50 Simfonični koncert • 22.15 Plesna glasba • 23. Poročila STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6.05 Gimnastika • 6.30 Frankfurt > 12. Koncert simfoničnega orkestra » 14. Pestra ura t 16. Vesela popoldanska glasba • 17. Popoldanski koncert ® 20.10 Pester koncert radijskega orkestra • 21.30 Beethoven — Trio v c-molu op. 1 st. 3 * 22. Poročila s 22.20 Nemške pesmi s 23. Breslau • 24. Frankfurt BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Koncert radijskega orkestra o 12. Plošče • 13.15 Ruske ciganske romance t 13.45 Poročila • 16. Recitacije • 16.20 Koncert radijskega orkestra • 18. Plesna glasba • 19. Objave • 19.30 Nacionalna ura • 20. Prenos iz Zagreba j 22. Poročila ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.15 Jugoslovanska narodna glasba — plošče • 12.40 Poročila s 13.05 Pestra glasba — plošče • 17.15 Popoldanski koncert radijskega orkestra '» 18.50 Literarna ura • 19.30 Nacionalna ura » 20. Prenos opere »Pri treh mladenkah« (Schubert) iz opernega gledališča v Zagrebu BARCELONA 377/795 5 kvv 16. Plošče • 18. Pianinski koncert • 18.30 Plošče » 20. Poročila • 21.05 Pester program • 21.35 Koncert radijskega orkestra • 22.05 Poročila • 22.20 Pianinski koncert • 22.50 Koncert radijskega orkestra » 23.30 Plošče BEROMUNSTER 540/556 100 kvv 16. Zabavni koncert t 18. Lahka glasba • 18.30 iterarna ura • 19. Desetletnica obstoja Radio Berna • 19.01 Slavnostni otroški banket • 19.30 Simfonični koncert * 20.20 Pesmi • 20.35 Pregled SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvv 16.30 Popoldanski koncert • 18.30 Es-peranto • 19.35 Plošče j 19.40 Poročila • 20. Bachove kompozicije* 20.20 Igra • 21. Koncert sodobne Iasbe * 21.20 Poročila, nato nadaljevanje koncerta • 22. Iz delovanja D. N. TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 18.05 Lahka glasba » 18.20 Popevka • 1.30 Operna glasba • 18.50 Tirolska glasba • 19.05 Salonska glasba • 19.27 Koncert vojaške godbe • 19.30 Poročila » 19.45 Operne pesmi • 20. Solistovske točke O 20.10 Komične scene • 20.25 Večerni koncert • 21. Radijske fantazije • 21.40 Gledališki večer t 22.30 Poročila • 22.45 Večerni koncert • 23.20 Plesna glasba* 23.30 Opc-retne arije e 23.45 Vojaške koračnice • 0.15 Poročila t 0.20 Koncert filhar-moničnega orkestra VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 6.05 Plošče • 12.15 Opoldanski koncert radijskega orkestra • 15.30 Koncert vojaške godbe o 16.15 Salonska glasba • 16.45 Skeč * 17.20 Pesmi • 18. Violinski koncert • 18.45 Operetne arije • 20. Poznanj o 20.45 Poročila • 21. Literarni večer i 21.30 »Carmen« opera (Bizet) • 23.30 Poročila programskega dela Radio Berna o 20.40 Slavnostne overture • 21.10 Igra • 22.40 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče • 12.25 Praga • 13.30 Plošče » 15. Koncert radijskega orkestra • 16.10 Košice • 17.25 Plošče • 17.40 Madžarska ura • 18.35 Plošče * 19.25 Praga • 20. Igra • 20.45 Praga o 21.30 Sonata op. 109 za pianino (Beethoven) s 22. Praga • 22.30 Prenos jazz-koncerta iz kavarne BERLIN 356.7/841 100 kvv 6.10 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert » 12. Opoldanski koncert • 14. Poročila • 14.15 Lahka glasba • 16. Nove kompozicije za klavir in petje • 16.30 Slušna igra • 17. Pester popoldanski koncert » 19. Nemške pesmi o 20. Poročila • 20.10 Deklica iz Bieberacha — spevoigra • 22. Poročila • 22.30 Zabavni koncert BRESLAU 315.8/950 100 kvv 5. Jutranji koncert • 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski cert » 16. Koncert godalnega kvarteta • 17. Koncert radijskega orkestra > 19.15 Igra • 20.10 Zabavni koncert radijskega orkestra • 22. Poročila t 22.40 Zabavni koncert Torek, 10. decembra BRNO 325.4/922 32 kvv 10.50 Praga rt 15. Bratislava • 16.10 Otroška ura • 17.40 Nemška ura « 18.45 Praga • 20. Mor. Ostrava • 20.45 Praga BUCAREST 364/823 12 kw 12.05 Koncert orkestra Sibiceanu • 12.40 Poročila • 12.55 Nadaljevanje koncerta • 14. Poročila j 17.15 Plošče 9 18.15 Plošče • 19. Poročila • 19.15 R. Wagnerjeve in R. Straussove kompozicije — plošče • 20.15 Simfonični koncert »21.30 Poročila • 21.45 Simfonični koncert • 22.15 Prenos koncerta iz restavracije ® 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kw 12.05 Opoldanski koncert • 12.30 Poročila • 13.40 Violinski koncert * 17. Jazz • 18. Recitacije » 18.30 Plošče i 20.10 Koncert orkestra Eross-Sovinszkv • 21.15 Poročila • 21.35 Ciganska glasba • 22.40 Pianinski koncert j> 23.25 Jazz • 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7. Gimnastika 9 7.20 Poročila J 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila » 14. Plošče •» 15. Poročila • 15.20 Otroška tira • 16.05 Filmska glasba » 17.25 Adventne pesmi • 18.30 Francoščina * 19. Poročila 17. Koncert radijskega orkestra • 19.30 Klavirski koncert * 20. Poročila > 20.10 Zabavni koncert komornega kvinteta • 21. Glasbeno slavje v Eichen-dorffu • 22. Poročila o 23. Beethovnove kompozicije LWOW 377.4/796 16 kw 6.50 Plošče » 13.35 Plošče o 15.30 Plošče • 16. Varšava • 18.45 Vokalni koncert • 19.20 Poročila, ploče « 19.40 Varšava » 20. Varšava • 22.30 Varšava • 22.45 Plošče o 23. Varšava MORAVSKA OSTRAVA 269.5/11] 3 11 kvv U. Praga • 15. Bratislava »' 16.10 Košice "> 17.20 Plošče • 17.35 Balade i 18.10 Nemška ura • Radijski feuiltoni • 20. Pester večerni koncert t 20.45 Praga MUNCHEN 405.4/740 100 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert » 12. Koncert radijskega orkestra > 16.10 Koncertna ura • 17. Koncert radijskega orkestra • 19.05 Koncert godbe na pihala • 20.10 Slušna prireditev 12.11 Plošče • 12.35 Koncert salonskega orkestra • 13.30 Poročila m 13.40 Plošče • 15. Bratislava • 16.10 Košice a 17. Otroška ura • 17.20 Orgelski koncert • 17.50 Plošče* 18.10 Nemška ura * 18.55 Plošče • 19.25 Koncert vojaške godbe • 20. Slušna igra • 20.45 Koncert radijskega orkestra • 21.30 Koncert godalnega kvarteta o 22. Poročila * 22.15 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče • 13.10 Pester koncert • 16. Pestra glasba t 19.15 Pestra glasba a 20.13 Program za Grčijo • 20.50 Koncert pianista Nino Rossi • 22. Komedija • 22.30 Plesna glasba • 23. Poročila STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert » 12. Leipzig • 13. Poročila • 13.15 Leipzig o 14. Pestra ura • 16. Popoldanski koncert • 17. Hamburg • 19. Berlin » 22.30 Ctivo • 23. Miinchen "J 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvv 16.30 Koncert radijskega orkestra • 18.25 Otrošak ura • 18.30 Plesna glasba • 20. Večer italijanske glasbe • 21.20 Poročila • 21.30 Igra TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 18.05 Koncert salonskega orkestra • 18.15 Melodije • 18.30 Violinski koncert i 18.50 Filmska glasba * 19.05 Ciganska glasba • 19.25 Simfonična glasba • 19.30 Poročila • 19.45 Večerni koncert » 20. Lahka glasba • 20.30 Dunajska glasba • 21. Večerni koncert • 21.45 Pestra glasba • 22.20 Argentinski orkester • 22.30 Poročila » 22.45 Operne arije • 23. Koncert vojaške godbe • 23.20 Domače popevke • 23.30 Jazz 9 23.45 Zborovno petje • 24. Poročila * 0.20 Plesna glasba VARŠAVA 6.50 Plošče • 12.30 Opoldanski koncert "> 15.30 Lahka glasba, plošče • 16.15 Pianinski koncert • 17.15 Koncert radijskega orkestra • 18. Plošče • 19.35 Poročila • 20. Simfonični koncert • 23. Plesna glasba ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 12.15 Plošče • 12.40 Poročila • 13.05 Španska glasba — plošče • 17.15 Otro-ška ura » 19. Nacionalna ura • 19.30 Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja • 22. Poročila • 22.15 Plesna glasba BEROMUNSTER 16. Ženska ura • 16.30 Stari švicarski komponisti * 17.15 Pester intermezzo Sreda, 11. decembra v novih študijih o 17.25 Nepoznana hožična glasba • 18. Mladinska ura • 18.30 Literarna ura o 19.20 Plošče » 19.30 Čtivo o 20. Koncert ckraškega tria Stemmer • 20.40 Iz življenja Rudolfa Tavelsa • 21. Poročila i 21.10 Koncert komorne glasbe • 22.15 Tedenski pregled za Švicarje v inozemstvu • 22.45 Turistične vesti 506.7/592 DUNAJ 100 kvv BARCELONA 377/795 5 kvv 16. Plošče o 18. Plošče • 20. Plošče • 21.05 Koncert radijskega orkestra ') 21.30 Radio gledališče t 22.20 Plošče BRATISLAVA 298.8/1004 1.3 kvv 12.15 Plošče o 12.35 Koncert vojaške godbe • 15. Košice o 16.10 Moravska Ostrava • 16.55 Otroško gledališče » 17.40 Madžarska ura 17. Pester popoldanski koncert 20.40 Vokalni koncert • 21.10 Flavta • 21.30 Poročila • 21.45 Operna glasba <> 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kvv 12.05 Pianinski koncert • 12.40 Poročila • 13. Ciganska glasba » 17. Violončelo 9 18. Koncert zbora »Home-ros« • 19.25 Koncert orkestra Bertha • 20. Komedija • 21.35 Poročila • 22. Koncert opernega orkestra o 23.10 Plošče • 0.05 Poročila 7. Gimnastika o 7.20 Poročila * 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 12. Plošče • 13. Poročila » 14. R. Tauher poje — plošče 9 15. Poročila • 15.20 Otroška ura • 16.05 Klavirske sonate » 17. Ura avstrijskih komponistov • 18.30 Esperanto • 19. Poročila 3 19.20 Simfonični koncfcrt t 21.05 Anekdote • 22. Poročila • 22.10 Plesna glasba 0 23.10 Objave • 23.25 Plesna glasba • 24. Dunajske melodije HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Gimnastika • 6.30 Balalajke o 12.10 Opoldanski koncert » 14.20 Zabavni koncert • 16. Domača glasba o 17. Frankfurt o 17.45 Pestra ura • 19. Koncert godbe na pihala * 20. Poročila ) 20.15 Ura mlade generacije • 21. »Operna skušnja« — komična opera * 22. Poročila • 22.15 Munchen m 22.30 Pestra glasba • 23. Klavirski koncert J 23.30 Komorna glasba za pihala ICATOVICE 395.8/758 10 kvv 15.30 Varšava -> 18.45 Plošče • 19.20 Poročila • 19.40 Varšava o 21. Chopinov koncert s 21.35 Varšava KOŠICE 259.f/1158 2.6 kvv 10.05 Plošče • 12.15 Plošče ') 12.35 Bratislava t 13.45 Plošče • 15. Koncert radijskega orkestra • 16.10 Moravska Ostrava t 16.55 Bratislava • 17.40 Madžarska ura • 18.55 Plošče * 20. Reportaža t 20.55 Praga 9 22.15 Bratislava LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Gimnastika o 6.20 Berlin • 12. Opoldanski koncert * 13.15 Instrumentalni kvartet • 14.15 Pestra ura « 16. Nemške pesmi • 17. Frankfurt • 19. Narodna glasba » 20.45 Simfonični koncert • 22.15 Munchen • 22.30 Islandske slike • 23. Nočna in plesna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kvv 6. Gimnastika o 6.30 Balalajke # 12. Koncert komornega orkestra • 16.15 Sodobna glasba O 17. Frankfurt • 19. Pester koncert j 20.15 Ura mlade generacije 9 20.45 Koncert vojaške godbe • 22. Poročila • 22.30 Nočna in plesna glasba LWOW 377.4/796 16 kvv 6.50 Plošče • 12.30 Plošče • 13.30 Plošče » 16. Poznani • 16.20 Varšava • 18. Poznanj • 18.45 Plošče o 19.20 Poročila, plošče • 19.40 Varšava 1 20. Godalni koncert » 20.45 Varšava • 21. Katovice • 21.35 Varšava MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 11. Brno • 12.35 Bratislava > 13.40 Plošče • 15. Košice t 16.10 Koncert radijskega orkestra • 16.55 Praga "> 18. Harmonika e 19.45 Brno » 20.20 Smetanove kompozicije • 20.55 Brno > 22. Praga MUNCHEN 405.4/740 100 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Berlin o 12. Koncert vojaške godbe t 13. Opoldanski koncert komornega kvarteta ' 16.10 Pester koncert • 17. Koncert orkestra Leo Schneider o 18.50 Suita v a-duru (Scarlatti) • 19. Berlin t 22. Poročila > 22.15 Poročila o pripravah za olimpijado • 22.30 Izid boja za šahovsko prevnstvo o 23. Plesna glasba MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Pestra glasba » 12.15 Plošče o 13.1(1 Opoldanski koncert i 16. Plošče • 17.30 Pianinski koncert • 18.45 Plošče o 19. Pestra glasba • 19.45 Pestra glasba i 20.50 »Viktorija in njen hu-zar« opereta (Abraham) • Poročila POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 18.20 Nabožni program o 18.42 Plošče ) 18.52 Wagnerjeve kompozicije » 19.10 Poročila • 19.35 Plošče • 19.55 Plošče o 21.10 Reportaža 22. Večerni koncert 3 22.30 Lahka glasba POZNANJ 345/868 16 kvv 12.30 Plošče • 13.30 Plošče i 15.30 Varšava o 16. Otroška ura • 16.20 Varšava o 18. Koncert zbora »Eho« « 18.45 Plošče • 19.20 Poročila, plošče • 19.40 Varšava in Katovice PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.15 Jutranji koncert • 10.11 Plošče * 11. Brno • 12.11 Plošče j 12.35 Bratislava e 13.30 Poročila • 15. Košice 1 16.10 Moravska Ostrava • 16.55 Otro-jko gledališče • 17.40 Plošče "> 18.10 Nemška ura » 18.55 Plošče o 19.25 Poljudne pesmi — Bratislava t 20.05 Koncert češke filharmonije ® 22. Poročila • 22.15 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanolI - Turinll 12.15 Plošče • 13.20 Pestra glasba a 16. Popoldanski koncert kvinteta ' 19.15 Pestra glasba t 19.45 Plošče o 20.13 Program za Grčijo • 20.50 Simfonični koncert • Sir Oluf, opera •> 23. Poročila SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvv 16.30 Popoldanski koncert » 18.35 Plošče • 19.10 Plošče • 19.30 Pesmi « 19.55 Zvonenje • 20. Večerni koncert » 20.35 Varietejska glasba o 21. Violončelo • 21.20 Poročila • 21.30 Igra o 22. Jazz STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6.05 Gimnastika • 6.30 Berlin o 12. Opoldanski' koncert komornega orkestra » 14. Pestra ura • 15.30 Slušna igra • 16. Koncert godbe na pihala • 17. Frankfurt • 19.20 Otroške pesmi O 20.15 Ura mlade generacije <* 20.45 Pester koncert * 22.15 Munchen • 22.30 Leipzig 9 23. Plesna glasba • 24. »Don Pasqual« — komična opera TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.05 Koncert simfoničnega orkestra • 18.30 Operetna glasba • 18.50 Operne pesmi • 19.05 Lahka glasba • 19.25 Koncert vojaške godbe • 19.30 Poročila • 20. Melodije • 20.15 Večerni koncert * 20.30 Bach - Laverne-jev koncert • 21. Pester koncert • 21.45 Gle- BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Koncert radijskega orkestra 12.30 Plošče • 15.30 Violinski koncert • 16. Otroška ura 9 16.20 Hebrejske pesmi • 17.20 Koncert radijskega orkestda • 18. Koncert zbora »Echo« f 18.45 Salonska glasba ® 19.35 Športne vesti • 20. Koncert godbe na pihala • 20.45 Poročila • 21. XV. Chopinov koncert • 22. Abesinska glasba i 23.30 Poročila BRESLAU 315.8/950 100 kw 5. Kino orgle » 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 15.10 Herman Lonsove pesmi • 16.15 Harmonika • 17. Popoldanski koncert * 19. Reportaža • 20.10 Jan Sibeliusova proslava (701etnica rojstva) — igra radijski orkester • 22. Poročila • 22.30 Nočni koncert BRNO 325.4/922 32 kw 6.15 Praga • 15. Mor. Ostrava • 16.10 Bratislava • 17.20 Plošče • 17.40 Nemška ura • 18.30 Plošče • 18.45 Praga » 19.30 Poljudni koncert radijskega orkestra • 20.15 Praga BUCAREST 364/823 12 kw 12.05 Plošče • 12.40 Poročila * 12.55 Plošče • 14. Poročila a 17. Koncert salonskega radijskega orkestra • 18. Poročila t 18.20 Nadaljevanje koncerta • 19. Poročila • 19.15 Vokal. koncert • 19.40 Poljudna glasba — plošče • 19.55 Simfonični koncert • 20.15 Simfonični koncert filharmoničn. orkestra • 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kw 12. Koncert orkestra Weidinger • 12.30 Poročila » 13.30 Plošče • 17.30 Ciganska glasba • 18.50 Literarna ura • 19.20 Odlomki iz ogrskih operet • 20.50 Poročila • 21.15 Koncert ogrske komrone glasbe * 22.40 Jazz • 23.30 Ciganska glasba o 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7. Gimnastika • 7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti' o 12. Plošče t 13. Poročila • 13.10 Flamska glasba • 14. Brahmsove in Wolfove pesmi «» 15. Poročila • 16.05 Japonska v operi in opereti — plošče • 17.15 Mladinska ura * 18.40 Reportaža • 19. Poročila a 19.20 Iz ogrskih operet • 20.45 Hu-moristični kotiček • 21. Slušna igra » 22. Poročila t 22.20 Zabavni koncert • 23. Objave • 23.15 Zabavni koncert • 23.45 Plesna glasba HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12.10 Munchen t 14.20 Zabavna glasba • 16. Popoldanski koncert • 17.. Vokalni in instrumentalni koncert • 19.10 Zabavna glasba * 20. Poročila • 20.10 Plesna glasba 22. Pbročila • 22.25 E. Dohnanyi sekstet • 23. Zabavna glasba haimburških komponistov • 24. Nočna glasba KATOVICE 395.8/758 R) kw 15.30 Koncert komorne glasbe • 16. Varšava • 18.45 Plošče • 19.20 Varšava • 22.45 Popevke — plošče » 23. Varšava KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 10.05 Plošče • 12.20 Plošče > 12.25 Praga • 13.45 Plošče > 13.55 Plošče • 15. Moravska Ostrava • 16.10 Bratislava • 17.35 Plošče t 17.45 Madžar-ska ura • 18. Program za Podkarpate • 18.55 Plošče • 19.10 Plošče , 19.30-Brno • 20.15 Praga * 21.10 Koncert vojaške godbe * 22.15 Bratislava • 22.30 Praga LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Munchen • 1415 Pestra ura • 16. Bachove in Mozartove klavirske kompozicije • 17. Popoldanski koncert radijskega orkestra • 19. Berlin • 22. Poročila • 22.20 Slušna prireditev • 23. Nočna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6. Gimnastika » 6.30 Jutranji koncert • 12. Munchen • 14 Poročila • 16. Koncert komorne glasbe • 17. Plesna glasba • 19. Berlin • 22.45 Poročila • 22.50 Večerni koncert LWOW 377.4/796 16 kw 6.50 Plošče • 13.30 Plošče • 15.30 Plošče • 16. Varšava * 18. Varšava • 18.45 Plošče • 19.20 Poročila a 19.40 Varšava • 21. Radio gledališče • 21.30 Varšava • 22.45 Plošče MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 10.50 Praga • 13.40 Praga * 15. Koncert radijskega orkestra • 16.10 Bratislava • 17.30 Trio koncert • 18.10 Nemška ura • 19.10 Plošče • 19.30 Brno • 20.15 Praga MUNCHEN 405.4/740 100 kw 6. Gimnastika » 6.30 Jutranji koncert godbe na pihala • 10.15 Poljudne pesmi • 12. Opoldanski koncert • 15.10 »Zima«, kmetski roman • 16.10 Vokalni koncert * 16.40 O umetnostnem ustvarjanju • 17. Koncert zabavne glas. be • 19.30 Plesna glasba • 20. Poroči-la • 20.10 »Muzikant«, spevoigra * 22. Pbročila • 22.20 Vmesni program-23. Koncert komorne glasbe Četrtek, 12. decembra MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert • 12.15 Plošče • 13.20 Koncert orkestra • 16. Vokalni koncert • 19. Pestra glasba • 19.45 Orkestralni koncert • 20.50 Koncert vojaške godbe • 22.15 Plesna glasba • 23. Poročila POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kvv 18.57 Mladinski koncert • 19.10 Poročila • 19.30 Večerni koncert t 20.20 Igra POZNANJ 345/868 16 kw 13.30 Plošče • 15.30 Plošče j 16. Var. šava • 18. Plošče • 18.45 Plošče • 19 Feuiltoni » 19.20 Plošče • 19.35 Športne vesti • 19.40 Varšava • 22.45 Plošče STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Munchen * 14. Pestra ura • 16. Poppoldanski koncert "» 17. Koncert radijskega orkestra • 19. Nepoznane Brahmsove kompozicije • 20.10 Berlin • 21. Pestra ura • 22. Poročila • 22.30 Koncert orkestra • 23. Berlin • 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Popoldanski program "> 18.50 Harmonike • 19.20 Kino orgle • 20. Koncert francoske glasbe, igra radijski orkester • 21.20 Poročila • 21.30 Pes- TOULOUSE 328.6/913 60 kvv PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert • 10.11 Plošče • 11. Plošče « 11.05 Koncert salonskega orkestra • 12.11 Plošče • 12.35 Koncert orkestra FOK • 13.40 Plošče • 15. Moravska Ostrava • 16.10 Bratislava • 17.15 Vokalni koncert "> 17.45 Nemška ura • 18.55 Plošče • 19.10 Plošče » 19.30 Poljudni koncert — Brno • 20.15 Poljudni program • 20.50 Vokalni koncert • 21.40 Modema pia-ninska glasba • 22. Poročila » 22.15 Koncert salonskega orkestra RIM Neapel - Bari - MilanoII - TurinII 12.15 Plošče • 13.20 Pestra glasba » 16. Instrumentalni koncert • 19.15 Pestra glasba • 20.13 Prenos za Grčijo • 20.50 Komedija t 22.15 Koncert Hin-demith 18.05 Dunajska glasba • 19. Koncert salonskega orkestra • 19.25 Lahka glas-ba • 19.30 Poročila • 19.45 Operne pesmi • 20. Kino orgle • 20.30 Večerni koncert • 21. Gledališki koncert iz Cavallerije rusticane« • 21.50 Večerni koncert * 22.20 Filmska glasba • 22.30 Poročila » 22.45 Plesna glasba • 23. Operetne arije • 23.20 Vojaške pesmi • 23.30 Jazz « 23.45 Melodije • 0.15 Poročila • 0.20 Vojaške koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 6.50 Plošče • 12.15 Glasbena matineja • 15.30 Filmske in kabaretne pesmi • 16.15 Plošče • 17.15 Vokalni koncert » 17.45 Koncert komorne glasbe • 18. Francoska glasba, plošče • 18.45 Lahka glasba • 19.35 Športne vesti • 20. Pilsudskijev večer • 20.45 Poročila * 21.30 Poljske pesmi • 21.55 Simfonični koncert • 22.15 Plesna glasba Petek, 13. decembra BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv 11. Plošče • 12. Koncert radijskega orkestra » 13.45 Poročila • 16. Violinski koncert • 18. Jazz • 19.30 Nacionalna ura • 19.50 Koncert radijskega orkestra • 21. Prenos iz Zagreba » 22. Poročila • 22.20 Plošče ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 12.15 Jugoslovanska narodna glasba — plošče » 12.45 Poročila • 13.10 Plesno glasba — plošče • 19.15 Popoldanski koncert radijskega orkestra • 19. Športne vesti • 19.30 Nacionalna ura • 20. Krsta Odakove kompozicije » 22.30 Komorni koncert zagrebškega tria • 21.30 Koncert pevskega društva G. D. I. • 22. Poročila • 22.15 Koncert orkestra na pihala 377/795 BARCELONA 5 kvv 16. Plošče • 18. Komorna glasba • 18.30 Plošče * 20.20 Plošče • 20.45 Prenos iz Madrida • 21.45 Koncert radijskega orkestra • 22.20 Koncert sek-steta Toldra BEROMUNSTER 540/556 100 kvv 16. Italijanska glasba • 1.30 Koncert radijskega orkestra t 17.30 Italijanska glasba • 18. Otroška ura • 18.40 Švicarske domačnosti • 19. Poročila • 19.30 Adventne misli « 19.50 Adventna godba • 21. Poročila • 21.10 Vesel večer • 22.15 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče • 12.35 Košice • 13.30 Praga • 15. Brno • 16.55 Plošče • 17. Brno • 17.40 Madžarska ura o 18.40 Plošče • 19.30 Praga • 22.30 Plošče BERLIN 356.7/841 100 kvv 6.10 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 14. Poro- čila • 14.15 Nova glasba » 16.30 Pesmi • 17. Popoldanski koncert • 19. Zabavni koncert • 20. Poročila » 20.15 Slušna prireditev • 21.30 Vesela glasba • 22. Poročila • 22.30 Adolf Stocker, predhodnik narodnega socializma # 23. Zabavni koncert 315.8/950 BRESLAU 100 kvv 5. Jutranji koncert 9 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 15.50 Vokalni in instrumentalni koucert • 16.40 Slušna prireditev • 17. Koncert radijskega orkestra • 19. Resna glasba o 20. Poročila » 20.15 Engel Hiltensberger — slušna igra • 21.30 Vesela glasba • 22. Poročila • 22.30 Pesmi iz meškega gozda » 23. Plesna glasba radijskega orkestra BRNO 325.4/922 32 kvv 6.15 Praga • 12.35 Košice t 13.35 Plošče • 15. Koncert radijskega orkestra • 16.55 Plošče 9 17. Koncert instrumentalnega kvinteta * 17.40 Nemška ura • 18.30 Poljudne pesmi • 19.30 Praga BUCAREST 364/823 12 kvv 12.05 Plošče • 12.40 Poročila • 12.55 Plošče • 14. Poročila » 17. Popoldanski koncert • 18. Poročila • 18.15 Nadaljevanje koncert • 19. Poročila t 19.35 Operni prenos • 22.55 Poročila • 23. Nočni koncert radijskega orkestra • 24. Nočni koncert — plošče BUDAPEST 550.5/545 120 kvv 12.05 Ciganska glasba • 12.30 Poročila • 15.30 Koncert vojaške godbe • 17.30 Jazz * 18.30 Lisztov spominski večer — koncert • 20.13 Prenos II. in III. dejanja iz opere »Lohengim« • 22.20 Poročila • 22.45 Plesna glasba • 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7. Gimnastika • 7.20 Poročila » 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 12. Plošče i 13. Poročila 13.10 Nova nemška operna glasba » 14. Plošče • 15. Poročila • 16.05 Koračnice »17.30 Koncertna ura o 19. Poročila • 19.30 »Clivia«, opereta (Dostal) • 22. Poročila • 22.10 Bachove klavirske in orgelske skladbe • 22.50 Objave t 23.05 Plesna glasba 331.9/904 HAMBURG 100 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert o 12.10 Opoldanski koncert • 14.20 Zabavna glasba • 16. Popoldanski koncert • 17.54 Pestra ura • 19. Zeppelin in njegov novi dan • 20. Poročila • 20.15 Stuttgart • 21.30 Kondcert radijskega orkestra » 22.20 Poročila • 22.35 Pestra glasba • 23. Zabavna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kw 15.30 Varšav • 18.45 Plošče • 19.20 Poročila • 19.35 Športne vesti * 19.40 Varšava KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 10.05 Plošče • 12.35 Koncert radijskega orkestra a 13.55 Plošče • 15. Brno • 16.55 Plošče • 17. Brno • 17.40 Madžarska ura • 18. Program za Pod-karpate o 18.55 Plošče • 19.10 Poljudne slovaške pesmi » 19.30 Praga • 22.15 Bratislava LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Gimnastika a 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • ' 14.15 Pestra ura » 16. Domača glasba • 17. Popoldanski koncert a 19. Kitara • 19.25 Pesmi a 20.15 Stuttgart • 21.30 Pestra glasba » 22. Poročila • 22.30 Max Regerjeva komorna glasba • 23.10 Zabavna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6. Gimnastika * 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert a 13. Poročila a 16.10 Kitara a 17. Popopoldan-ski koncert » 18. Instrumentalni koncert • 18.55 Poročila • 19. Koncert orkestra Farkas Miška • 20. Poročila o 20.15 Stuttgart » 21.30 Vesela glasba • 22. Poročila • 22.20 Obisk pri zapadno nemškemu umetniku • 23. Za. bavna glasba LWOW 377.4/796 16 kw 6.50 Plošče * 12.40 Varšava • 13.35 Plošče » 15.15 Varšava • 16.15 Koncert radijkega orkestra • 16.45 Varšava • 18.45 Komorna glasba • 19.20 Poročila, (plošče • 19.40 Varšava MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 11. Praga o 12.35 Košice • 15. Brno • 16. Praga a 16.40 Mladinska ura • 17. Brno • 18.10 Nemška ura ) 19.30 Praga MUNCHEN 405.4/740 100 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert vojaške godbe a 12. Opoldanski koncert a 13. Poročila o 13. 15 Koncert vojaške godbe a 16.10 Kari Pembau -ove kompozicije a 17. Zabavni koncert » 19. Koncert radijskega orkestra ® 20. Poročila • 20.15 Slušna igra* 21.30 Koncert za klavir in orkester v b-molu (Čajkovski) a 22. Poročila o 22.30 Goethejeve pesmi • 23. Zabavna glasba MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert • 12.15 Plošče • 13.15 Plošče • 16. Prenos z akademije sv. Cecilije • 18.45 Plošče » 19. Pestra glasba • 20.50 Plošče • 21. Simfonični koncert • 23. Poročila POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 18.21 Valčki • 18.41 Plošče • 19.10 Poročila • 19.35 Pester program « 19.50 Večerni koncert • 20.20 Pestra glasba a 22. Igra 22.30 Lahka glasba POZNANJ 345/868 16 kw 13.35 Plošče « 15.30 Varšava • 18.3(1 Feuiltoni » 18.45 Plošče • 19.20 Plo šče • 19.35 Športne vesti a 19.40 Varšava PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert a 10.15 Plošče a 11.05 Šolski radio • 12.11 Plošče t 12.35 Košice • 13.30 Poročila e 13.40 Plošče • 15. Brno a 16.10 Koncert salonskega orkestra a 17. Brno > 18.10 Nemška ura a 18.55 Plošče » 19.30 Igra a 22. Poročila a 22.15 Plošče RIM i Jeapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče a 13.25 Pestra glasba a 16. Violinski koncert • 19.15 Pestra glasba a 19.45 Pester koncert a 20.13 Program za Grčijo a 20.50 Varijetej-ski program a 22. Italijanska vokalna glasba • 22. 30 Plesna glasba a 23. Poročila STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.05 Gimnastika a 6.30 Jutranji koncert a 12. Frankfurt a 14. Pestra ura a 15.30 Otroška ura a 16. Koncert simfoničnega orkestra a 17. Leipzig a 19. Zepelin in njegov novi dan a 20.15 BEOGRAD 437.3/686 ' 2.5 kw 11. Plošče a 12. Koncert radijskega orkestra i 13.15 Poročila » 16.20 Poljudne pesmi a 18.30 Koncert kvarteta a 19.30 Nacionalna ura a 20. Nacionalni večer t Poročila ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.15 Iz slovanskih oper — plošče *> 12.45 Poročila » 13.05 Operna glasba a 17.15 Koncert radijskega orkestra a 19.15 Poročila a 19.30 Nacionalna ura o 20. Klavirski koncert Piroške Priiger » 20.30 Večerni koncert a 21.30 Koncert pevskega zbora tramvajskih nameščencev a 22. Poročila a 22.15 Anton Elegovič poje bosanske sevdalinke BARCELONA 377/795 5 kw 16. Plošče a 18. Plošče a 18.30 Poro-ila • 20. Plošče a 20.40 Poročila • 21.05 Koncert radijskega orkestra a 21.30 Katalonske pesmi a 21.45 Koncert radijskega orkestra 'a 22.05 Poročila a 22.20 Koncert radijskega orkestra » 22.40 Pianinski koncert a 23.20 Plošče Berlin a 21.30 Munchen • 22. Poročila a 22.30 Zabavni koncert a 24. Frankfurt SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Popoldanski program • 18. Otroška ura a 19.05 Plošče a 19.30 Plošče a 19.35 Radio kronika • 20.10 Chopinov koncert a 21. Kabaretni večer a 21.30 Poročila a 22.10 Iz delovanja D. N. TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.05 Solistovske točke a 18.15 Melodije a 18.30 Večerni koncert a 18.50 Filmska glasba a 19.05 Koncert simfoničnega orkestra a 19.25 Koncert salonskega orkestra a 19.30 Poročila a 19.50 Operne arije a 20. Instrumentalni koncert a 20.15 Dueti a 20.30 Du-najska glasba a 21. Pestra glasba a 21.35 Lahka glasba » 21.50 Operetne pesmi • 22. Kabaretni program • 22.20 Argentinski orkester a 22.30 Poročila • 22.45 Filmska glasba » 23. Domače popevke a 23.20 Večerni koncert a 23.30 Popevke a 23.45 Koncert simfo-ničnega orkestra a 0.15 Poročila a 0.20 Vojaške koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 6.50 Plošče • 12.40 Salonska glasba a 15.30 Filmske in kabaretne melodije a 16.15 Koncert radijskega orkestra * 17.20 Koncert komorne glasbe a 18. Vokalni koncert a 18.45 Plošče a 19.35 Športne vesti a 20.10 Koncert radijskega orkestra a 22.30 Plesna glasba BEROMUNSTER 540/556 100 kw 16. Harmonike a 18. Ctivo a 18.30 Plošče a 19. Zvonenje • 19.15 Poročila a 19.20 Plošče a 19.40 Pestra slušna prireditev a 20.15 Simfonični koncert a 20.30 »Beethoven in zaljubljen-c« — anekdota a 22.15 Poročila, nato plošče * 22.45 Teden v zvezni zbornici a 23. Pester program BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče a 12.35 Brno a 13.30 Praga » 15. Praga a 16.05 Koncert radijskega orkestra a 17.15 Plošče '9 17.40 Madžarska ura a 19.15 Moravska Ostrava a 21. Praga a 22.15 Poročila a 22.30 Praga BERLIN 356.7/841 100 kvv 6.10 Gimnastika a 6.30 Jutranji koncert a 12. Opoldanski koncert • 14. Poročila a 14.15 Plesna glasba a 16. Zabavni koncert > 18.15 »Zaročna klop« — veseloigra a 19. Kitara a 20. Poročila a 20.10 Pester večerni koncert a 22. Poročila a 22.30 Zabavni koncert Sobota, 14. decembra li BRESLAU 315.8/950 100 kvv 5. Jutranji koncert t 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert radijskega orkestra • 12. Pester koncert • 15.20 Klavirski koncert • 16. Zabavna ura * 19. Pester koncert 20. Poročila • 20.10 Pestre melodije • 22. Poročila • 22.30 Zabavni koncert BRNO 325.4/922 32 kvv 6.15 Praga • 12.35 Koncert radijskega orkestra • 15. Praga * 16.05 Bratislava • 17.15 Plošče • 17.40 Nemška ura • 18.45 Praga • 19.15 Mor. Ostrava • 21. Praga 364/823 BUCAREST 12 kvv 12.05 Plošče * 12.40 Poročila • 13.30 Plošče • 14. Poročila • 17. Koncert vojaške godbe • 18. Poročila * 18.15 Koncert vojaške godbe > 19. Poročila • 19.15 Poročila • 19.40 Poročila » 20. Plesna glasba — igra radijski orkester • 21.30 Poročila » 21.45 Koncert radijskega orkestra - rumunska glasba • 22.55 Poročila • 23. Prenos koncerta iz restavracije— " ■ - > — ~ - BUDAPEST 550.5/545 120 kvv 12.05 Vokalni koncert • 12.40 Poročila • 13. Koncert vojaške godbe • 16.10 Pesmi • 17. Pianinski koncert • 18. Ciganska glasba * 18.40 »Stradivari« — slušna igra • 20.50 Koncert radijskega orkestra « 22. Poročila »22.20 Plošče • 23.20 Jazz 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7. Gimnastika • 7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 12. Radijski orkester • 13. Poročila • 13.10 Koncert radijskega orkestra • 15. Po-ročila » 15.15 Zborvski koncert • 16.45 Evropska in azijska narodna glasba •> 17.45 Narodne pesmi • 18.35 Re. portaža s treninga za zimsko olimpiado • 19. Poročila • 19.10 Zabavni koncert t 20.05 Narodni koncert • 22.20 Poročila • 22.50 Objave • 23.05 Plesna glasba HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Gimnastika • 6.30 Breslau « 12.10 Pester opoldanski koncert • 14.20 Zabavna glasba • 16. Munchen • 18. Hamburški komponisti in njihova dela j 19. Slušna igra • 19.40 Pesmi ■> 20. Poročila • 20.10 Stuttgart • 22. Poročila • 22.30 Pester večerni program • 24. Plesna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kw 15.30 Varšava • 18.30 Otroška ura • 18.45 Plošče • 19.20 Poročila »• 19.35 Športne vesti 19.40 Varšava KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 10.05 Plošče • 12.20 Plošče • 12.35 Brno o 13.55 Plošče • 15. Praga 16.05 Bratislava » 16.50 Otroška ura • 17.15 Plošče • 18. Program za Podkarpate • 18.55 Plošče a 19.15 Moravska Ostrava • 21. Praga • 22.30 Praga LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Breslau • 12. Opoldanski koncert policijskega orkestra • 14.15 Pestra ura * 16. Munchen 16. Munchen • 18.30 Dialogi • 19.15 Kitara • 19.40 Hamburg a 20.10 Pester večer • 22.30 Berlin • 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvv 16.30 Popoldanski koncert • 18. Zvo-nenje • 18.10 Otroška ura » 19. Plesna glasba • 19.35 Orgelski koncert • 20. Koncert radijskega orkestra • 21.20 Poročila * 22. Plesna glasba TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.05 Lahka glasba • 18.15 Operetne arije • 18.30 Violončelo • 18.50 Filmska glasba • 19.05 Koncert salonskega orkestra » 19.27 Operetna glasba • 19.30 Poročila • 19.45 Večerni koncert • 20. Lahka glasba • 20.15 Glasbene komedije • 20.30 Dunajska glasba > 20.50 Kino orgle • 21. Večerni koncert o 21.35 Koncert opernega orkestra • 21.45 Pester koncert t 22.20 Koncert vojaške godbe • 22.30 Poročila • 22.45 Melodije