List 50. ' <>J Y* hua - i i f i fr i l j j. Tečaj XL VIII i Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskamici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 10. decembra 1890. t í / 0 Obseg: Sušilnica za razne kmetijske pridelke Ivan Nikolič Teréščenko Vrtnarske grablje Razne reči sanja in odgovori Zemljepisni in narodopisni obrazi Naši dopisi Novičar Vpra- Gospodarske stvari. Sušilnica za razne kmetijske pridelke. pise in^podobe ameriških sušilnic. Danes donašamo pa našim čitateljem v podobi 1. narisano ameriško sušilnico po Ryderjevi sestavi. Ta sušilnica sestoji iz peči, v kateri pogori prav malo kuriva in v kateri je smeti žgati tudi premog, ker dim ne prihaja prav nič v dotiko s da naše pridelke laže razpečamo. Zlasti v sadjem. Na to peč je pritrjen primerno visok in širok sušenji sadja, zelenjadi, krompirja, pese itd. so oni to- ter zelo dolg zaboj, ki je predeljen v spodnji in gornji zaboji so Američani so nam pokazali v marsikateri reči, kako ravnajmo > liko napredovali, da so s svojimi pridelki naše kar zatrli, in to celo po- Do- naših segli krajih. so pa to z izvrstnimi sušilni cami. Naše sušil- nice, posebno pri 80 kmetovalcih, bile večinoma tako narejene, da se je mislilo sušiti le z veliko vročino. To je pa zelo napačno mnenja, ker sadje z itd. se ne suši veliko toploto, ampak s hitro me- njavo zraka okoli reči, ki naj se suši, in toplota ima namen, sušenje pospeševati. Ameri- del. štiri vrste les j in sicer dve vrsti zgo raj in dve vrsti spodaj. Kadar je peč zakurjena in uže dobro zgreta, vdenetesev spodnji del druga vrh druge, in sicer naloženi s sadjem ali sploh z rečjo ki jo hočemo po sušiti. Kadar je to narejeno, zapro se Ce vratca hitro. z » Podoba čani so pa svoje sušilnice tako sestavili, da gorak zrak » % » . hitro po njih kroži * in so tako dosegli zeTo 8U n » » šenje io ob enem lep izdelek. prejšnjih letnikih smo a - nekaj časa pomakni te dve lesi naprej in vdeni dve drugi. Tako ravnaj vedno. Kadar si uže več les položil v sušilnico, prideta prvi dve na konec, tedaj pa odpri tamkaj vrata, vzemi prvi dve ven ter ji preloži v vrhni predal. y • / a ji » Sedaj vedno vlagaj spredaj v spodnji o takem sušenji uže mnogo pisali in tudi po predal lese s svežim sadjem, vzadaj pa jih prelagaj iz n "d- - 1 j ^ y v zgornjega, in kadar si jih uže to- 3» 4 liko vložil, da pridejo lese zgornjegt predala spredaj nekaj leti. Nekoliko tisočakov se je pridobil ob krimski nad peč, lahko jih tam snemaš, ker je na njih sadje vojski, in iz teh tisočakov so njega trem sinom narasli posušeno. Delo v teh sušilnicah je toraj nepretrgano, milijoni. Kako hitro lahko lese vlagaš, to je zavisno od sadja, in po drugih Rilskem, v Gluhovskem, v Sumskem ujezdu vidite tovarne in posestva Teréščenkov. od velikosti sušilnic ter ti izkušnja pokaže. Navadno se Za njegove velikanske darove domovini dal je ruski car vložita vsakih 10 minut dve novi lesi s svežim sadjem, uže otcu plemstvo, ali mož je ostal prost trgovec d) in kadar je cela sušilnica v delu, snameta se ob enem svoje smrti. Sinovi so šli po stopinjah očetovih. On je pri vsakem vlaganji tudi dve lesi s posušenim sadjem, dajal državi tisoče, oui pa uže milijone. Eden iz njih, Take sušilnice izdelujejo s 14 do 105 les, ter stoje 80 do 800 gld. Lahko pa jih je tudi doma narediti to gotovo najmanj dvakrat ceneje. ? od in Semen Artemjevič, osnoval je ob svojih stroških gimnazijo, bolnico in sirotišče v Gluhovu, ki so največa in najlepša poslopja tega mesta; ravno tako radodarna je roka Nikole Artemjeviča. Ivan Nikolič je sin tega poslednjega. Pri vsem svojem velikanskem bogastvu pa so Ivan Nikolič Teréščenko vsi Teréščenki popolnoma priprosti ljudje in dostopni j vsakemu, kdor ima do njih kako Ded je bil prost uzoren ruski domoljub. kmet; njih tega m sram, celo ponosni so na to. In Ravno danes, novembra, odprla se je v vasi kmetu, ubogemu kmetu zidajo gimnazije, bolnice, kme- lskrikovščini, Sumske^a ujezda, Harkovske gubernije v tijske šole s kapitalom na večne čase i Toko si stavijo Rusiji kmetijska šola s triletnim učnim tečajem. Ni je spominke, katerih zob časa ne more razglodati. ustanovilo rusko upraviteljstvo, ni je ustanovila dežela niti kaka družba, nego ustanovil jo je blagi dobrotnik Mnogi otroci ubogih rt mužikov" bi se radi učili pa dal Bog, da bilo danes jesti kaj, za jutršnji dan poslopje s prekrasno arhitekturo, kjer se je nastanila ta prostega naroda, g. Ivan Nikolič Teréščenko. Velikansko pa Qaj Bog skrbi. Ivan Nikolič jim daje obleko, živež, stanovanje, knjige, učitelje na cela tri leta, oziroma pet let, a za sebe zahteva le eno : učite se ! Ali ni tak mož vreden, da ga poznajo tudi Slo- šola, ni podobno šoli, nego krasnemu gradu. Šola ima u namen, kakor govori pred menoj ležeče „Objavljenje „razprostranjati v prostem narodu najvažnejše znanje o poljedelstvu, živinoreji, zelenjadarstvu in sadjarstvu, tudi o rokodelstvih, pa ki so v tesni zvezi s kmetijstvom j na pr. o stolarstvu, ključarstvu, kovaštvu" itd. venci ? Ali ni on primer pravega domoljuba, domoljuba, kateremu je pri srci najprej blaginja ubogega, prostega naroda? Prosti narod, kmet — to je podloga in steber 7 šolo se v8prejemajo dečki, ki so končali narodno vsake države. BI igostanje državno ne tiči v britkem } meči zmagovitega vojskovodje, ampak v plugu skromnega šolo in so stari vsaj 14 let; za take pa, ki ne znajo ni ^meta. Dobrotnik kmetu je pravi dobrotnik domovini, čitati ni pisati, pa je pripravljalen razred, ki traja dve ožji jQ §jrjje Taki dobrotniki bodo na veke večne zapisani leti in v katerega vstopajo dečki, ki so stari v»aj 12 let. Ti poslednji učili se bodo toraj v tej kmetijskej šoli let, prvi pa leta Šol j je vzelo v svoje področj ministerstvo državnih posestev (ministerstva poljedelstva v knjigo zgodovine narodove. Res je, Slovencem Bog ni dal mili) jih tudi treba ni, ker nas je malo. Pa nam Slovencem bjde po zdaj v Rusiji ni.). Učili se bodo dečki zastonj. Pa še magan več: tudi hrano, stanovanje, obleko, knjige in potrebno orodje, z eno besedo, vse bodo imeli učenci od gospoda Teréščenka, in ostaj • • jim ena skrb: učiti se. Razen tega je gospod Teréščenko vložil pri ministerstvu ka- j, ako bode mnogim gorelo srce tako za ubogega kmeta, kakor gori mnogokratnemu milijonarju Teréščen ku za ruskega „mužika". Ni ga zavednega Slo ne mogel kolikor si utrgati par goldinar venca, ki bodi storiti za kmeta. Kdor si more naj stori to kdor ne more naj pital > morajo se ki ima na večne čase jamčiti obstanek te šole. Stariši in jerobi, ki oddado svoje otroke v to šolo 8 amo zavezati, da ne bodo vzeli otrok iz nje, drugega pregovori in prepriča namenjenega lista, Kdo ne čita sam kmetu naj ga naroči znauemu ubogemu 9 kmetu; naj uči kmeta, kam se mu je oorniti ? ko O naj dokler ne dovrše uka. Ob svobodnih urah učili se bodo učenci praktično v velikanskem posestvu ustanovnikovem, kjer se jim bodo pokazavala in objaanjevala razna kmetijska orodja in stroji in jih bodo izkušeni učitelji učili, kako se prideluje ta ali ona rastlina, kako se ravna z posluša, kako naj ravna ? da bod živel bolje. Večina slovenske gospode je kmetskega rodil Naj tist kraj kjer je tekla zibelka, in videla bode obrue oči v . koliko tolažbe in veselj » w leJ prinese to domoljubj ki je in edina podloga vsakemu drugemu. živino itd. Število učencev ni omejeno, kdor pride, vsa kemu so vrata odprta. Vlada je dovolila, da bodo učenci vojakih služili dve leti manj Rojaki ! Novo leto je pred vrati : posnemajte vsakdo po 8 voj i moči moža, o katerem pišem. Zjedinite se v kateri dovrše to šolo v » družbi, ki vse svoje moči posvečuje našim otcem in nego morali. bratom: v c. kr. kmetijski družbi! Kdo pa je ta Ivan Nikolič Teréščenko? Njegov ded je bil prost kmet, pa bistre glave; umrl je pred Prof. M. Hostnik. 395 Vrtnarske grablje. Vrtnar ne more delati brez grabelj. Ž njimi poravnava prekopano zemljo, spravlja seme pod zemljo, čisti in grabi pota i. t. d. Grablje imamo sedaj lesene ali pa železne. Vsak pa dobro je z lesenimi rezanieo. Znano je pa, da se med konjskim gnojem pogosto nahaja prav cel, neprebavljen oves. Taka piča je zavržena, ker namena svojega: živini dati redilnih moči, ni dosegla in med gnojem popušča zrnje in s tem vabi največkrat kmetijstvu škodljive živali, katere gnoj raz- ve, kako kopavajo. Da zaužiti odhaja grabljami. Res niso drage, zato se pa pokvarijo vsak hip, in če pomislimo, koliko krivo je ali to, ako je sicer zdrav, da eprebavljen od konja, se mu sploh ovsa primeroma premalo druge krme, konjskih boleznih katere Podoba 2. lesenih grabelj se zrabi mena pri tej i predno niso ene železne za tedaj pa nas železne vendar menj stoje. Podoba i našim čitateljem prav praktične železne grablj ome nič, kaž< katere prav živo priporočamo. daje preobilo, da ima ali pa da ima slabe zobe provzročajo slabo probavljanje, nimamo priliki govoriti, ker bi bila to preobširna naloga njamo samo sploh, da je pri konjih, kakor pri vsaki živali sploh, na to gledati, da odhaja od nje blato redno; in v ta namen priporoča se, konjem večkrat dajati po nekoliko grenke soli. Ako je vzrok slabega prebavljanja v tem, da dobiva konj krme, pomagati je celo lahko preveč ovsa, a premalo druge da se ovsu primeša več Razne reči. rezanice in sploh daje več sena. Ako pa ima konj zobe slabe 9 treba je oves na debelo zmleti takim rav * Kako vsejana semena obvarovati ptičev. Grahovo nanjem ohrani si gospodar konje zdrave in krepke in seme, sadne peške itd. zobljejo, kakor znano, ptiči kaj razen tega se varuje škode, ker zametava dobre piče radi. Po izkušnjah nekega praktičnega vrtnarja se ubra- ki mu lahko dobro zaleže pri drugem gospodarstvu nijo nadležni ptiči najbolj s tem, da se na dotične gre- * 9 dice mrtva mačka na dobro vidnem kraji obesi. Če se vsaj vsak drugi dan na kako mesto to strašilo postavi, lahko je vea vrt obvarovati sitnih ptičev. Ako je to res, bilo bi dobro tudi poskusiti zoper drzne mačke po sadnih vrtih in vinogradih. * Petroleja nikar pri rastlinah rabiti. Dostikrat se * Razsušene sodove namočiti nasvetuje „Werkstatt" tako: Napolni sod s slamo ali slabim senom. Nalij ga potem z vodo in naloži nekaj kamenov. Voda sicer vsa izteče, a namočena slama ali seno lesa. pespešuje namako * Da se svetilke ne priporoča 8 petrolejem (smrdljivim oljem) preganjati prav lahki kade, priporoča se sledeči pripomoček : Stenj se namoči v hudem mravlje ali uši na rastlinah. Izkušnje pa kažejo, da je petrolej vsem rastlinam zelo škodljiv, tako da navadno posahoejo. Nikar toraj z mrčesom vred rastlin pokon- čavati ! jesihu, in kadar se posuši, ni od svetilek ne dima ne smradu. * Rodovitnost sadnega drevja se povikša, tako trdijo nekateri, posebno francoski sadjarji, ako se drevju deblo in močnejše veje, ravno predno cvete, ovijo s slam- Vprašanja in odgovori. Vprašanje 228. Primerilo nam se je vže večkrat da pravilno oteletivšim se kravam ni šel trebež natimi vrvmi ali trstjem » toda saj sredi meseca junija času od jib pravem ) se morajo ti ovoji zopet sneti 9 ker bila sicer koža in morali smo živinozdravnika klicati na kako s takimi kravami premehka in bi mrčes imel prelepo zatišje pod slamo. * Kropiva kot lek. V „Ruskem Sadorodstvu" gospa Me80jed0va pripoveduje po mnogih izkušnjah, da ima navadna kropiva ravno tako zdravilno moč, kakor arnika. Zeleni listi kropivui, ako ni«o čisti, umijejo se in na pomoč. Kaj je temu vzrok in ravnati? (G. R. v L ) w ■ « ' ji* * Odgovor : Vzroki, da trebež ne gre od krav, so zelo različni. Taki vzroki so: Ali je trebež z maternico ustje, da pa so po- preveč zaraščen; ali krč zapira maternično trebež, če ravno ločen, ne more od krave, ali tlačijo >v steklenico ter nalijo z alkoholom (špiritom). Čez nekaj tednov je nastoj gotov, in aRo se poklada v njem namočena cunjica na rano, celo zastarelo, zaceli rodni popadki popolnoma ponehali 9 in zato trebež ne se rana takoj. Nastoj je dober za vsake zunanje rane, samo da se mora přiliti polovico čiste vode, predno se rabi. Tak lek je posebno kmetu večkrat potreben, in si ga gotovo vsaádo laže priskrbi, nego arniko. more ven. Nekateri teh vzrokov pa lahko izvirajo od slabe krme, od pijače, kateri je gnojnica primešana, ter od dima iz rudniških fabrik, ki se useda na krmske rastline. Zadnje je pri Vas v Idrijskih hribih prav zelo lahko mogoče. Ako je trebež z maternico preveč zaraščen, kar je zlasti takrat, kadar je gobat, pokličite K. živinozdravnika, da kravi pomaga Če pa krč zaprta * maternično ustje, ali če so popadki nehali, pa prav Zakaj •dhajaodkonj oves neprebavljen in kako dobro pomaga peteršiljeva voda, ki se tako le naredi: to odpraviti ? Poleg sena in rezanice je konjem najbolj Skuha se v štirih litrih vode eno pest peteršiljevih ko navadna piča oves. Daje se jim ali sam ali mešan z renin in zelišča. Kuhaj toliko časa, da so korenine prav * 390 mehke in jih lahko zmečkaš. Tej vodi z zmečkanimi mu je dal še večjo veljavo. Nicot je poslal še tistega koreninami přilij 4 litre tople ječmenove vode in daj to leta tobak v Pariz z napotkom, kako ga treba za zdravilo živini vse na enkrat popiti. Trikrat na dan naredi tako, upotrebljati'. Katarina Medicejska je dala tobak na svojih dokler trebež ne gre od živine, kar se večidel v 3 do 5 vrtovih vzgajati, iu je tudi sama poskušala njegovo moč dneh zgodi. Če to ne pomaga, pokliči živinozdravnika. v raznih boleznih. Berite tudi v knjigi „Domači živinozdravnik", katero udom družba sv Mohora, in sicer je letos dala svojim na strani 86. Vprašanje 229. Kaj priporočajo sejati na pšenično strnišče, repo ali ajdo? (P. G. v B ) Odgovor: Na pšenično strnišče sejejo oboje. Na ta način je postal tobak v Evropi vse pozna- • 9 tejši, in mnogi botaniki so ga začeli na svojih vrtovih vzgajati. V dvajsetih letih so ga imeli po vsej Evropi. Klusius nam pripoveda, da za njegovega časa tobaka v radi leka. kakor ajda zahtevata dosti Repa redilnih snovi. Po našem Evropi niso še kadili, sadili so ga edino N.jveč so se ukvarjale s tobakom gospoje. Jemale so sveže perje in v senci posušile, potem pa so ž njega mnenji bode pri Vas najbolj čas odločeval. Ako se bo jite jesenskega mraza, dala Vam pridelek nego ajda. bode repa sigurnejši so napravljale vrlo dobro mast, To ma t so hvalili kot izvrstno zdravilo za vsakovrstne stiskale sok. s kate ega rane in prisade, za mnoge kožne bolezni in za oči. Vprašanje 230. Od kod prihaja muhljavost konj in Pancovius je 1656. 1. v svojem delu zdravilnost tobaka ali je ozdravna? (A v L.) koval v zvezde. „Ta trava pisal je napravlja Odgovor: Muhljavost menda imenujete e po vratu. Ti so nalezljivi in prihajajo od nečednosti. Zdravijo se pa lišaii s pogostim čejenjem in umivanjem bolne kože z zelenim milom ter pozneje z mazanjem s takim milom in terpentinovim oljem. Namesto tega mazila rabi tudi sivo mazilo od živega srebra. Zadnje mazilo se pa mora pazljivo rabiti, da ga ne more konj ali tik stoječa žival lizati, ker je strupeno. Najboljše je živinozdravnika vprašati za svet. človeku kihanje, čisti mu usta in glavo, preganja bol in trudno8t, pomaga zoper zobobolje in riganje, varuje kuge. preganja uši, celi hraste, otekline in rane. u Ob takej pretiranej in neosnovanoj hvali ni čudo, da so ljudje začeli tobak na najrazličnejše načine upotrebljati, in tako se je polagoma izcimila tudi navada, da so ga začeli v prah mleti in v nos vsipati. Ni preteklo poldrugo stoletje, pa so po starem svetu kadili in njuhali od Lizbone do Pekinga, od Irlanda do Kaplanda. 8evernej Evropi so vpeljali kajenje menda holandeški in 1570. v svojem delu Podućne stvari Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 202, angleški mornarji. Lonicer je omenil, da mornarji, ki prihajajo z Indije ali Portugalske, tobakovo perje zvijajo, da je kakor cev, potem ga na enem koncu prižgo, drugi konec pa v usta devajo, vlečejo in tako kadé. To jim preganja glad in žejo, kakor se hvalijo, daje jim křepkost, in veselost, pa tudi spanje. Na Angleškeui so kajenje vpeljali mornarji Drake ovi, kateri so 1583. ali 1586. 1. z Virginije se pripeljali, Tobak v Evropi. Širjenje tobaka po starem svetu. Njegovi prijatelji neprijatelji. Prvi kjer so videli divjake, Kako so z lul kadili. menitejši mož, ki je Raleigh, in to so mu sodniki v nesrečnej njegovej zna- na Angleškem začel kaditi, bil je pravdi Kdo je prvi prinesel tobak v Evropo, ne zna se razen ostalih grehov kot velik zločin očitali. S prvega točno, ali to se zna, da so ga preje prinesli kakor korun, so kadili samo mornarji, ali kmalu se jelo kajenje Treba je bilo dosta truda in prigovarjanja, prešla so tudi v odličnejših krogih y • • • siriti. Za vladanja kraljice stoletja, preden so se Evropejci koruna oprijeli, ali Elizabete je bilo kajenje že razširjeno, in angleški pisatelj strupeni tobak se je pa koj razširil po v em svetu da Stow (1631. pripoveda, da so že tudi ženske začele sta na njega ustali cerkev in država. Pod konec prve kaditi „to smrdljivo in v nečast božje zlorabljeno travo u polovice 16. stoletja omenjajo več potnikov, o katerih Za Jakoba so začeli kaditi tudi sami dvorjani. L da so prvi v Evropo tobak prinesli, no vse te kralj je bil velik nasprotnik kajenju, zato le 1604. 1. trdijo, « vesti niso dovelj utrjene. Prvo zanesljivo vest o tobaku * MMHHBip^B, mShVi \ i {; V-jJď.sLí L 't 1 Kali 'Çî!'i^ï KfjjBFfî Psi 9t Mr * VIH k* t^t Jvw ^oftfc} j r 53E99«t *1 * »FT "^^H^BC* f - '41 ťtf* ^T^n^T^Bn l r i^EI^^^B^^mhibi v Evropi imamo z leta 1559. Tega leta so prinesli in njuhalce je dal nabrisati s palicami, plemiče pa je izdal strogo prepoved proti kajenju. Navadne kadilce seme v Portugalsko. Francoski poslanik v Lizboni > 5 dal ostřiči in golonoge z Londona pognati. Oxfordu seme na M Po r T» » * - i * svojem vrtu in rastline so so javno razpravljali v pričo kralja o tobaku, in kralj tobak je bil vrlo vesel, ko je učena skupščina dokazala, kako njem je pozneje dobil Nicot, posejal je to mu dobro uspevale. svoje znanstveno ime „Nicotiana." Pripoveda se, da je je tobak škodljiv. Tudi sam kralj je potem izdal poseben - v, { . . • «i { i ™j r i i ^ i ** t" t t » i, '] ■ il ^ % ^ i rojak njegovega paža z obližem tobakovega perja slučajno spis proti Rajepju, ali kralj je zastonj dokazoval svojim * j • 1 ! î _ # ozdravel raka na nosu, a poslaniški kuhar rano na roki. zvestim podanikom škodljivost kajenja. Leta 1619 je ^ňft^ja , < | /ffftf ! tîpbb*3"' vjnf » ctt* r^j h iujsib 'hkuíí ^ «fl^v^i* v* »itíní m i vjr^ j HHffiw ^ * ^sslmt ^ ^. *■ • il*^ 4 A . ejb km jp L:MtSťCBn ' bě' MU«*'^ jP sit fftďs* jmbblh Tobak so prinesli v Evropo tudi še zategadelj, ker so spisal kralj knjižico proti kajenju, njuhanju in žvekanjti, * j • , • • ^ , mislili, da je zdravilna rastlina, in ta uspeh v Lizboni in v njej veli da je ta navada grda za oko, gnusna ža D08 škodljiva za želodec, nevarna za pluča i. t. zato so «e v Ruskej najdalje ogibali tobaka, in staro- Za naobražeu narod, veli kralj v istej knjižici, ni do- verci ga še dandanes ne morejo videti, stojno. da sprejema navade takih divjakov, kakor so „prekleta babilonska trava". češ » da je to Švedskej je bil tobak na Američani, in če se bode kajenje tako dalje širilo, kakor početku 17. stoletja še malo razširjen. Kedar so kmetje se je začelo, bodo se morale tudi ženske poprijeti tobaka, videli svitke tobakove na brodu, mislili so, da so ko- ker drugače ne bodo mogle živeti pri svojih smrdljivih nopci. No 1640. 1. je kadila tako rekoč že vsa Švedska. redarstveni napotek v obliki možeh. Koliko so vsi ti koristile, razvidno opomini in vse te prepovedi nam je s tega, Thoriu8 zložil pesen na slavo tobaku da je že 1629 Bernu so izdali 1661. deseterih zapovedij, in ena zabrano so ponovili je branila tudi kajenje. To 1675 in so ustanovili posebno Pa tudi po drugih zemljah se je širilo kajenje z sodišče proti kajenju, ki se je obdržalo vse do polovice nenavadno brzino, da so povsodi proti tobaku ustajali Svetna in duhovenska oblast sta pod konec 17. stoletja 18. stoletja. jedno krono Giarusu s^ 1670. 1. kaznovali kadilce z Appenzellu so začeli kaditi na vse mogoče načine delali proti tobaku. Toda vse Kedar se je kadilec pokazal na ulici drla 1653. za njim pridige, vse prepovedi in kazni niso izdale, kajti kajenje deca kakor za kakovim čudom a načelnik je kadilce se je bolj m bolj razširjalo. Vojaki in mornarji so Pred 80 klicai ter jih kaznoval, gostilničarjem pa je na- ajbolje širili s prvega tobak, a kmalu so jim priskočili ročil da mu morajo vsakega prijaviti, kateri bode pri na pomoč dijaki. Mladi Angleži, kateri so se učili na kadil. Tudi po ostalej Švicarskej 80 pustili g08til vseučilišču Leyden8kem, poučili so v kajenju Holandeze, ničarje, kateri so dopuščali, da se pri njih kadi in kmalu 80 začeli dijaki in profesorji, pesniki in j zdravniki hvaliti to zdravilno in ljubko travo, in od leta do leta je prihajalo vse več pesnij v slavo tobaku Sedmograškej in Ogerskej so kaznovali kadilce z globo 300 for., a v Sedmograškej so še zapretili, da bodo vsakemu ï emlj na svetlo. vzeli, kedor bi jo s tobakom zasadil (Dalje prihodnjič.) Nemško so zanesli tobak vojaki Karola V. s Španjolske. Belgijanci in Holandezi pa so jih še bolje . « t kajenju privadili. V Virtemberškej se je vgnejzdilo kajenje za tridesetletne vojske, in kako se je brzo širilo, priča nam to, da sta cerkvena in svetna gosposka na vso moč se napenjali, kako bi tobaku pot zaprli. Mestno starešinstvo Ulmsko je mislilo, da bode odvrnilo kajenje Politične stvari Deželni zbor kranjski v Î 86 dovoli samo lekarnarjem prodajati ako zdravilo. Kedor pa bi ga hotel imeti za tobak kajenje za % ali železničnega odseka o deželnega odbora poročilu glede poroštva čistega dohodka za dolenjske železnice iijuhanje, morajo mu ga dvakrat tako drago zaračuniti. Ker to ni pomoglo, izdali so 1651. 1. naredbo, kako se ima paziti na kadilce » da jih koj gosposki prijavijo Ker je upati, prilogi 53). (Dalje.) da bo toraj tudi reservni zaklad No koj so sprevideli, da tudi ta naredba ni dosta stroga, člena IV. v prvi vrsti služil Dolenjskim železnicam za naredbo, s katero so primerljaj nepričakovane stiske, potem dežela tem lažje infčez štiri dni so izdali novo zabranili trgovcem, da nimajo nobenemu meščanu tobaka prodati, krčmarjem pa so zapretili z globo 4 for., ako prevzame porošt kojega ji po mnenji železničnega odseka dopuste, da ûm gostje kade ali tako tudi tu vse te prepovedi niso nič koristile, in ko nikaka kriza niti kaka kalamiteta vzrasti ne videla državna oblast, da jej je vsa moč preslaba njuhajo. In kakor drugej, more. Sicer pa dežela tudi sama lahko skrbi za manjši garancijski fond. Po prvem sklepu imelo se je nakupiti ni za i samo dopustila kajenja, temveč je še gledala se s to slabostjo človeško okoristila. kako 2 milijona glavinskih delnic. Vsled tega bi bila imela dežela z letom 1892 začeoši v petih letih v enacih obrokih omenjenega pol milij poplačati Če leta. Tursko so zanesli kajenje evropski trgovci 1601. koranu ni bilo o tobaku niti besedice, a Murat vsled prevzete garancije ne bo plačati niti doneska glavinskim delnicam, niti doneska za amortizovanje IV. je mislil, da hoče dobro storiti, ako strogo zabrani in obrestovanje prijoritet, potem si prihrani vsako leto kajenje, zato je koj 1605. zažugal kadilcem smrtno obresti od tistih doneskov, ki so imeli služiti za nakup kazen. V istem času se je tobak z nenavadno brzino glavinskih delnic, in sicer toliko časa, dokler bi te gla- razširil po vsej južnej Aziji, po Kitajskem, Japonskej vinske delnice ne dobivale polne v postavi določene di- se je tako udomačil, kakor da so ga od naj- vidende. Ti prihranjeni interesi naj bi se združili v kak Javi davnejših časov imeli 16. Rusko je prišel tobak stoletju; tu so ga zabranjevali radi ognj že v Tudi zaklad, ki bi se pri deželnem gospodarstvu posebej in zase oskrboval, plodouosno nalagal, ter služil v prvej » cerkev je ustala proti tobaku. Leta 1634 so izdali ostro vrsti v to, da bi dežela iz njega zajemala to ali prepoved proti kajenju, in kdor pregrešil, odrezati leto svote, katere bi imela morda vsled prevzetega ono po- rnu hočejo nos. Leta 1650 so ponovili to prepoved, in roštva izplačevati. Konečno ko garancija ponehala 398 ter imela dežela precejšnje premoženje v tem zakladu, se trudili, v prvi vrsti pa ekscelenciji gospodu baronu ga lahko porabila ali v železnične namene ali pa Schwegelnu in gospodu profesorju šuklje-tu, koja oba sploh v deželne namene. Da bi se toraj ta zaklad usta- j si smeta prištevati prve zasluge, če se v ta da morala dežela v poslovati Najvišje potrjenje. tnega doplačevati o O. Deželni odbor se pooblašča, da konsorciju Do slovenskem tekstu zakonskega načrta so se zdele odseku primerne nekatere spremembe, ki so lahko razvidne iz načrta samega, tiskanega konci tega poročila. vsled plačil ne lenj8kih železnic v pokritje troškov teh železnic iz deželnega Pii členu III. omeniti je, da bi dežela, če teh prevzetega poroštva kaka plačila imela, zgubila, nego da bi jih ji morale Dolenjske železnice iz dohodkov poznejših boljših let povrniti. Glede tega skleniti se ima dogovor mej konsorcijem in deželnim odborom, pri kojem se imajo zmiselno uporabiti v poročilu deželnega odbora tiskani za podrobni načrt zaklada da posojilo do največjega zneska 30.000 gld. proti svoječasnemu povračilu iz glavnice, ki se ima dobaviti za železnično zgradbo in proti obre8tovanju, katero bode pozneje določil deželni odbor. Konsorciju, ki je v zadevi Dolenjskih železnic pospeševal deželne interese, osobito ekscelenciji baronu Schwegelnu in gospodu profesorju Sukljeju izreka se o., zahvala zbornice. 6 in za lokalno železnico „Eisenerz-Vordernberg u Zajedno priporočajo se v sprejetje sledeče reso izdane koncesijske listi z dne 10. oktobra 1888, drž lucije : zak 178 Ker pa obseza omenjene koncesije določilo, ki se zmiselno za ta slučaj uporabiti ne sme, predlaga odsek primerno resolucijo, vsled koje bode deželnemu odboru pri sklepanji dotičnega dogovora paziti na to, da se omenjeno določilo Eisenerz-Vordernberške koncesije ne bo zaneslo v ta dogovor. Tudi ta resolucija tiskana je ob konci tega poročila. Isto tako se predlaga še tretja resolucija, s katero se deželnemu odboru nalaga, da naj pri ministerstvu Deželnemu odboru se naroča, da ima z ozirom na, po deželi prevzeto poroštvo vsako leto z letom 1892, počenši in za toliko časa, dokler bi ne donašale gla-vinske delnice dolenjskih železnic nikafce ali ne cele dividende i n kolikor časa • . " ' « i poroštvo, tiste zneske, ki za nakup 5% interesih trajalo po deželi prevzeto se bili sicer pri glavnicah delnic namenjenih vsako leto na združiti v poseben zaklad do naj- « višjega zneska 500.000 gld., ki se ima pri deželnem pa na to da se odkaže deželi še jedno, Ljublja pa tudi mesto v upravnem etu delniške družbe, ki se gospodarstvu posebej in zase plodonosno oskrbovati ter služiti v prvi vrsti v to, da bi dežela iz njega zajemala bode v namen zgradbe Dolenjskih železnic ustanovila Konečno se železnični odses tudi strinja s predse konsorciju posodilo B stroškov to ali drugo leto tiste svote, koje bi morda vsled prev-žetega poroštva izplačati imela, v drugi vrsti pa v tor da za druge železnične da logom deželnega odbora iz deželnega zaklada 30.000 gld. v pokritj podrobnega načrta. Ker bo v ta namen tudi kranjska hranilnica izplačala posojilo meni odsek, da naj dežela se končno uporabil sploh deželne namene. To resolucijo je pri deželnem proračunu 1892. vrže v poštev vzeti. ali pa za leto» Deželnemu odboru se naroča, da mu je pri do od svojega posojila zahteva jednak interes, kakor ga bo govoru, ki ga bode v smislu člena III. predložečega zahtevala hranilnica od svojega posojila. Zategadelj zakonskega načrta skleniti med deželnim odborom in prepušča se deželnemu odboru, da na tej podlagi orne- me(j koncesijonarji Dolenjskih železnic in pri katerem h njeno obrestovanje ob svojem času dovoli bode zmiselno uporabiti 3. do vštetega koncesije Železnični odsek ne more prikrivati, da se bode, z dne 10. oktobra 1888, drž. zak. št. 178, (lokalna že ako se sprejmejo njegovi nasveti, zgradba dolenjskih leznica Eisenerz-Vordernberg) paziti na to, da se v ta omenjene koncesije, se bo storil s tem važen korak h gospodarskemu raz- po kateri se o preteku koncesije poroštveni zastanki vse železnic prav zelo približala svojemu uresničenju in da dogovor ne sprejme določba strani. Približuje se toraj uresni- državi ne smejo povrniti, dokler neso poplačane Pri vitju naše dolenjske čenju podjetje za celo deželo prevažnega pomena lika se nam pri tem ponuja, spominjati se mož, ki so z izredno vstrajnostjo in svoje moči v ta namen, glavin8ke delnice; deželnemu odboru se nalaga, da ima pri sklepanji tega dog temveč zahtevati, da se ne trudoljubivo8tjo zastavili vse smejo v nikakem slučaji glavinskim delnicam dividend da bi se deželi Kranjski izpol- prej razdeljevati, niti ne te delnice samo prej izplačevat oila jedna najtoplejših želj imenu dežele nam je dokler se niso deželi povrnili vsi poroštveni zastanki * toraj zahvalo izreči vsem gospodom, ki so v konsorciji pripadki vred. Deželnemu odboru se naroča, da mu pri tr- Zasluga za ves lep napredek v 'iržavnozborskem govinskemu ministerstvu z vso odločnostjo delati na to, da se za čas trajajočega, po deželi za obrestovanje in amortizovanje prioritet prevzetega poroštva v upravnem svetu delniške družbe, ki se ima ustanoviti v namen zgradb. Dolenjskih železnic, določi deželi v pravilih še gospodarstvu pristaja sedanji večiui, ako se to more nadaljevati, bode zborska večina treba > zopet imela za to zaslugo državno- na kratko, opozicija, ki misli da jej je še koraka do vladanja, nikakor ne pride v po štev, za vlado še ni. jeden zastopnik in da se za gori omenjene dobe vrhu azo tega v ta svèt sprejme tudi še odposlanec deželnega treba še poja8nevati tega prizora v državnem zboru ni bilo stolnega mesta Ljubljane. Ljubljani 23. dan novembra 1890. ministrove razov med poslušalci govora, temveč dejanski položaj v državnem Grasselli odsekov načelnik. i (Dalje prihodnjič.) Dr. Ivan Tavčar poročevalec. vsakemu jasen, akoravno Cehi še niso do — n.w li i i — gnali poravnave in akoravno so Nemci nekako pre nagleno odklonili udeležbo pri deželski jubilejski razstavi pripravljani za prihodnj broj 3 leto. Udeležba poslancev pri prvi seji » izrekoma bila je mnogo-Dalmatinska bila je zastopana skoraj Naši dopisi. do zadnjega moža, kar je izviralo od tod, da so bile na dnevni red postavljene verifikacije dalmatinskih poslancev Tudi češki klub bil je močno zastopan, izrekoma staro-Čehi bili so skoraj v polnem številu. Dr. Riegerja videl Dunaja dne 8. decembra. Minuli četrtek zbral se sem večkrat v živahnem razgovoru z grotom Taaffejem " ^^ i il iwftîm #iijt igi» « li mili * * ^ # # jo po daljem prestanku zopet državni zbor in se je pri- vprašam je in ko kmalo se potem srečava med množico poslancev, ga res, da pojde po novem letu na Laško čel 8 tem, da je finančni minister Dunajevski ta dan zboru predložen državni proračun utemeljeval v daljnem, ker je vse odvisno od rešitve glavnega vprašanj govori mi brez ovinkov, da tega danes še sam ne ser •• od- ve, s političnimi opazkami pojasnen blizo ure trajajočem do danes še ni rešeno na nobeno stran ? to pa govoru, kakor zmiraj, govoril je tudi to pot Dunajevski mirno hladnokrvno, in kdor ni vajen spretnega govor- orrsir Izmed mladočehov videti je bil pred vsemi b]$d, gizdav obraz suroveža Y&á^tija, kateri se herostratične cika, bi tudi letos ne bil iskal v govoru ministra govor- 8voje slave ne bode vtresel nikdar. nika leto zna čij o o j stro političnih izjav cele ore. Tudi letos ^^ - ri-"*-"*-.; ^hm pi8aval povoljne gospodarske uspehe, v državnem gospo- ê dar8tvu državno-zborski večini uklepu, ne da bi se bil zadovolil zato hvalo dajati državnemu zboru v obče. Takoj v drugi seji poročal je dr. Ferjančič v potrditvi izvolitve dalmatinskega poslanca Mazovičiča. Poslanec Menger trudil se je liberalcem v Dalmaciji na ljubo dokazavati, koliko nepostavnosti se je godilo pri dalmatinskih volitvah, toda s ka- Tudi svoje nade, da se bode to povoljno gospodarstvo tero je dr. Ferjančič dokazaval, da vse navedene nedo- _ __ ^ — - • ^Bl _ _ _ ___ nadaljevalo v prihodnje, opiral je minister na ustrajnost statnosti nimajo nikakoršnega upliva na veljavnost iz- in požrtovalnost državno-zborske večine: nikdar zmotil minister, da bi bil to nado ker manjšini tudi s volitve, prepričala je tudi večino državnega zbora, da so Mengerjevi ugovori nepostavni in ta večina pritrdila je noče pripoznati za- predlogu verifikacijskega odseka na potrditev Mazo letošnji jako povoljni uspeh pri državnem pro- vičičeve volitve. računu za leto 1891. Kakor vsako leto bil tudi letos obsut pri tem govoru sedež finančnega ministra gosto od poslancev Iz Igub\jane. Gosp. Franc Karnn. obeh strank, pa tudi ministri kolegi so ustrajali vklub petek zjutraj ob štirih je umri velečastiti g. Fr. Karun, trnovski župnik in knez.-škofijski svetovalec v Ljubljani, vlade in navzoči ministri so s svojo pozornostjo za pljučnico, ki ga je napadla pred osmimi duevi vsled dolži govora do konca ker azavali, da se z ministrana govornikom popolnoma prehlajenja Rojen bil pokojni župnik dné 18 strinjajo. Koliko protja se je pri tej priliki kazalo decembra 1818. v Ljubljani, posvečen dne 23. dec med časnikarskem politikovanjam in pa med vladno 1. 1841. bilje do 2L. decembra 1843 1. adjunkt v semenišču, uradno politiko. Levičarji gugajo se na podlagi tega se češko-nemška nadi poravnava do sedaj ni dognala da v v duhovnem pastirstvu je deloval do Cerknici, pozneje štiri leta v Dobu in aprila 1844 v zadnje od na » da takoj jutri ali pojutrnem nastopijo krmilo pri- 31. julija 1849 v Trnovem in sicer do 1853. kot hodnje vlade in da je sedanja državno-zborska večina s kapelan, od 1. 1854. pa kot župnik. Pokojnik je bil mož svojo vlado samo od danes do jutri, v javnem državnem po volji božji, vzgleden duhovnik, zvest domoljub, zboru pa nastopi pooblaščen govornik vse vlade ter plemenit značaj v najlepšem pomenu besede. Kdor ga brez ovinkov izjavlja je poznal, moral ga je spoštovati in ljubiti. Tesno je 400 bil navezan na svojo faro, njegovo srce bilo je le za-njo, in druge lečilne sredstva 1497 gld. 94 kr, oskrbovalnih farani so mu bili ljubi nad vse. Več, kakor je pokoj troškov v deželni bolnici 1151 gld. 54 kr., pogrebščine storil za Trnovo, ne bil mogel storiti nihče. Delal 612 gld. 69 kr., upravnih troškov 3661 gld. 80V, /2 kr.f je neutrudljiv skoro do svoje smrt:, polnočna ura ga je raznih troškov 103 gld. 86 kr., in povračil na prispevkih Sedaj še redno dobila pri delu trude svoje sad uživat. zvonenja poklical ga je v večnost. pel je šel počivat in za 57 gld. 84 kr., skupaj 18934 gld. 96 kr. Iz statistike Jutranji glas Ave Marijinega posmamemo, da je obolele 968 možkih in 157 ženskih Ona, kateri j e blizo 35 let tako navdušeno slavo leto za letom Smarnicah, poklicala )e. upamo, ljubljenega očeta pri v srcih Tvojih znancev in vzlasti Tvojih fara nebesa ! Z užaljenim srcem napisali smo pokojniku ta skromni nekrolog, ker smo se pripravljali napisati mu spominsko knjižico za njegovo zlato mašo, katere se je iskreno veselil, jo težko pričakoval, a jo bo obhajal v nebesih. Počivaj v miru, blagi duhovnik po Srcu Gospodovem ! Ti je zagotovljen hvaležen spomin. In ako bi Te kedaj pozabili, kamni veličastno zgrajene nove cerkve trnovske, katero si s svojim trudom postavil in tako lepo opravil ahh ai1 h r tr^ijv / mp^atblfb^hl mrscb ^h^^^bsukr. [u fc s; jmttt4 ■tjuubr!!«' v ' ^ it i" sbocifl h9& fu Bogu v slavo in Ljubljani v kras, klicali Te bodo v spomin in pričali še poznim rodovom, da je tukaj delal in trpel duhovnik ki je ljubil lepoto hiše Gospodove in se za-njo daroval celo svoje življenje ! V nedeljo popoludne bil je sijajen pogreb, kakoršnega Ljubljana le redko kedaj vidi. Gosp. knezoškof prišli so osebno blagoslovit mrliča vodil je g. prošt Klofutar, , sprevod trnovsko predmestje raz-obešeno je bilo celo s črnimi zastavami. Sprevoda vde-ležilo se je celo ljubljansko mesto, spremilo pa je tudi pokoju moža kakoršnih je le malo. Kot člen kranjske hranilnice ostane sedaj še edini dr. Zupanec izmed narodnjakov. Prešernova slavnost na Dunaji. Minulo sredo Dunaji, Mariahilferstrasse pri zvečer zbral se je na ? .Zlatem križu", slovanski s vet, v prvi,vrsti slovenska akademička društva praznovat rojstni dan pesnika dr. Prešerna. Ta dan je vedno velik praznik za slovensko « Jffjfr iLii«^ S^jflf /j J jHmf • i A'- i iV* m ^fafiťiLiy Á.1 * 3 akademičko mladino, katera v ta namen zbira najspret-nejše moči, da uredno počasti ljubljenega pesnika našega. Tudi letos zbralo se je poleg akademikov, mnogo odličnega občinstva, telegrafično oglašali 80 86 unanji častilci Preširnovi. Program vršil se je sijajno, qavzoči Še so bili med drugimi tudi Stritar in dr. Ferjančič. le po polnoči bilo je konec lepe svečanosti. Včerajšnji živinski somenj v Ljubljani bil je dobro obiskan, akoravno je hud mraz zelo obtežaval doganjanje živine na semenj. Živahna je bila kupčija z bušami, katerih se je mnogo dognalo in dobro plačevalo. Prašiče plačevali so po 18 do 21 kr. stari funt žive vage. * * • i • 'i m" • 1- ' y i ..1 't, « •• y*> • ' i Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska, prejela je o dobi 16 mesecev 20235 gld. 50 kr.. izdala pa 18934 gld. 96 '/2 kr., torej je preostalo koncem novembra 1 % f. 1.1 * v i 1890 1300 gld. 53 V 3 udov umerlo pa 35 moških in 8 ženskih moška in ena ženska vsled nezgode. udov. od teh t Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja Ker v današnjem listu podajamo obširen in zanimiv dopis z Dunaja, na katerega se tukaj sklicavamo. Dalje se nam iz kluba desnega središča poroča, da ni na vsem nič, kar se po listih bere o po- i trdneje, kakor kadar koli popreii, izrekoma je že sedaj gotovo, da grof Taaffe obdrži krmilo v rokah tudi še med prihodnjimi litičnem položaju, vlada Taaffej ■ JC «. —- stoj mi' ^lá^mww1^ v!' i hmhjpi^^ ^r-^phpr^ * j , v-t t ^^-^i^^^ppf- , r - r^pipi državno-zborskimi volitvami, naj že bode konec češko nemških poravnav kakoršenkoli Od druge strani po trjuje se poročilo našega dunajskega dopisnika gled stanja češkega vprašanja po vsem Knez Lobkovic in namestnik Thun bila sta pri cesarju, kot protektorju razstave 8 prošnjo, da tudi cesar dovoli v preložitev razstave, za eno leto posebno v ta namen, da se Nemcem odvzame izgovor, da se leta Dalje 1891 odmikajo razstavi se kot gotovo pripoveduje, da cesar Riegerja v sprejme v avdijenci. Cesarski dvor priredi v letošnji predpust več ve selic in tudi en dvorni ples, pri katerem se bode po sebna pozornost skazovala diplomatiškim zastopnikom. Ogrska Tudi Ogrski državni proračun kaže presežek, se ve da samo 56.000 gld., pa to zadostuje, da se tudi Ogri postavljajo na konja dobrega državnega gospodarstva, kar bode dobro pri rešitvi velikih državno- finančnih vprašanj. Srbska. Kraljica izročila je skupščini spomenico, v kateri zahteva za se pravico odgoje svojeg a sina kralja Aleksandra, in v ta namen da se z kraljem shaja v nedeljih in pa še po več ur na teden. Vlada in mj ministerstvo sta nasprotna tem zahtevam, ker načeloma trdita, da skupščini ne bin8ke zadeve kraljeve. pristaja pravica vtikati se v rod Kakor se poroča tudi skup ščina uoče vstreči željam kraljičinim. y Žitna cena v Ljubljani 3. decembra 1890. v\ j! « v * 4 jgaugibm » . • Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. b&D&Ške 7 gold j f y y. " 4 qt^^bms^-'iljkïshi kr. turáice 5 gold. 04 kr. soršice 4 gld • » » kr. Troški razdelijo se tako-le: 39 kr. rži 4 gold. 87 kr. ječmena 4 gold. 24 kr. Izplačalo se je bolnikom 8828 gld. 90 kr., zdravnikom ovsa 2 gold. 76 kr. ajde 4 gold. 87 kr. Krompir in za bolniško kontrolo 3020 gld. 39 kr., za zdravila 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. wiSfflBftfKÍZ -flh vi: a í * líSJwh > > » j íffl.é. ... H&^VÍ .im-ff s^C , * ,.«.S AhUmiTffiK».2uí X ^íSS^!. vKK • » -