ys^bgflayss s»Ž5ygg chicago 23. ill., torek. u. junija (June id. 194« Acceptance for mailing at special rate of postage provided for to taction 110>, Act of Oct. >, 1917. authorised on June 4. 1818 xxxvni ^ aw raxen sobot, nedelj premikov. , ^jy except Saturday«. and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnUkl prostori: >657 South Lawndale Ave. Pffloe of Publication: >607 South Lawndale Ave Telephone. Rockwell 4904 chicago 23. ill.. torek. 11. junija (june u). 1946 Subscription $6.00 Yearly štev.—NUMBER 113 invnavj v poslopju vojaške šole v Topcideru NANJ I ČASNI-ARJI NAVZOČI .•id. 10. jun.—Obravnava generalu Mihajloviču, biv-poveljniku četnikov in ministru v jugoslovan-egunski vladi v Londonu, pričela danes pred sodi v poslopju vojaške šole > :ru, belgrajskem pred Mihajlovič je bil ujet Ptiran 13. marca v srbskih katerih se je skrival eno leto. ral je obtožen izdajstva boracije z Nemci in Itali-vojnem času. Obtožnica tudi očita, da je po navodi utere je prejemal od be vlade, dal poklati veliko ljudi. Med žrtvami so srtizani maršala Tita, pred-jugoslovanske vlade, idila so izpolnjevali Miha j-ri četniki. leg Mihajloviča je 23 dru-ibtožencev. Dvanajst izmed bo moralo zagovarjati todiičem, proti ostalim pa vršila obravnava v odsot-Obtoženci so v štirih ka- prvi so Mihajlovič in čet-poveljniki kot Radoslav in člani Mihajlovičevega iega odbora. Načelnik hil ftfrfofl drugi so kolaboratorji ge-Milana Nediča, predsed-utkarskega režima v Belki je po aretaciji v ja tega leta izvršil samo-ječi. Dragomir Jovano-srbskih gestapovcev, in »vnik Dinič, notranji mini- Nedičevi vladi, tja kategorija uključuje o-b so bili člani begunske v Londonu. Med temi so premier Božidar Purič, loMinic, bivši zunanji mi-in general Peter Zivko-diktator v Jugoslaviji od 1. cetniki v JuKosla-^ \ Miha lo-I Z* Vlida * P°ziv za- * "Slano ru je poziv J??^0 vnr)ešavanje zadeve" £ a Mihaj- I ni i °btožencem * wul* JuK°»tovanska r.v.iW ' *"">rula odložila r .• 0 Jun,j«. PO- Zmaga paragvajske oborožene sile Polkovnik Vera odstavljen po bitki Buenoe Aires. Argentina. 10. jun.—Oborožene sile, ki podpirajo paragvajskega predsednika Higinija Moriniga, so porazile pristaše polkovnika Beniteza Vere v bitki pri vojaškem taborišču Grandu. Tako pravi poročilo iz Asunciona, glavnega mesta paragvajske republike. Vera je bil odstavljen kot poveljnik vojaškega taborišča. To je zmaga paragvajske vojaške klike, katero podpira ameriška vlada, in poraz druge vojaške klike, katero podpira Argentina. Vero je nasledil kot poveljnik taborišča polkovnik Barnardo Afano. Poročilo pravi, da so bili trije vojaki in dva častnika ubiti v bitki. Morinigo skuša dobiti na svojo stran voditelje dveh političnih strank. Ako bo uspel v svojih prizadevanjih, bo imel večino v parlamentu. Republika je zabredla v resno ekonomsko krizo, ki je rezultat nebrzdanih špekulacij. Truman bo odpo- Udal se bo pritisku protestantov Richmond. Va., 10. jun.—Dr. John A. MacLean, pastor pres-biterijanske cerkve, je dejal, da je predsednik Truman zagotovil člane delegacije protestantov-skih cerkva, da bo odpoklical Myrona C. Taylorja, dvojega o-sebnega poslanika v Vatikanu. To se bo zgodilo najpozneje po podpisu mirovnih pogodb. MacLean je bil član delegacije, ki je obiskala Trumana in zahtevala, naj odpokliče Taylorja. 'Dobili smo zagotovilo, da bo Taylor odpoklican," je dej*!. "Imenovanje je narekovala nujnost, da je Truman lahko dobil priliko akcije v Drilog miru." Člani delegacije, ki so obiskali Trumana, so po izjavi Mac-Lcana reprezentirali čez 40,000,-000 protestantov. "Dali smo razumeti Truma-nu, da imenovanje Taylorja za poslanika v Vatikanu je odprto kršenje načel ločitve cerkve od države, ki igrajo tako važno vlogo v ameriškem življenju in tvo-ijo del podlage, na kateri sloni ameriška vlada," je rekel MacLean. "Prvič smo dobili zagotovilo, da bo Taylor odpoklican." A< *o objavi- o Imena ob zunanjih Francoski socialisti te odpovedali predsedniitvu Pariz, 10. jun.—Voditelji socialistične stranke ao se odrekli predsedništvu nove začasne vlade. Predlog proti reprezentadji v novi vladi je bil poražen. Predsednik sedanje francoske vlade je socialist Felix Gouin. Preiskava izgredov v Egiptu odrejena Kairo, Egipt, 10. jun —Vlada premierja Ismaila Sidkvja je odredile preiskavo protibritakih izgredov v Alekaandriji, ki ao izbruhnili zadnji četrtek. Ena oseba je bila ubita, 19 pa ranjenih. listov bodo navzoči na obravna-vi. Sodi se. da se bo okrog 70 dopisnikov udeležilo obravnave. Domače vesti Pošar v tlakami Chicago.—V tiskarni Adria, kjer se tiska Proletarec, je zadnjo soboto nastal požar, ki je napravil precej škode, posebno na tiskovnem papirju. Proletarec vsled tega ta teden ne izide. Na konvenciji Chicagp.—Angela Zaitz, žena Franka Zaitzai, urednika Prole-tarca, se je zadnji teden nahajala v New Yorku kot delegati-nja na konvenciji klobučarske unije. Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ je zadnji soboto obiskala Mary Polis iz Cantona, O. Smrt matere Girard, Kans -Barbara Bur-gar je iz starega kraja, iz Spodnjih Bok na Gorenjskem prejela vest, da je dne 11. marca t. 1. tam umrla njena mati Terezija Maselj, po domače Nečetova mati, v visoki starosti 82 let. Is Clevelpmda Cleveland. — Frank Sadar iz Collinwooda je bil v torek, ko se je vračal domov, na cesti zadet od aytomobila. Odpeljan je bi} v bolnišnico Emergency, kjer je čez tri ure podlegel poškod bam. Star je bil 54 let, doma iz DrašČe vasi, v Ameriki 35 let. Tukaj zapušča sina, poročeno hčer in nekaj sorodnikov, v ata-pa več brit^."J,PM družini Richard Skebe v Collin woodu so se oglasile rojenice in pustile sinčka.—V bližnji Gene-vi sta se poročila Emil G. Zuzek iz Maditona in Dorothy Pudden iz Geneva*—V sredo je umrl v Madisonu Frank Kapel, star 72 let, doma Iz Kala pri Št. Petru na Krasu, v Ameriki 42 let. Prej je živel v Collinwoodu, lani pa se je z družino preselil na farmo. kjer ga ie zdaj pri delu zadela kap. Bil je član ABZ. Zapušča ženo, tri sinove, v Chica-pu dve ooročenl hčeri, Louise Tome in Pauline Kuhel, ki je že- Kompromisni načrt glede Španije Obnova debate na seji varnostnega sveta New York. 10. jun.—Kompromisni načrt glede Španije, ki je pod kontrolo diktatorja Franca, bo predložen članom varnostnega sveta Združenih narodov, ki se bodo jutri ponovno sestali na svoji seji. Na tej >e bo debata o španskem problemu obnovila. Pododsek varnostnega sveta je priporočal akcijo proti španskemu diktatorju v septembru, če ne bo špansko ljudstvo prej strmoglavilo Francoyega režima. Akcijo naj bi sprožila skupščina Združenih ngrodov v obliki poziva, naj vse držuve pretrgajo diplomatične in bkonomske odnošaje s tem režimom. Reprezentanti nekaterih držav, med temi reprezentanti A-merike in Velike Britanije, se niso izrekli za akcijo, Ti so še za nadaljnje čakanje'v veri, da se lahko nekaj zgodi v Španiji pred septembrom. Reprezentant Rusije je dejal, da ni zadovoljen s poročilom članov pododseka. Člani ekonomskega in socialnega svet se ne morejo sporazumeti glede reševgnja važnih problemov. Izrekli *o se le za ustanovitev stalnih« komisij, v katerih območje naj bi spadale človeške pravice, ekonomija, u-poslevanje, statistike, promet, komunikacije in socialni problemi. na Mirka Kuhla, gl. blagajnika SNPJ, v stari domopini pa ses tro. « Milwaukee.—V West Allisu je umrl Edward Rozman, star 26 let. Zapušča mater, Štiri brate, sestro in dve svakinji.—Poročili so se: Ray Polczynski in Mildred Raspor, John Vodnik in Blanche Primozich, Joseph Ray-er in Laura Raash, Charles Curry in Amalia Mohorko.—V sredo, 12. Jun. bo na univerzi De-Paul v Chicagu graduiral kot glasbenik Leo C. Muškatevc, sin družine Ciril Muškatevc iz Mil-waukeeja. Glasbo ie prej študiral tudi na učiteljišču v tem mestu. voditelji mornarskih unu odboj ponudbo Zattoj v pogajanjih z reprezentanti kompanij PRIPRAVE ZA OKLIC STAVKE Waahlngton. d. C.. 10. jun.— Voditelji sedmih mornarskih u-nij so zavrnili ponudbo paro-brodnih kompanij na vzhodu, da bodo mornarji dobili en dan prost na vsaka dva tedna. Izjavili so, da ponudba ni praktična. Ponudbo so podprli člani spravnega biroja federalnsgt delavskega departmenta, k: so posegli v konflikt. Splošna mornarska unija, katere predsednik je Joseph Cur-ran, je demonstrirala odločnost. Zapretila je, da bo razširila stavko, če se bodo parobndne družbe še nadalje upirale zahtevam, na tankarje ter parnikf na rekah in jezerih. V konfliktu s parobrodnimi kompanijami je zapletenih šest unij Kongresa induatrijskih organizacij in ena neodvisna unija. Glavna zahteva je skrajšanje delovnega tedna na 44 ur. Mornarji, pristaniščni in pomolski delavci zdaj delajo 56 do 63 ur v tednu. Stavka bo oklicana prihodnjo soboto, če ne bo konflikt izravnan. Predsednik Truman je za pretil, da bo mobiliziral člane armade, bojne mornarice in o-brežne straže za delo n« parni-kih, če bo stavka oklicana Pos-neje je revidiral tvoje stališče in apoUcal na vnditaU« «ntj ln re-prezentante kompanij, naj nadaljujejo pogajanja. Pogajanja so prišla v zastoj. Reprezentanti kompanij trdijo, da bi morali najeti več dejav* cev, če bi pristali na zahtavo glede skrajšanje delovnega ted* na. Curran se je izrekel proti možni vladni akciji, ki ne bi bila v interesu mornarjev. Njegovo stališče so podprli člani ek-sekutivneiza sveta Unije soglasno na seji, Mornarske unite so u-stanovile stavkovni sklad čet milijon dolarjev. Reuther ostro obsodil kongres Brezobzirno ropanje ameriikefa ljudstva Baltimore. M osvoboditvi pomaknila Čehoalovaklja. Na Češkem in Moravskem so konservativne stranke sploh izginile in so vse stranke osvojile socialistični program, med njimi tudi katoliška češka ljudska stranka. Provisorična vlada, ki so jo tvorili komunisti, narodni socialisti (beneševci), katoličani in socialdemokrat je, je že pred zadnjimi volitvami podriavila vse glavne industrije, sploh vsa podjetja, ki so pred vojno ali pozneje uposlovale več kot 500 delavcev. Tako v zadnji kampanji med njimi sploh ni bilo nobenega načelnega boja ali razlike. Vse itlri strsnke zasledujejo slično notranjo in zunanjo politiko. Slednja je usmerjena proti Moskvi, toda obenem želi obdržati dobre odnuiaje tudi z zapadom, predvsem s Francijo, Anglijo in Ameriko. Vsa njena politika sploh stremi za tem, da Cehosiovaška postane most med Rusijo in zapadom. Vse štiri stranke so se že prej dogovorile, da bodo tudi po volitvah ostale skupaj v koalicijski vladi, negleda kakšen bo volilni recultat. In volitve so najbolj ugodno izpadle za komuniste, ki so postali največja stranka na Češkem in Moravskem in prejeli skoraj eno tretjino (31.15%) vseh glasov in 93 mandatov. Na drugem mestu so narodni socialisti z 58 mandati, na tretjem katoliška ljudska stranks s 4« mandati, na Četrtem pa socialdemokrati s 36 mandati. Ns Slovaškem so zmagali demokratje, ki so izvolili 36 poslancev, komunisti 21, slovaška svobodna stranka dva ln delavska stranka dva. glasovi l POROČILO O PRIREDBI ČIKA$KIH PODRUŽNIC SANSa Chicago. Ill*—Proslava prve obletnice osvoboditve Slovenije, ki se Je vršila 12. maja t. 1. v dvorani SNPJ pod avspicijo Centralnega odbora podružnic S AN v Chicagu, 111., ja, kakor so Usti že poročali, dobro uspela. Program je odprl predsednik Centralnega odbora Anton Kra-penc in pozdravil navzoče občinstvi, nakar je moški pevski zbor France Prešeren zapel nekaj lepih pesmi. France Prešeren je delavski pevski zbor, ki vednf rad sodeluje za koristi našega naroda. Nato je nastopil naš znani in požrtvovalni narodni delavec Joško Oven, ki je v svojem govoru očrtal borbo za osvobodi tev Slovenije in Jugoslavije, ter poudlui) važnost kampanja, ki jo vodi SANS v zbiranju sklada za zgraditev otroške bolnišnice v Slov niji. Njegov govor je na prav l močan vtis na udeležence te pioslave. Kvartet pevskega zbora Prešerni , ki sestoji iz F. Gradiška, T. Frelesnika, J. Prelesnika in R. \ limeka, je zapel par mič-nih fn domačih pesmic, ki so, kot navadno, udeležencem uga- jak^IHl^^P htfltop mladinskega krožka Per|*t Circle št. 26 SNPJ je bil zelo zanimiv in priznati se mora, da je dobro izvežban za nastopa. Člani (dečki in deklice) tega krožka so igrali, peli slovenske pesmice in plesali, Nala zavedna rojakinja ga. Louise Ahčln-Kelemenič iz Ga-ryja, Indiana, se je odzvala vabilu za nastop na tej proslavi in zapela tri lepe pesmi, eno od teh v angleščini. Na glasovir jo je spremljala njena hčerka Gloria. Kot glavni govornik bi imel nastopiti predsednik SANSa Et-bin Kristan, toda vsled bolezni ni mogel priti, poslal pa je brzojavni pozdrav, in želel prirediteljem mnogo uspeha. Nato je bila predstavljana ga. Nada Kraigherjeva, članica misije jugoslovanskega Rdečega krtka, ki se je ta čas nahajala v Zed i njenih državah ameriških. Povedala je marsikaj zanimivega, pa tudi strašnega o partizanskih borbah, katerih se jo udi sama udeležila, o groznemu r pij en ju ranjencev, o pomanjkanju kirurglčnih instrumentov n sciravll, o strahotnih razmerah v begunskih taboriščih, bedi Sigurno je, da tega volilnega Izida na Čehoslovaškem niso bili 1n *r?lj.cn3u;Jkakor tudi ° prav nič veseli v Washingtonu. Sploh je naša vlada že nekaj časa njm l*žavnih razmerah v stari zelo hladna napram Čehoslovaškl vsled njene notranje sociallstlČ ne politike, kakor tudi vsled njene naslonjenostl na Rusijo. Vslad tega se že nekaj časa vzdržujejo govorice, katerim j« u«i }*>vod ameriški poslanik v Pragi, da bo naša vlada preklicala ali suspendirala posojilo, katerega je dsla Beneševi vladi za rekonstrukcijo dežele v vsoti $90,000,000, In kakor Je Washington hladan napram Pragi, tako tudi Vatikan ne gleda prijazno oa svoje češko "ovce", ker so ušle lz njegovega polltičnegs pašnika in gledajo bolj prijazno proti Moskvi kot proti Rimu. Zato so odnošajl med Vatikanom ln katoliško cerkvijo na Češkem ln Moravskem bolj formslni kot "prisrčni." Več vpliva pa ima Vatikan še na Slovaškem, kjer so katoliški škofje nedavno apelirali na praško vlado, naj Izpusti izdajalca Tiso ln mu odpusti vse velelrdajniike grehe in zločine. ★ Vatikan je z Ameriko in Anglijo vred bolj na konju v Italiji, Italija je poleg Francove Španijo sploh največja trdnjava Vatikana, Amerika pa njegova zakladnica. Na predvečer zadnjih volitev, kakor tudi že prej, je sv. oče aktivno posegel v Italijansko in fianeoako volilno kampanjo in pozival volllce, naj stopijo na vrat "komunizmu In ateizmu" s tem, da oddajo svoje glasove za stranke ' Boga in vere." To je sicer že stara i*sem Vatikana, toda v modemi dobi še noben papež ni tu ko odprto in direktno posegol v volilni boj kot je to storil zadnjič sedanji papež. Vatikan je sploh napel vse sile, da pri zadnjih volitvah temeljito porazi vse levičarska stranke in ohrsni prestol gnili savojskl dinastiji. V pastirskem pismu mi škofje zagrozili vsem katollča nom, da bodo izgubili vse "cerkvene pravice" — zakramente etc. etc. — ako oddajo svoje glaaove za kako drugo kot za klerikalno stranko, kateri načeluje premier Gaspari. Niija duhovščina pa je la sko/i mesece vodila silno propagando s pomočjo prižnlc, spo\ <•va prejeli pisma od bratov in sester, ki pa so po dobna drugim, ki jih čitamo v naših časopisih Pišejo, da so toliko hudega prestali, da ne morejo popisati Posledice strahotne vojne bc trpel še drugi rod. Nikoli ni bilo dobro v sta ri domovini, sečaj pa je še slabše. Jaz sem stokrat rajši v tej deželi kot tam. Zopet je kruta smrt posegla naše vrste in pobrala našega do brega prijatelja Josepha Kralja Težka je ločitev s tega sveta, todp zakon narave nima meje. Pokojni br. Kralj je bil rojen v škocjanski fari na Dolenjskem. Ob smrti mu je bilo 51 let. Blag mu spomin! Blag spomin tudi mojemu možu in očetu Louisu Suste richu, ki je preminil 8. junija 1935. Mary Suaterlck-Zagar. je papež in ker je papež, mu je dovoljeno vat, povrhu pa je pls čsn z visokimi nagradami. Slon, osel !h lev so simbol mertške in angleške demokracl je. Po svetu vlačijo zlstega slona, osla in leva in igrajo cirkus na račun ubogega ljudstva. Ka dsr je želodec lačen, ti ponudijo kruha, kadar si rsztrgan, ti po nudijo obleke ln obutve, če to nI zadosti, ti vržejo cekinov. Ali ubogsti moraš In sprejeti demo krači Jo. če pa je ne sprejmeš. ie pripravljen bič ln mizerija. Zato Je šel Hoover na oglede po pro-1 svetu. V Belgradu so ga hladno ■prejeli, ker jim je znana njego- PROSVETA MU UGAJA KOT JE Chicago. 111.—Namenil sem se napisati par vrstic, čeravno mi pisanje ne gre posebno izpod rok, kajti sem že 76 let star. Na 1. junija sem prejel kar dve Pro-sveti. Naj prvo sem prečital u-radno številko. Vidim, da br. Langerholc iz Johnstowna zagovarja br. Molka.- Ona dva hočeta imeti svoje smernice pri Pro&veti in drugačno demokracijo. O, seveda, ta ljuba demokracija, saj smo videli, kaj delajo v njenem imenu. Samo poglejmo v Washington in videli bomo, kako hočejo zasužniti ameriško delavstvo v imenu demokracije. Sedaj bi radi prepove dali vse stavke, unijske voditelje pa pozaprli. Na Prosveto sem bil naročnik še tedaj, ko je bil urednik pokojni Jože Zavertnik. Tisti čas je list še prilično napredoval, potem pa je bil ves čas zastoj. Reči pa moram, da list pod sedanjim urednikom zopet napreduje in še bolj bo, če bo tako pisal kot sedaj. Delegaciji pri hodnje konvencije bi priporočal, ako bi prišla na dnevni red debata o nekakšnih smernicah Prosvete, naj vse skupaj položi na mizo, kajti čas na konvenciji je drag, Prosveta pa skoraj ne more biti boljša kot je sedaj. Frank Peter lin. a MALO PODUKA BAHBIČU Park fllll. Pa.—Naročnik Pro svete sem že od začetka. List rad čitam, ker piše v delavskem duhu. Ne ugajajo mi pa Barbi-čevi dopisi, kajti skoro v vsakem kritizira Rusijo in komuniste. On ne ve kdo je pravzaprav komunist. Komunist je delavec, ki veruje v naravo in pravico, hinavščino in laž pa zaničuje. Takega delavca se boji tudi Bar-bič in vsi kapitalisti. Barbič je v zadnjem dopisu tUdI pisal, da bi se mdrali spominjati naših umrlih mater vsak dan, ne samo enkrat na leto. Jaz pa mislim, da je dovolj, da se mrtvih mater spominjamo enkrat na leto, kajti one ničesar več ne potrebujejo, potrebno pa je, da se spomnimo živih mater in otrok v stari domovini, ki so jim belogardisti pobili očete in jim vse oropali. Po mojeift mnenju bi moral u-rednik zmetati Barbičeve dopise v koš. Rad čitam pa dopise, ki jih pišejo John Filipič, Frank Petrich in drugi. Pozdravljam vse zavedne delavce. Anion Mole. no lahko dobil tudi njihove glaaove. Socialisti in komunisti niso bili toliko srečni in zato sta tudi obe stranki aetall precej daleč za klerikalci Socialisti so prejeli okrog 4.700.00S glasov, komuniati okrog 4.250.000 ali oboli skupaj več kot klerikalna stranka. Ampak slednja bo s drugimi desničarskimi strankami vred imela večino v konstituanti. Ta večina sicer ne bo velika, vendar pa dovolj velika, da bo Gaspari v slučaju potrebe Ishko sestsvtl desničarsko vlado, ali pa bo prisiljen dati koncesije eni aU drugi levičarski ttrankj kot plačilo sa sodelovanje v koalicijski vladi. Ampak Italijanski levičarji bodo več dosegli, ako ostanejo v opoziciji. vaia, ker Je bila država blizu. Po izbruhu vote ' rail zapustiti smo se vrnili, ker so se It umaknili in žiri so 1 Nemci, kar nas Je zelo J* lo. Hoteli so, da bi vsi zna] mo nemško govoriti y * 1941 so že zaceli seliti cele zine, mnogo so jih zaprli , učitelje in duhovnike Tain prišli tudi mi na vrsto. Dne 8. julija ob 8. zjutni je ustavil pred mojo hišo tovorni avtomobil, v njem h gestapovci, ki so udri v stanovanje in nam ukazali se moramo izseliti v eni uri seboj smo smeli vzeti le po i prtljage na osebo. Ne mom misliti kako nam je bilo pri srcu. Naš ljubi dom, ki ga z delom zaslužili in opj* smo morali brez pardona naglo zapustiti in se s straa peljati neznano kam. Peljt nas v Št. Vid pri Ljubljani, so zapirali take nesrečnike, nas je bilo dovolj, so nas nal na vlak in nas pod stražo v Srbijo. Vozili smo se tr — tri dni trpljenja. Nam odraslim ni bilo težko prenašati žejo in glad je je bilo gledati otroke, ker ni bilo kaj dati. Ponoči so ci spali kar na policah v vat jaz pa sem jih pazil vso no ni kateri doli padel. Ko so tretji dan pripeljali v Stbi' nas' izložili v Kruševcu, 0 > ški) vojaki » "r].+t&P>J Kstovica. kjer čakalo hrena posebno ce Jf . obrasih ni videti nobsnegs vaea- mali )* vPr*~ rd*> milijone lsčnik ljudi v Evropi la j« čokolsda. r ^ ZANIMIVO PISMO OD NEČAKA IZ ŽIROV Cleveland, O. — Prejela sem pismo od mojega nečaka Janka Erznožnika iz Žirov, ki se deloma glasi: Draga teta! — Pred par dnevi sem bil doma pri Krošlju in so mi pokazali Vaše pismo. Tudi jaz sem bil vesel, da se zopet o-glašate. Novic in sprememb v zadnjih štirih letih je toliko, da jih nihče ne more opisati. Kakor veste, sem leta 1930 kupil pri Lengerju v Žirih hišo in tu imel trgovino vse do začetka n JUNIJA 1946- j; iz novi prerojene ije in Jugoslavije tovoljno dele za obnova domovine l^ljuuL-v vrsti delovnih IJL so Ljubljančani dosegli uspeh« zadnjo nedeljo, Treko 15,000 delavcev, že-mladine, uradnikov, namely in pionirjev iz vseh ce-podjetij, šol, ustanov in u-rodšlo na prostovoljno de-je ponekod trajalo od ju-, do večera. Po dobro priprav-načrtih in po izkušnjah ijih nedelj so se posamez-ipine razvrstile pri čišče-ic, odstranjevanju zadnjih okupacijske dobe, pri nar ,dili 100 divjakov in 12 mestne četrti so se omejile na čiščenje in "lic, nasipov in na-"rostovoljci iz Tabora čistili obrežje ob Ctnlra »o mnogi »J delo v Mestno vrtna- kl l, park in rj°hnt>' *> očistili I *nl ]HXk' zravn®U Jamo ^karji so čistiU W■ P"dirali bunkerje in *icne ograje. Tu-v ^ '»siveč dela z i 1U 7n° <*> L ovir !n <,d,t'lnW 20» Bj pa I***:. pridno nabirali ,'rr.'er w se poseb- opravili 4196 prostovoljnih ur dela. Ljubljanski železničarji so od šli v Grosuplje in jih je 250 delalo na postajnem poslopju, kjer so odnašali opeko, grušč in osta li gradbeni material, nekaj jih je delalo skupno z domačini in vojsko v tovarni, pleskarji so pleskali Prosvetni dom, 80 pa jih je v Žalni polagalo zasilni tir pod dva stroja, ki sta v zaseki pod viaduktom. Na delo v okolico Ljubljane so odšli tudi četrti Rakovnik in so izravnali cesto Ig-Golo. Obrtniki pa so istočasno v Iški vasi popravljali kmečko orodje, obuvalo in druge potrebščine. Delavci in nameščenci nekaterih podjetij so bili zaposleni pri urejevanju svojih poslopi; ali pri običajnem delu. V tobačni tovarni so delali vsi oddelki in so skupno napravili 1088 ur. V tovarni obutve Krisper so delavci nakovali čevlje, ki so zaradi pomanjkanja žebljev ležali nekaj časa v skladišču. Pr delu so pomagali tudi mladinci četrti Šiška in donašali čevlje iz skladišča. V okviru prvomajskega tekmovanja so prebivalci okrožnega mesta Ljubljane izvršili veli ko delo, ki ga bodo s sličnimi delovnimi nedeljami še nadaljevali. Delovni polet v coni B •talno narašča Dopisnik Tanjuga poroča: Medtem ko se delovne množice coni A po končani vojni, kateri so uspešno sodelovale na strani združenih zaveznikov pro ti fašistični Italiji in nacistični Nemčiji, z vsem silami borijo, da zavarujejo pridobitve veličastne borbe, delavci in kmetje v coni B otr pomoči jugoslovanske vojaške uprave razvijajo de lovni polet, ki bo porok hitre obnove in blaginje na tem teritoriju. Lesna industrija slovenskega Primorja v coni B je ponovno zadihala. Oživele so žage v Ajdovščini, Vipavi, Postojni, Sv. Petru na Krasu in Ilirski Bistrici. Žaga v Belskem je za 40 odstotkov presegla dnevno predvojno proizvodnjo. V postojn ski žagi se je delavcem posrečilo po skupnih naporih preseči predvojno proizvodnjo za celih 70 odstotkov. Na Trnovski planoti« na Nanosu, na Hrušici, na Javorniku in Snežniku so nakopičili les za bližnjo obnovo po-žganih vasi in celotnega gospodarstva v coni B. Neumorno delajo gozdni delavci. Delavci po Številnih žagah so spravili v pogon motorje. Skladišča se polnijo s svežim lesom. Vse de-ovno ljudstvo sodeluje v prostovoljnem prvomajskem tekmovanju, katerega prvi uspehi so že vidni. Kmetje in bajtarji v vasi Tes teni so napisali na vidno mesto: "Tu je Jugoslavija!" Izjavljajo, da se hočejo z delom pokazati vredne jugoslovanskih kmetov in delavcev, ki vlagajo vse svoje sile za produkcijo in obnovo. Da bi omogočili izvoz lesa iz gozda za lastno uporabo In prodajo, so s svojimi lastnimi silami izgradili pot. Prostovoljno so delali 1545 ur. Pri delu se je najbolj odlikoval vaščan Sket Ciril, ki je sam delal 265 ur. Krojači v Ilirski Bistrici so presegli predvojno proizvodnjo za 2$ odstotkov. Šivilj« 12 okra ja Herpelje-Kozina so dvignile storilnost za 50 odstotkov in od 1. maja po oovoboditvi dvignili produkcijo za 40 odstotkov. Ds bi mogli mizarji v Ilirski Bistrici uspešno dvigniti proizvodnjo, so se združili v mizarski zadrugi. Prav tako sd se tolminski ----.čevljarji organizirali v čevljar pWlrih L ** 1*1 zadrugi, v kateri so dvignil« »o rLP°I°c,Uh t* 1 storilnost dola ln znižali proiz k Ha rte a irjl 13. vajalne stroške Tako so že pre ki bo segli predvojno proizvodnjo ^ Mlad,!?'** na* H Kmetje v Kozini so. v želji. fc-oriJV* ,koraJ da bi čim več Opomogli k ob-? . P«** novi porušenih vasi. zgradili v >* tovsrn, Kozini in Podgorju spnenid "<«v*rre Na Prav tako ao obnovili apnenice mo ml*tad'v Parjah, Cepnu, Sv. Petru na Ht Krasu, Orehku, Palčju, Razdr tem in Dolenji, na Ponikvah v tolminskem okraju pa so ustanovili dve poljski apnenici, ki bosta dali skupno 100 ton apna. Obrtna proizvodnja je dosegla že 75 odstotkov predvojnega Stanja. Z ustanovitvijo obnovitvenih zadrug bo omogočeno na vseh področjih obrtniške delavnosti preseči predvojno proizvodnjo. Vrvarna v Ilirski Bistrici, ki si je nabavila potrebno predivo iz Ljudske republike Slovenije, je v poletu in izdeluje najrazličnejše vrste vrvi. V zvezi s prvomajskim tekmovanjem so se obvezale žene iz obrtniške šole v Idriji, da bodo izdelale za gojence mladinskih domov 120 oblek. Delovno ljudstvo v coni B neovirano v močnem poletu obnavlja na vseh področjih gospodarstvo, kar mu bo prineslo lepše življenje v bližnji bodočnosti. PROSV El A ■ organizirana netoleranca v ameriški prošlosti Plamenečl ognjeni križi in vihrajoče bele halje ameriškega Ku Klux Klana so spet na pozorišču v Ameriki. V deželi, ki je zgrajena na principih enakopravnosti in svobode veroizpovedi, je te vrste polpolitična organizacija nekaj grobo ogabnega. Navzlic temu pa moramo priznati, da so se te vrste tajne organizacije pojavile v tej republiki že v nje- Zadružna zveza za sarajevsko okrožje V Sarajevu je bila konferenca zadrugarjev sarajevskega okrožja, da bi ustanovili Okrožno zadružno zvezo za sarajevsko o-krožje. Na konferenci so bili prisotni minister za trgovino in preskrbo vlade ljudske republike Bosne in Hercegovine Hasan Brkič, predaednik Glavne zadružne zveze Vaao Gnjič in predstavniki vseh zadrjg iz sarajevskega okrožja. S konference so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu in vladi ljudske republike Bosne in Hercegovine. Tetovčani izsušujejo v močvirja Približno 4000 prebivalcev Te-tova se je odzvalo pozivu Ljudske fronte in so prostovoljno delali pri izsuševanju močvirij in pri prekopavanju odvodnih kanalov okrog mesta. Pri tem delu so sodelovale antifašistične organizacije kakor tudi uradniki iz vseh uradov v Tetovu. Skupine mladincev in mladink so očistile park, medtem ko so druge skupine delale pri prekopavanju odvodnih kanalov ali pa jih čistili. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s t. ašraal.) ena?" Revšček je še ni videl in okusil, odkar se zaveda. Moja žena Vilka, po domače Štefanova (fotograf), ima tam nekje strica in bi rada zvedela zanj. On se piše Janez (John) Mlakar, doma iz Jazne-Ostaleže pri Cerknem, ki je že dolgo v Ameriki in je v letih, če je še ;iv. Nekaj časa je bil skupaj z Boštjanom Tušarjem lz Stare vasi, ki je med vojno umrl. Baje , e Mlakar imal neko tovarno, i Če sam čita te vrstice, naj piše na naslov: Vilka Erznožnik, Žiri 04, Slovenija, Jugoalavija.) Prav lepe pozdrave Vam in Vaši družini, tako tudi vsem o-stalim stricem in tetam. — Janko Erznožnik. J* nem začetku samem. Vendar pa opazimo, da se je sporedno s tem pojavil tudi močan odpor proti takim skupinam, ki so bile v nekaterih slučajih zelo močne in vplivne. VeČina ameriškega ljudstva je bila in je psoti te vrste organiziranim polpolitiČ nim bandam. V splošnem so te vrste orga nizacije postavljale v ospredje idejo superiornosti domačinov (tu rojenih belcev) ter protestan tovskega elementa. V 19. stoletju so bili v tem pogledu najbolj aktivni člani in pripadniki znane teroristične organizacije "Know Nothings'* ter prvotna organizacija Ku Kluks Klana. Te organizacije so bile tajne po litične ali pa polpolitične skupine, katere bi se kaj lahko označilo kot nekaj neizogibnega v razvojni dobi dežele kot je naša, ki je prispela na višek in dustrialnega in tehničnega razvoja v desetletjih namesto y sto letih. . Ali kakor so se te organizacije pojavljale v gotovih dobah razvoja dežele, so tudi razpadale z razvojem vred. Prva tajna politična organizacija te vrste v Ameriki je bila znana pod imenom Grand Council of the United States of North America (Visoki svet Združenih držav severne Amerike). Članstvo oziroma pripadniki te orga^ nizacije so se nazivali "know nothings." Ta organizacija je bila naperjena predvsem proti tujerodnem in proti rimsko-ka-toliški veri, oziroma proti kato likom v tej deželi.; V letih 1854 ln 1855 je potegnile za seboj ve-jiko število pripadnikov in je tudi zmagala na lokalnih volilnih listah v več državah. Vsekakor pa politična zgodovina beleži dejstvo, da je zmagala, jter se je v svojem programu Ognila vprašanja lužnostl. Ns tu način je nekaj čisa igrala vlor >o kompromisne stranke v času, ko se je v deželi razvijala kriza baš radi tega vprašanja, j Končno pa tudi "know noth- !ngs" niso mogli nadaljevati po itike ptiča noja z ozirom na Vprašanje sužnosti in tako se je njihova stranka nazadnje ob tem vprašanju rabila. Prlpad niki stranke pa so se zatekli povečini v tedanjo republikansko stranko tav so Jo skoro razbili. Slabega slovesa ln imena, ki so !i prinesli "know nothings," se e republikanska stranka otresla ele 1. 1860, ko je v svojem pro gramu obsodila sovražno postopanje proti tujer«»dcem. Abra ham Lincoln, ki je bil kandidat republikanske stranke* se je odprto izjavil glede "know noth» ings" že v 1. 1865. ko ja dajal; *V početku smo kot ljudstvo lz-Javili, da je vsak človek rojen enakopraven, a sedaj ae to čita kakor da smo ustvarjeni kot e-nakopravna bitja vsi razen črn cev. Če pa pridejo na oblast "know nothings" tedaj se-bo to Čitalo takole: 'Vsi ljudje smo ustvarjeni enakopravni rasen črncev, tujerodcev in katolikov/ Če bi bil Lincoln živi»l in u-smerjal smernice dežele tekom dobe rekonstrukcije, ki jtr sledi* la civilni vojni, tedaj bi nemara nikdar ne imeli Ku Kluks Klana na našem jugu. Ime te tajne organizacije izhaja is grške besede kuklos, ki pomeni krog ali krožek. Organizacija se je najprej pojavila v državi Tennessee v l. 1866, za časa, ko je za kratko dobo prešla vlada južnih držav v roke na novo osvobojenih črncev In beloev, ki so smeli ohraniti volilne pravice, ker se niso udeležili borbe na strani konfederacije in je niao podpirali. Razumljivo je torej, da so se v kukluksklanovske vrste zatekli taki, ki so zgubili volilno pra vico rudi nudenju svoje (odpore Konfederaciji. Ti so hoteli ponovno vzpostaviti "nadvlado belih" na jugu dežele. PlaineneČl križi, bele halje in pokrivala, za katerimi so se skrivali, da so mogli izvsjati terorizem nad izbranimi žrtvami in prebivalstvom, vse to je bilo dol prisa-devanja, da ao črncem prepreči izvajanje njihove pridobljene volitvene pravice. Tajna teroristična organizaciju pa ja bila kmalu razpuščenu, ker je bila poslana zvezna milica, da napravi red in mir. Ali navzlic za* trtju organizacije je ostal živ njen duh in pa tradicija, kar se je najbolj pokazalo 1. 1915, ko je Ku Kluks Klan nanovo oživel. Od onih Časov je bil storjen poskus organiziranja še ene tajne politične organizacije, ki ja bila naperjena predvsem proti rimskim katolikom v tej deželi. To je bila American Protective Association, ki je izdajala mržnjo preželo literaturo ter je tudi imela nekaj vpliva v lokal ni in splošni politiki dežele Američani po večini niao verjeli trditvam te organizacije in tudi niso nasedali njih propa gandistom, ki so širili histerijo strahu ob času volitev. VolUci so svojo tozadevno nehrižnost najbolj pokazali, ko *o n. fir. v katoliških okrožjih izvolili pro testantovske kandidata in obrat no. Ko je prišla špansko ameriška vojna, Je A. P. A. mkako Izginila. Nn dun so prilla dru ga vprušanja, ki so Ametičsne bolj zanimala—klica predsodkov in nestrpnosti pa je le ostala. Leta 1915, kot že omenjeno, je Ku Klux Klan spet dvignil glavo ter nekako združil v aebi vse lleče sovraštvo in mrfnjo ter bojazen, ki je ostala za ostalimi tajnimi organizacijami te vrste obenem je to pot pot»4r#«ll~~ek<» imel* odvisne ueebe tedaj ae potu r i le lake) ... Ml. junija 1S4S >e /adnji dan. ko ae lahko vpiiete v Krdno Armado ter ae obenem lahko poalutlj« dveh valnlh ko« f leti.., eMršilee nlifi preji-ajeoe Hmm lo areSlnakik ne dHu Pr. tor Ji ao borno ploekelt predsedniku T romanu, ko jo noetopti m akupnom in sektor al sprejetje tipično lašielišnefe aokona proti atovkorjom. Nlšle »bom »ca Je šla tahoi na dolu in v 40 minutah epro jola Isjomnl sekan, v gornji ahornki po jo par senatorjev blokiralo tafcoišnjo akcijo, dokler so duhovi no ohlado. Po s! reso ion ju ao jo celo več torijev prelevilo v kritiko prodlošonop sakona. no sato. ker hI jim bilo kaj so pravico delevcev. marveč is razloga, da s aldU— topa lijsepnsf sakona prisilijo Truma na, da podpiše Caoov proti dola raki sakoa. i VPliJTE St SEDAJ V VASI NAJSUlJI U. a. APMV RECRUIT I NO POSTAJI ISS W. Van Ruron St. 2S0J Irving Park Blvd. •100 So. Racine Ave. DruliitakM i/platila vašim od> vtanini oai'bam ae ImmIo tuiks xovala «ko*i ve« čea vaš* aluš-lie km napir) le ako ae vplAeir v Hawioo A i rondo pred 1. Jul I. i«**« i eta. Ako at* Mil odputtenl Is Ar-made, pa ar leiite ponovno vpi* •all in dobiti naxaj avuj atari tut, ftrdaj ae hum ate vpiaatl v t«ku M dol po dnevu odpuati-tve la vo}«4ke alulbe In pred 1. julijem IMS PremlalHo to «tvar. l'odvzemite kutek* to* Ml U. S. Army L MRTVA SRCA PoVMt SPISAL DR. IVAN TAVČAR s (Nadaljevanje) Bogomir pristopi in ravno pri veži se sreča s človekom, ki ga je ium izklical na dvor. Star mož je to, belih las in upognjenega telesa. "Ali ste vi gospodar tu?" vpraša Bogomir, "V varstvo mi je dano vse," odgovori trudno. "2e dolgo časa tu služim, prav dolgo časa, in sedaj varujem vse!" "Jaz bom danes tu prenočil in morda še kdaj!" "Tu prenočili, moj Bog!" In starec zmaje z glavo. "Pa čemu ne greste tja v Nižavo, tam imajo več prostora, gosposke postelje. In gosposko družbo tudi dobite!" "Čemu da ne? Takoj vam povem! Ker sem tu na svojem in mi ni treba iskati tuje postelje!" "Na svojem!" in staremu možu se odpro usta. "Na jvojem! Ssj sem vedel! Vidov sin! Vidov sin!" Živahno pristopi k Bogomiru. "Oči imam slabe! Vidov sin, pravim, ves kakor Vid! Te svetle oči! Ves kakor Vid!" "Hvaljen bodi Bog!" pravi še. "Naj ne pride hudo z vami pod to streho! Hvaljen bodi Bog!" Prekoračite vežni prag. "Vidov sin!" govori starec sam s seboj. "Vidov sin! Saj sem vedel, da bo prišel enkrat!" Pelje gs v prvo in edino nadstropje ter odpre vrata v sobano. Tu notri je temačno, ker zunaj je padal mrak na zemljo. Starec pripravi luč ter jo s tresočo se roko postavi na mizo. Bogomir sede na stol. Starec pa stoji sklonjen pred njim. Zagleda se v črte njegovega obraza. Pri sebi pa mrmra: "Vidov sin! Gregorjev vnuk! Saj sem vedel, ds pride. Tisti široko razrasti! zimzelen je padel s strehe pri hlevu in nisem vedel, kaj bi pomenilo. In pomenilo je, da Gregorjev vnuk pride! In prišel je!" Danes sem truden in spal bi rad." "Posteljo tskoj pripravim." In stsrec odide. Tisto noč je Bogomir Leso-vej po dolgem čssu zopet spal pod streho očetne hiše. Kske podobe so mu v sanjah vstajale pred dušo, ne vemo. Ali gotovo ne prevesele. \ Četrto poglavje i . GltJ, 011 k krivico utinil. Zlo rodil, in ftalost samo, Kopal je in skopaj jamo, „ AH sam bo v njej poginil. M. Valja vse. Zgodaj se prebudi Bogorr«r Lesove j drugo jutro. Vstane. A čuti ar. potrtega na duši in telesu. Boli gs glava, kakor da bi bil vso noč prečul. Odpre okno. Debela megla pokriva okolico in od drevesa kapa kakor v dežju. Takoj, še dsnes hoče odriniti! čemu tudi nsj bi bivsl v krsjih, kjer mu pogsnjajo ssmo tožni spomini? Ksj početi. Pregledsti vender hoče, kaj skrivs ta Višava v sebi. Preiskuje tedaj opravo po sobah, podobe na stenah Odpira zaboje, predale, a nikjer ničesar! Vse je prazno in vse priča, da že dolgo časa ni prebivalo v teh prostorih človeško bitje. Nikjer reči, ki bi ga zanimala. Pri oknu opazi pajčevino. Pristopi, da bi Jo odstranil. Ali tu na steni visi po- dobica v okviru, ki je zlato že davno odpalo od njega. Očisti jo od prahu in prikaže se v olju slikans podoba drobne, mlade ženske. Bleda, koketno nagnjena glavica je razodevala nekaj bolestnega, poželjivega.' Ta vtis so še poviševale oči, ki so Bogomiru zrle nasproti. Obide ga zavest, da je moral te oči že videti nekje. Ali kje? Odstopi od okna in premišljuje in premišljuje. Pa brez uspeha. Tedaj dvigne pogled. Nasproti mu visi zrcalo, in ostro se črta njegovs podoba v njem. f Mraz mu pretrese ude. Sedaj je spoznsl te oči! Saj so mu z mrtvega stekla gledale nasproti! Njegove oči! V rokah je Imel podobo—svoje matere. Ječa je sede na stol, ali podoba mu odpade, da se ji okvir v kosce razleti. Z roko si pokrije obraz. Dolgo Časa je sedel tako in iznova je bojeval boje, v katerih je že včeraj omagoval. Prešine ga misel, da mors na Nižavo. "Videti moram tega človeka! Opravičiti se mi mors!" Ta misel mu da novega življenja. Tedaj se odpro vrata, iQ starec, ki ga že poznamo, pomoli sivo svojo glavo v sobo ter vpraša Bogomira, če hoče kaj j^sti. Odgovor, da mladi gospodar ničesar n<>6> jesti, mu nikakor ni po volji. Govori nekaj,o stari mesenini, ki je sprsvljens po shrambah na Višavi. Ali mlademu gospodu se srce ne pmehči. "Kako vam je ime'* vpraša skoro osorno. "Jernej, če se vam na zamerim, Jernej sem." "Dobro." Odjavi se s sobe. Medtem se je bilo napravilo krasno jutro. Ko stopi na dvorišče, sije solnce in samo tuintam se kažejo še meglene proge. Pri mizi pred vežo sedi družins. Bogomir jo pozdravi ter grt mimo, ko vidi, da nerodno snemajo hlapci klobuke z glav. Danes še ni imel veselja, seznaniti se z ljudstvom. "Nsj kdo vpreže in pripelje moje reči z Gr-Čave," ukaže Jerneju. "Seve, seve," se oveseli starec, "in potem ostanete nekaj časa pri nas! Hvaljen bodi Bog!" "In opoldne?" vpraša, videč, da se hoče gospodar brez besede odpraviti. "Opoldne pridem domov!" "Domov! ej hej! domov! In kaj naj se skuha? Ali kaj težkega, ali kaj lahkega? Kaj bi vi rekli, če se skuhajo ojdovi žganci? In mastno mleko na nje!" "Meni je dobro vst!" "Ajdove žgane«, Lenka, ali čuješ, ajdove žgance! Luka, vpreztl" Bogomir odide, starec pa še vpije za njim: "Če greste kaj po gozdu, malo glejte! Kostanj kradejo, da je groza! Primite tatu in zaprli ga bomo, ds bo groza!" Ko se je odhajajoči skril za grmovjem, še pristavi: "Družina, na Višavi bomo nekaj doživeli! Zadnja ploha j« odtrgala zimzelen s strehe. To ima pomen, boste videli!" Medtem je hodil Bogomir po široki, s peskom posuti poti, ki je peljala z Višave v kostanjevi gozd. O tej poti je že bral v očetovem pismu. Obdajajo ga stari kostanji, ki so že poznali njegovega očeta in čuli jt< a nje njegovega srca! Hiti dalje. Pred njim Je jezerce z bičjem ob-rasteno. Pri bregu se giblje čoln ob verigi; po vršini pa plavajo race in velike črnikaste ribe. (Dalja prihodnjič) K. GORNIK DOLINSKI PISMO PRIJATELJU V TUJINI (Nadaljevanje) Do sedsj smo v grobem obravnavali vzroke, povode in načina, ki ao bili merodajnl pri izoblikovanju novih načel, novih pobud, nove Titove Jugoslavije. NI še vse povsod sprovedeno pravilno. Delajo m* napak.*; te napake inozemska in domača reakcija vidi in vpije anathtja vlada v novi Jugoslaviji. Tudi te malenkostne napake bomo kmalu odpravili. Zakaj? Zato, ker sv nami zavedamo. da ae napake dogajajo, a se ravno tako zavedamo, kje so vzroki teh napak. Krivda ne leži na sistemu, nego na izvrševalcih aistema Vzroki so raz lični, odkoder ti nedoetetki iz. v i rajo. Naj navedemo tu le nekaj primerov. Predvsem no*t glavno krivdo naia »tata Jugoslavija. Ta al je sicer znala ustvariti svoj lastni, vrč ali manj »talni uradniški kader, ni pa izobrazila za vod stvo javnih poslov iirie javnosti. Od kod naj zna kmet državno, enostavno, dvostavno, kartotečno knjigovodstvo, če ga pa te-K» mkdo nikdar učil ni. Od kod naj pozna davčne predpia*. od kod zakonske določbe, od kod literaturo. športne zadeve* Z vaem tem »e dane« inora ukvar Jati nova oblast, to je oblaat ljudstvo tele vzgsja. O vsem navedenem kmetu oblast prejinje Jugoslavije nik dsr ni nikoli ni dajala nikake Izobrazbe Toda ni daleč čas, ko bo naš kmet tudi vse to počasi zpoznal. Mi smo popolnoma in v dejanju, ne samo na papirju demokratični. Nikaka tajnost ni, ds obstojsjo še danes ljudje, ki so bili nasprotniki našega pokreta in so to še danes. So gotovi kraji. ki so bili radi svoje odvisno sti belogardistični tekom vse dobe osvobodilne borbe. Ker pa je ljudska oblast, n. pr. način volitev, za vse državljane enaka, morajo torej biti odborniki iz voljeni iz dotičnih vaičanov, ne more biti drugače, kot da so ti odborniki "beli." Jasno je, da taki odborniki ne bodo izvrševali svojih funkcij tako, kot bi jih morali. Stojimo na načelu, da moramo biti demokratični v dejanju in ne samo na jeziku In ker ta in taka demokracija obstoja, ee lahko pripeti, ds celi odbori nočejo pravilno.pojmo vati naših nazorov, Stojimo pa tudi na drugem staliiču. to je. tem ljudem bomo dokazali z nafto dobro voljo in s potrpeli ji vostjo, da so imeli o naših na zorlh napačno mnenje, da so nas marsikje napačno sodili, kar se tudi še danes dogaja, to pa zaradi najrazličnejših vzrokov, ka terih naš pokret ni zakrivil. Vsi oni, ki so še danes naši nasprotniki, bodo Izprevideli, da so bili v zmoti, zspeljani. Tretji vzrok je n. pr. vpliv domače in tuje reakcije. Pri nas se nikomur niti las ne skrivi, Če nims naravnost krvavih rok. Saj so povsod po službah bivši domobranci, policisti, naši najhujši nasprotniki. Potom onih, ki hudobne igre reakcije še niso pravilno doumeli, skuša reakcija zanesti ratdor v naše poslovanje. Ljudstvo pa vse take pojave sproti razkrlnkuje na svojih množičnih sestankih, kjer ima vsakdo pravico obravnavati vse in vse kor Htruktlvno kritizirati. Sedanja ljudska; splošna Iz obrasba sloni na popolnoma drugih principih kot prejšnja, sta ra. Danes se vrši dnevno nebroj aes tan kov. nebroj predavanj, nebroj prireditev, tečajev, izletov, .naučmh potovanj. Jasno je. da množicam izobrazbe in uče noeti ne moremo yliti v enem dnevu, smelo pa trdimo, da smo naše ljudske množice le dsnes dvignili visoko nad nivo stare predaprllake Jugoelavlje. Mi hočemo—in to bomo brezpogojno doeegli, da bo kulturni nivo našega Jugo»lovanake*a miniaturnega paradiža kmalu lahko tekmoval s kulturno najnaprednejšimi narodi. Pogoje za ts Vrhnja plast Zahtevaš torej višjo plačo, počitnice in fcesurno plačo? reči Koliko lasa pa delaš sa to družbo?" Lepa polet si bomo kmalu ustvarili, ker smo mi sicer končali krvavo borbo na bojnih poljanah, a se danes nahajamo v' nič manj hudi borbi, v borbi za duhovno osamosvojitev naših narodov, v borbi za kulturni napredek našega posameznika in naše skupnosti. V tem pogledu je starejši generaciji že odločilno priskočila na pomoč naša mladina, ona mladina, ki je naš up in naša nada. Orožniških postaj, davkarij in občinskih pisarn ni več, sodnije in drugi predvojni uradi so pa zadobill drugačen obseg kot so ga imeli pred vojno. Orožniške postaje so sploh odpravljene. Mi takih inttltucij ne potrebujemo, ker hočemo vzgojiti iz naših ljudstev naroda tlačanov in potuhnjenčev, ampak narod svobodnih ljudi, ki bodo svoje dolžnosti napram skupnosti o-pravljali Iz lastnega prepričanja, pravočasno in pošteno, pravilno in prostovoljno, iz lastne uvidevnosti in lastnega dognanja. Zadeve občinskih odborov so prenešene na okrajne odbore katerim so podrejeni krajevni odbori; slednji obstojajo skoro v vsaki vasi. Vaščani na njihovih masovnih sestankih pretresajo vsa vprašanja, ki zanimajo dotično vas. Zadeve več vasi se obravnavajo potem na okrajnih sestankih itd. Večina vseh funkcionarjev dela brezplačno. Plačani so sa mo oni funkčtbnarjl, ki so na ravnost odvistii od tega dela Kdor pa od izvrševanja funkcije ni naravnost gmotno odvisen opravlja vse funkcije prostovolj ao tn brezplačno. Ti okrajn odbori so pa prevzeli tudi funk-eije, ki jih prej občinski urad ali sploh niso poznali, ali so jih poznali, a v izdatno manjši obli ki. Gotovi sodni postopki, stvs ri davčnih uradov, stanovanjske zadeve itd.—vse to spada v de lokrog teh odborov, ker ti od bori, ki so vedho na licu mesta najbolje poznajo svoje ljudi in njih težnje ter morejo najbol; nepristransko razsojati glede vseh zadev, ki spadajo v delokrog odbora. Prava sodišča si cer Še obstojajo in bodo tudi v bodoče obstojala, a naloga teh je in bo, ukvarjati se z važnej širni, bolj zamotanimi zadevami Delavsko vprašanje. Delavstvo dela po 8 ur na dan razen nedelj in praznikov. Pla če se določajo sporazumno mec sindikatom in delodajalcem. V doglednem čaau bomo prešli ns akordnl sistem dela in to koli člnsko in kakovostno. Akordn sistem je bil upeljan delno že prej. a naš akordnl sistem bo bistveno drugačen. Prejšnji a-korejni sistem Je slonel na lz mozgavanju delavca, na Izrab vse delovne sposobnosti posa meznika, da si Je delsves ns stars leta postavilo popolnoma upropaščenega ha cesto, brez ds bi se mu predhodno preskrbelo za udoben večev njegovega živ ljenja. Mi hočemo in bomo tudi do eegli, ds bo naš delavec s »mo trenostjo in samoinicijfctivnost Jo. samolznajdljivostjo in pridnostjo dosegel stavljene mu naloge, brez da bi ae vsled te^a telesno sli duševno tako izgarsl. da bi ns stars leta ne mogel s pridom uživsti sadov svojegs dela Mi hočemo, da bo naš de lavec zapustil obrst ali tovarno še pri tekih močeh in v takih okoliščinah, da bo še kot "fant od fare" užival preostali del življenja. Ne moremo k temu pristopiti že jutri, se pa zavedamo, da v vidu zgodovine čas hitro beži in kot smo v teku štiriletne osvo bodilne borbe pohitrili revolucionarnim potom proces duševne preosnove naših narodov, tako bomo s pomočjo izobrazbe, iz Rayni mali oglasi Flour and Tub Moulders Union shop. Permanent. job. Good working conditions B. C. Foundry Co. _4042 So. Michigan GENERAL HOUSEWORK Laundry • Thursday & Sunday off. $25.00 week Phone—HYDE PARK 6087 WANTED Experienced Launflry Press Can earn up to $1.00 per hour APPLY TO Leading Laundry 2420 S. Western Ave. WOMEN Curtain Stretchers end rtnlshers. )nly sir conditioned curtain shop in :ity. Experience not necessary. White lelp only. Hours 8 to 4:30; 5 or 6 lay week. RICE & RICE Curtain & Drapery Co. 9028 N. CENTRAL AVE. NATIONAL 1370 peljane na revolucionaren način, pohitrili tudi to. Mi hočemo, da bo naš delavec pri prestopu v ustanovo ali obrat občutil u-stanovo ali obrat ne kot neko odurno stvar, nego, da se bo v tej ustsnovi počutil kot doma, da bo ustanovo ali obrat smatral za svoj drugi dom. (Se nadaljuje.) Razni mali oglasi GIRL TO TAKE COMPLETE CHARGE OF TWO CHILDREN Own room & bath. Radio Stay. Top salary. FOREST 6028 FACTORY HELP WANTED GIRLS Kor clean piwUc Hi8h wagtB Chicago Die Mold CorJ «001 Wrightwood An. ^ GIRLS-WOMEN No experience necessary l^Sht factory work Good starting rate UNITED LAMP MFC CO _1334 S. Rockwell St. GIRLS - LADIES - BOYS-Li factory can use several peopW ight, clean assembly work lamps and parchment shade« ALSO PUNCH PRESS OPERATORS aUo train 2 Sirls on china decorat* Good salary Plenty of overtime UNITED GASKET COMPANY 5111 Ogden Ave. A WELL estab. company offers exc. opportunity for pleasant, permanent employment, at good pay with overtime, on light assembly. Girls, 20 to 40 years of age. MIDWEST NATURLITE CO. 228 W. Kinzie POLISHERS AND BUFFERS On aluminum and bronz window frames and doors; experienced. RIPPEL ARCHITECTURAL METALS 933 S. Paulina COOK Competent Family of 2 adults, 2 children Living in Lake Geneva, Wisconsin Separate living quarters Good pay. Pleasant living conditions Call: Wabash 1963 for appointment Process Operators For Coal Tar Chemical and Roofing Plant Good Starting Rates Excellent Opportunity for Promotion The Barret Division (Allied Chemical & Dye Corp.) 2800 SO. SACRAMENTO . Pay- J100 Washi^on"bw 4th floor. Monroe 0056. GENERAL HOUSEWORK AND COOKING Experienced. Own room and be radio. No windows, no laundry. L Phone SUNNYSIDE 5604 Sa ALI GLEDATE Z k DOBRc PLAČO IN STABILNOST? Telafon kompanija lata m takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od saftatka plaža 72>4e uro. po treh mesecih 77>4c na in In po Ustih mesecih po 12% uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEI DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite m pri ILLINOIS BELL TELEPHONE -COMPANY v uposlovslaem uradu sa v pritličju 309 W. WASHINGTON V Prosvetl so dnevne ne In delavske vesti. Ali čltate vsak dant WOMEN TO LABEL AND PACK »leasant working conditions. Steady obs with excellent pay. Free life lospital, and sickness insursnce. Lombardo Wine Co. 5909 S. Western Ave. Entrance 59th & Oakley girls 16 to 38 Yean Old Permanent jobs Wrappers Assemblers DAY SHIFT ONLY BONUS . FREE INSURANCE SICK BENEFIT PAID VACATIONS Profit •sharing Piece work or hourly rale with raleee WESTERN SHADE CLOTH CO. J 2112 S. Jefferson St. ....................r, , (■ fffg j j j j w WANTED TO RENT Apartment* or House* for Ward Executives WILL LEASE OR OCCUPY ON MONTH-TO-MONTH BASIS These high-type officials of our Company are willing and able to pay top rentals and will give excellent care to your property. Call or Write W. A. BROWN REAL ESTATE DEPT. • SUPERIOR 6200, EXT. 3555 NIGHTS AND SUNDAYS PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W. Chicago Ave. - Chicago 7.1«- želimo dobiti v najem stanovanja apartmente in hise za Wardove izvršne uradnike Vzamemo "Lease" ali pa najamemo na podlagi od meseca do meseca TI viije vrste ursdniki naie druibe to pri v®Mj in zmotni pbtati naJvi*)o najemnino in t*« ekaelentno pazili na vale posestvo Pokličite- ali pa pišite W. A. BROWN _ REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555 ZVEČER IN OB NEDELJAH FA PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W. Chicago Are. - Chi'«0