Naj ▼ •£ j i ilovemld dnevnik v Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Net* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA r XJstsIovenskihrdelavcevvAmeriki. « The lugcit Slovenian Dafly in I the United States. □ Issued every day except Sundays jj] and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 77. — STEV. 77. Entered as Second Clas» Matter September 21, 1903, at the Post Offlcs at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW Y0BK, MONDAY, APRIL 3, 1933. — PONEDELJEK, 3. APRILA 1933 VOLUME XT.T, — LETNIK XLL POLJSKA SE BO PRIDRUŽILA MALI ANTANTI Po bojkotu je zavladal v Nemčiji mir VSESLOVANSKO GIBANJE. KI SE ZARADI RUSIJE NI NADALJEVALO, SE BO NAJBRŽ ZOPET OBNOVILO Poljska, ki se je zaradi spora s Cehoslovaško nagibala k Madžarski, bo opustila svoje sedanje stališče. — Vezi med njo in Malo antanto se neprestano jačajo. — V Mali antanti je že sedaj nad trideset milijonov Slovanov. — N ena p a da In a pogodba s Sovjetsko unijo. PRAGA, Cehoslovaška, 2. aprila. — Nameravani obisk poljskega zunanjega ministra Becka treh prestolic Male antante pomeni veliko važnost za Evropo. Ko seje Hitlerjeva vlada polastila Nemčije, so se od vseh strani pojavili vplivi na poljsko vlado, da bi se Poljska pridružila Mali antanti. S tem namenom je poljski poslanik v Beogradu, G u n t h e r Schvvarz, odpotoval v Varšavo, in njegova misija ni bila brez uspeha. Nova pogodba, ki je trdno zvezala Malo antanto, je bila posledica vtihotapijanja italijanskega o-rožja v Hirtenberg, od koder bi imelo biti poslano na Ogrsko. Drugi vzrok nove pogodbe Male antante pa je bila tudi vedno glasnejša zahteva Ogrske po izpremembi mirovne pogodbe. Ker pa je sedaj v Nemčiji prišel na krmilo vlade Hitler in ker je Mussolini izdelal mirovni načrt, ki izključuje od udeležbe male države, se bo Poljska pravgotovo s kako pogodbo zvezala z Malo antanto, ali pa celo stopila v njo. Dodatek 32,000,000 poljskega naroda k sedanjim 48,000,000, katere že sedaj veže pogodba, bo velika pomoč za odpor Male antante proti izpremembi mirovne pogodbe. Mogoče bo ta zveza še kaj večjega pomena. Mogoče pomeni obnovitev pan-slavizma (vse-slovanstva), katera misel je prevevala slovanske narode pred svetovno vojno, ki se pa po vojni ni uresničila, ker je bila Rusija označena za komunistično, vsled česar so bili ostali slovanski narodi prisiljeni postaviti tri nove slovanske države s skupnim prebivalstvom 62,000,000. Poljska, Cehoslovaška in Jugoslavija imajo skupno bojazen pred Nemčijo in prijateljstvo s Francijo. Toda vsled premogarskega okraja Tesen je prišlo do ostrega spora med Poljsko in Cehoslovaško in medtem ko je bila ustanovljena Mala antanta v namenu, da obdrži Ogrsko v njenem ponižanju, je ostala Poljska tradicijonalna prijateljica Ogrske. Da Poljska ni delila z Jugoslavijo njenega nasprot-rtva proti Italiji, je bilo razvidno pred dvema letoma, ko je Mussolini skušal pridobiti Poljsko na tvojo stran. Vsled hitlerizma v Nemčiji in vsled Mussolinije-vega zagovarjanja izpremembe mirovne pogodbe je Poljska izprevidela nevarnost, ki ji preti ter je v Mali antanti zagledala najbližjo in najboljšo prija-tel jico proti tej nevarnosti. ti dogodki so tudi spomnili Poljsko, da so Poljaki slovanski narod, katerega ogroža ustajajo da Nemčija in da je izmed 46,000,000 ljudi v Mali antanti 30,000,000 Slovanov. Pri tem se je Poljska tudi spomnila, da so Rusi, s katerimi je pred kratkim sklenila nenapadalno pogodbo, tudi Slovani. Časopisje na Poljskem, na Cehoslovaškem in v Jugoslaviji piše v tem smislu. Ruski list "Izvestja"' je pisal pred kratkim: — ' Rusija potrebuje mnogo, toda najmanj potrebe čuti v pridobivanju novega prebivalstva." Češki uradni list "Venov" poživlja Slovane v zvezo proti nemški nevarnosti. Beogradska "Politika" opominja Rusijo, da naj ne pozabi, da je slovanska država, ki je nekoč rešila Srbijo pred te v- ŠKODA VSLED P0V0DNJI Vihar na jugu je zahteval 81 človeških žrtev. — Najbolj prizadeta je b£a dolina Mississippija. Washington, D. C., 2. aprila. — ličke in potoki dolenjega dela doline .Mississippi so vsled dvodnevnih viharjev neva.rno narasti i. Vsled viharjev j«- Izgubilo življenje .si oseb in v dvajsetih vaseh je bila povzročena občutna škoda. Človeške žrtve so razdeljene po i posameznih državah sledeče: Mis-sLsippi ~>1. Texas l!0. Louisiana !' in Arkansas 1. Najbrže pa to še niso vse žrtve, kajti poročila iz oddaljenih krajev prihajajo le počasi, lideri kri/, skrbi za ponesreeeiiee. ki nimajo strehe in trpe veliko pomanjkanje. Velika vodo rešilna dela zelo ovira. Pomladna setev bo vsled tega v mnogih krajih zakasnela; IllUogo poljedelske Zemlje je Š-« pod vodo. Vsled neprestanega deževja, ki Je trajalo 24 nr .sta zelo narastli tndi reki Wabash in Ohio. V bližini K vans vilic. II.. I'nioutown. K\\. Cairo. 111. in S h awn eel own. 111. je bilo mnogo Ljudi vsled po-vodnji odrezanih od prometa. Po nekaterih krajih voda še vedno j narašča. po drugih krajih pa pada, toda nevarnost preplave je še • vedno povsod. ' MUSSOilNUEV NAČRT ZADEVA NA ODPOR De!adier in Paul - Bon-cour sta različnega mišljenja. — Francoski ministrski predsednik s e boji za varnost. — Her-riot svari pred vojno ne-varnostjo. NOVI NEMŠKI POSLANIK Berlin, Nemčija, 2. aprila. — Predsednik Ilimleuburg je podpisal imenovanje prejšnjega predsednika banke dr. llfins Lutlier-ja za poslanika v AVashingtonu. Dr. Imther bo naslednik poslanika dr. "Wilhelma von Pritwitz. SUHAČI PRIZNAVAJO PORAZ Milwaukee, Wis., 2. ajti-ila. — Pastor "Warren Jones, voditelj državni1 protisalonske lige. je danes rekel, da bodo pri volitvah v torek auliači brez dvoma poraženi. Že pred štirimi leti je bila predloga, naj se uveljavijo državne jmi-stave za izvedbo prohihieije. poražena z velikim številom gfe.No .*. COLUMBIA UNIVERZA JE VREDNAS36.000.000 I undo.« I'liitt-ntiu t«»r jr »'Vraj urotovil. da znaša »kupilo pr»'»m»/«*iij«- umv-rze Arst intrideset milijonov dolarjev. V to Vsoto je \*t«-ta V it« I i vre« lilo* t Jn»- slopij tikozvaiH^ra "M~*li«-al Center" ua M»*v t-»rs»li. Pariz, Francija, 2. aprila. — Med ministrskim predsednikom Deladierom in zunanjim ministrom Paul-Boneourjem je prišlo do nesoglasja glede Mussolinije-vega mirovnega naerta štirih dr-žav. Medtem ko .se Paul-Honcour z veliko previdnostjo zavzema za sprejem Mussolinjevega naerta, se IMadit r boji. da bi bila varnost Francije ogrožena. Paul Uoiieour in poslanik v Jii-mu de Joitvcnel sta v dolgi koti-ferenei razpravljala o tem načrtu. Med konferenco je bil na posvetovanju povabljen tudi angleški poslanik lord Tvrell. Romunski zunanji minister Nikolaj Titiihseu j** kot zastopnik Male antante članom francoskega kabineta vročil sjioiuenieo. ki navaja svoja nasprotMva proti M us solinijevemu načrtu. Lyon, Francija, 2. aprila. — Bivši ministrski predsednik Kd Jlerriot svari Francijo pred vojno kot. gotovo posledico, ako bi p > Mussolini jevem načrtu bila izvedena izprememba evropskih mej peni pokroviteljstvom štirih drža v. Svoje naziranje je objavil v listu "Le Demoerate" in je skoro istega mišljenja z romuneskim zunanjim ministrom Titnleseu. ki hoee Franciji dokazati, da nosi Mussolinijev načrt kal za nove vojne. Kot zastopnik vzhodnih zavez: nic Francije, Čeh osi o vaške, Jugoslavije in Romunske, je Titu-lesc-u izjavil, da more Francija brez obira na -Malo antanto pristati na Mussolini je v načrt. V tem slučaju pa se bi znala Mala antanta sama varovati. Herriot sicer odobrava posve-l tovanja štirih držav: Francije. Nemčije. Anglije in Italije, toda pravi, da bi bila največji neiim-inist |Hw*taviti skupino štirih držav. mesto zveze tiariHlov. **4«nirnar* p«»ro."-:i, <|j j». angleški |ta«*!anik Ioni Tvrell predložil 7 n na njem u minis! rti Paui-Ron-i-nirju nov osnutek Mu^olinije ve«a načrta. N" telil "Mint k II nekatere t«»e-k*» MiLN.soliiiijevet*a načrta nekoliko izpr»*iiienjtne in prikrojene MacDoiiabloveiuu načrt u. ANGLIJA BO PREKINILA VEZI Z RUSIJO Anglija nikakor ni imela pravice vmešavati se v ruske zadeve. — Boljše viki vztrajajo na svojem stališču. Moskva, Rusija, 2. aprila. — Inozemski diplomatieni krogi so mnenja, da je napetost med Anglijo in sovjetsko Rusijo večja, kot pa je mogoče videti na zunaj. Angleški poslanik se najbrže ne bo več vrnil na svoje mesto in .slišati je,- da se sovjetski poslanik v Londonu pripravlja na odhod, kar pa baje ni res. Vendar pa ni ognja brez dima in ker je bil angleški poslanik poklican v Loudon, .so nastali še težji zaplet I ja ji. Po mnenju raznih diplomatov Anglija ni imela nobene pravice vmešavati se v pravice K asi je in načeti vprašanje glede preloma diplomat ičnih zvez meti obema državama. Po sovjetskem mnenju pa išč" Anglija prelom z RusLpo. da bi vplivala na ameriško javnost. Tega mnenja je tudi večina inozemskih diplomat ičnih zastopnikov v Moskvi, ki smatrajo nastop Anglijo za barantanje. Angleži pravijo: — Naše državljane monrte izpustiti. — Rusi odgovarjajo: — Pravica neodvisne države! — Angleži so prekinili pogajanja za trgovsko pogodbo. Rusi so odgovorili, da se bo sodnij-ska obravnava proti Angležem pričela D. aprila in da bodo med obtoženci tudi angleški inžinirji. Anglija je poklicala svojega, poslanika v London, Rusija ostane mirna. Vprašanje nastane: — Ali bo Anglija izpeljala svoje načrte' Vsi diplomati sp mnenja, da bo ostala pri svojih zahtevali. To bo odločeno v Londonu med poslanikom Sir Ksmoudom in zunanjim ministrom Sir John Simonom. Sovjeti bodo šli dalje: Angleži bodo skupno z Rusi postavljeni pred sodišče pod obtožbo, da so namenoma pokvarili stroje, da bi zmanjšali produkcijo blaga jn če je Angležem prav ali ne. V SLUČAJU POTREBE SE BO V SREDO BOJKOT NADALJEVAL BERLIN, Nemčija, 2. aprila. — Nemški fašisti, ki so v soboto vprizorili bojkot proti Zidom, nadaljujejo po nekaterih šlezijskih mestih svojo akcijo. V splošnem pa vladajo v Nemčiji normalne razmere. Nemški narod ni imel že dolgo časa tako mirne nedelje kot je bila današnja. Nikjer ni prišlo do kakih nemirov, oziroma demonstracij. Kot je preti velikonočnimi prazniki običaj. so bile tudi danes vse trgovine odprte. Bavarska vlada je i-rjavila, da V baziliki sv. Petra je po- bo dala nobeni tvrdki dovolje- i i.. • i nja za otvoritev verižnih trgovin delil papež celemu sve- OTVORITEV SVETEGA LETA tu svoj blagoslov. — Upa na izboljšanje svetovnega položaja. Vatikan, 2. aprila. — Papež Pij Xf. je s tremi udarci z zlatim kladivom na sveta vrata v baziliki sv. Petra otvoril sveto leto ob na v- (eha in stores). Po mnenju narodnih socijalistov škodujejo verižu-1 trgovine malim trgovcem. Dasi pravijo fašistični voditelji da se bo boikot prihodnjo sredo ponovil, če se bodo po inozemstvi še širile vesti o grdem ravnanju r Židi. prevladuje mnenje, da je bil sobotni bojkot zadnji svoje vr vrste. Posebni odbor, ki kontrolira ak- svoj blagoslov Pri nagovoru na kanonike bazilike, ki straži j jo sveta vrata* je rekel paj>ež: — Sveto leto bo ostalo največje vseh svetih let. S svečanostjo. ROOSEVELT JE ZMANJŠAL VETERANOM PODPORO zočnosti nail r>."»,(HMI vernikov. P; i tej priliki je podelil eelemu >vetn eijo ,>roti žYdom~je odredil. Ti . morajo biti organizacije, ki so izvedle včerajšnji bojkot pripravljene. da ga v slučaju potrebe v sred«i dopoldne ob desetih obiti>■ ve. Vodstvo bojkota je nad;ilje od-ki selu nima primere, vleče svoj r(viilo. da se smejo pri prihodnji ! pomen iz neizmerne vrednosti bož- demonstracijah posluževati plnka-,ega Odrešenja. katero je zmanjšal, ameriškim veteranom |>ooč sodčkov dobrega piva. Ker je treba račimati. da ga l»o šlo 10^1 v ško«I«». ga bo še vseeno na razpolago l!Mi.41t>JNK) r-aš. Na vsakega pri^bivalcJT New Yorka — vštevši otroke in dojenčke — bo prišlo 2.S eaš piva. Po sedemurnih bojih je padlo mesto Sthmenčaj, sedem milj južno od zidu. — Sovjeti so vrnili železniške vozove Man-čukuo. ADVERTISE in "GLAS NARODA' ftanhijkwan. KiUjska, 2. aprila. Po setlemurnili vr»>čih Injjih so jaj>«>iiske čete zavzele mesto Sih-meneaj v severni Kitajski. Mesto leži ob križiš>-u dveh železnic .severno od 1'itnvangtao in južno od vzhodnega konca velikega kitajskega zidu. V bližini se nahajajo velika posestva uprave angleških Kailan rudnikov. Poleg tega drže Japonei še več drugih krajev južno od zidu, da s tem preprečijo kitajski napad ni prelaze v kitajskem zidne.. Tokio, Japonska. 2. aprila. — Poročila iz Mandžurije naznanjajo. da je sovjetska vlada vrnila Mančukuo državi 3800 železniških voz kitajske vzhodne železnice. Vozovi so v železniškem prometu prišli do Vladivu&toka, kjer so obstali. Med Japonsko in Rusinjo je zaradi posesti teh voz prišlo do športi, ki je bil sedaj poravnan s tem. da je Rusija vozove izročila Mančukuo. Med Rusijo in Japonsko mora biti Se poravnan spor, ki je nastal vsled tega, ker je Rusija po vzhodni mandžurski železnici poslala v Vladivostok vojni materi-jaL "O LAt lAtODi* \ NEW YORK, MONDAY, APRIL 3, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY i* U. 8. A. ga celo toco volja sa Ameriko la Kanado ...................... $4.00 la pol leta ................. fSJOO Ea fctit lota .................. $1.00 Za New Torfc za celo leto......I7.0C Za pol leta..........................$3.90 Za inosematro aa. celo loto ...... $7.00 Za pol leta....................$3-50 Huborrlptlon Yearly $0 00 ▲dvertlaeiaeat on Agreement "Glas Naroda** Ixbaja vsaki dan ixvreniSi nedelj In prazniku?. brea podpisa ln osebnosti se ne prlobtnjejo. Denar naj se blagovoli fafltUatl po Money Order. Tri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da M nam tudi pr?j*aj«» blrallite naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -CiUUJ NARODA", 216 W. 18th Street. New lsriu N- I, Telephone: Cllelsea 3—3878 Se enkrat doak V resort zveznega riefcuvKkpga uradu spada tudi pri-jteiniški department. Dosedanji delavski tajnik William N. Dnak se je posluževal prisHuiške^a lape, i/, katere so za njegovega časa nastale kar tri va*i. Kot otrok se je učil pri župniku Pajku krščanskega nauka, kot ltl-lejen deček se je |»a šel v Ljubljano učit mizarstva in sodarstva. Iz le dobe je rati pripovedoval, kako so ljubljanski gospodje vsako leto povabili take u-čence v veliko jamo k Sv. Krištofu, ki je segaJa de današnje Zelene jame. V to jamo so gospodje metali pomaranče in se zabavali nad dečki. ki so lovili pomaranč«*, lvot- otrok se jt' dobro spominjal, koliko ljudstva je privrelo vkup. ko je stekla južna železnica. Tudi sam je delal pozneje pri podaljšanju te železnice proti Krasu. Leta 1 S<;2 je šel za »>sem let k vo-jakom. kjer se je. takoj javil kot prostovoljec česa rja Maksimilijana za .Mehiko. Pred odhodom pa so se spuutali in razbežaii s polno vojno opremo. Leta 1S06 je šel nad Laha in po hudi bitki pri Ve-roui je zbolel za grižo, nakar so ga pustili domov. Ko se je kmalu potem oženii. je bil mizar na Krisperjevem ve-leposestvu v "Tiergartnu". sedanji umobolnici na Studencu. Mizar i l je tudi za novo sedanjo žup-no cerkve. Kot navdušen Slovenec se je udeležil znamenitega Viž-nuirskega tabora. Tudi mnnšku-t ar jem pri proliodu na Jan če je malo zagodel. Silili so ga. naj jim •pelje na Janče sod vina. on pa ni hotel in je ongavil, dokler ni vino iz soda izteklo. Koinaj se je rešil hudega zapora radi tega. Mlajšim kakor tudi svojim vnukom .i" rad pravil svoje doživljaje. Pijan »i bil nikoli v življenju in z redniiu življenjem ter pridnim delom je dosegel tako visoko starost. Zadnja leta je precej otjlu-ait, rad se je zavil v svoj pisani ovčji kožuh, ki ga mu je pa va-«ka, mladina pri svojih Miklavževih pohodili zelo pokvarila Xi je menda kmečke hiše v fari, kjer ga ne bi že klicali, da je vodnjak popravil. Pred 20 leti mu je umrla žena. Zadnje čase je -bil navezan na bolniško postelj, kjer sta mu njegovi dobri hčeri z vso ljubeznijo stregli. Bil je veren hi .skrben gospodar. Tako je umrl najstarejši faran in zadnji '"Mekst-kajnar", katerega je na njegovi 000 Din. Pri svojem delu so si privoščili tudi nekaj cigaret in izpili Štefan fina. Orožniki vneto ;poiz-vedujejo za. zločinci. Usodna posledica podeželske strasti. Veliki kazenski senat v Mariboru je zopet moral razpravljati «» krvavem zločinu kot posledici nebrzdane strasti in vročekrvnosti podeželja. Xa zatožni klopi je sedel 23-1 etni posestniški sin Franc SkofH- iz Žikareev pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. k«*r j<* s strelom iz lovske puške ranil sbojega tovariša in soseda Karla Sk o lica lako hudo, da je ranjenec kmalu nato izdihnil. Po obtožnici se je zgodila krvava'drama. naslednje: Lani 16. maja se je obdolženec spri s kokoj-nim Karlom Škofi če m in njegovim bratom ter so se ob tej priliki nekoliko stepli. Zato sta bila obdolžence in pokojnik olwojena na 30 odmisno 20 dni zapora. Oči-vidno je že tedaj nastalo med njima neko tiho. prikrito sovraštvo, ki pa se ni pokazalo izpod krinke1 prijaznih obrazov. Baje. je že v lanskem avgustu obtoženec med potjo, ko je šel k sodišču v St. Lenart odsedel svojo kazen, nekim znancem izjavil, da bo po po-vratku iz zapora vse one, ki so mu pripomogli s pričevanjem do t^ kazni, postrelil. X a vi dežno pa je r>&taIo prijateljstvo med obtožencem in sosedom nerazrušeno, Bilo je 18. novembra preteklega leta, ko se je mudi! Ivarfl fikofi«" pri današnjem obdolžencu. Nfkaj časa so med prijateljskim kramljanjem pili jn-bolčnik, nakar je obdolženčeva mati nagnala obdolženca in njegovega brat na njivo repo pulit, čemur sta se pa fanta nprla in je obdolženec celo mater sumil tako močno, da je padla. Mati je pobrala kos opeke in mu je vrgla v glavo, da je pričel močno krvave ti. Tedaj je priskočil pokojni Karel Skofič in hotel ibaje udariti mater, kar pa je preprečil obdolženec. Med obema, mladeničema je nastalo sovražno razpoložen j. zavrela jim je kri in planila sta, v stan, v.sak po primerno orožje, s katerim sta se vrnila na dvorišče, ki je postalo nekaj trenutkov pozneje pozorišče krvavega zločina. Dočim je dvignil pokojni Škofi i desnico s cepcem in hotel udariti nasprotnika po glavi, je ta nameril proti njemu lovsko puško in tudi že sprožil. Strel je zadel Karla Skofiča v trebuh in mu razme-saril vsa čreva. Karel je kleenil na kolna in se oprl z rokama ob tla gnojnične jame, na to pa se je dvignil in odšel, držeč se za trebuh, domov, kjer je čez poldrugo uro umrl. Poškoba. je bila po izjavi zdravnikov, ki sta; obdneirala truplo, nbsohpno smrtna in bi bi- la vsaka, tudi takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna. Na prijavo svojega brata in o-četa je bil obtoženec aretiran. Pri zaslišanju je izjavil, da sta se s pokojnikoni Karlom Škofičem ru-vala in je pripisati le nesrečnemu naključju, da je tedaj pokojnik zgrabil za cev puške in jo obrnil proti sebi v trenutku, ko se je puška nehote sprožila. Vsak namen poškodovanja ali uboja 7>okojmk;: obdolženec odločno zanika. Senat je spoznal Franca Škofi, ča za krivega zločina v smislu obtožnice in ga je obsodil na 18 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Dopisu Barberton, Ohio. Tukajšnji novoustanovljeni gospodinjski klub samostojnega društva "Domovina" priredi v nedeljo popoldne f). aprila "Jig-saw puzzle** in "card oarty" v spodnjem prostoru dvorane. Začetek ob 3. uri. ('lani in članice društva "Domovina" kakor tudi ostalo občinstvo je vabljeno, da to prireditev mnogoštevilno pnsetijo. Dobiček prireditve bo tvoril začetek naše blagajne, katere doc^ijj že nimamo. .; , . Vstopnina samo 10 centov za osebo. Vsem naročnikom O las Naroda voščim veselo Vjelikonoč, Petru Zgagi pa, da bi dobil piruhe od vseh Mick in Marjane v Ameriki. Mrs. Joseph Hiti. tajnica gospodinjskega kluba. SVETOVNA KRIZA IN OTROCI BENABNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO 8UTVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA BTOFNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO I v ITALIJO Dm 100..............-...............t 3.50 Lir 100....................$5.85 Din 900 , ,, ---------------.$ 5.— 11 Ur 200 _____________$11.35 Din 400 ---------------J 055 R Ur 300 _____________$1630 Din 500...........................$ 8— Lir 400...................$22.— DUi 1000 ..... ......................$15.50 I] ur 000______________$27.50 Dta 5000 --------------$70-— 1 Lir 1000 _____________$54— Mm iuhihi ot*JMi iimlm not ia*raj M»ilm. Mlal v Himnn aH Ira iMelJujMnt 1« to«) j« pege j*. IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH - Za lzpl&čllo $5.00 morate poslati______$ 5.75 »» $10-00 » «• .......$10.85 •• " 015.00 " » ........$18.— " " $20.00 »' » $21— " " 0404» » $41^5 M " 0804» » •• ........$51.50 rrojomnlk dobi ▼ stam knji milm«Uo v dolarjih. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino fL— METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (PRANE BAK8MM) 916 WM8T 18tk STREET ntlf YORK, N. T. Ena izmeri nemških »pokrajin napravila statistiko o delu otrok in jo d opijal a, da si izmed 351 % o-trok. ki so pod 14 leti, .služi kruh. V 280 žreplenih rudnikih Italijo jo zaposlenih na tLsoee otrok v starosti 10—15 let. Na Madžarskem je neki poslanec ugotovil, da med tem, ko je v telcxtilni industriji že nad "»O odstotkov delaveev brezposelnih, število otrok v tekstilni industriji stalno raste. V Palestini sili beda kmetske prebivalce k temu. da zmerom v večjem številu prodajajo svoje o-troke. Povprečna cena ospmletne deklice za delo 2fi let znaša $1*25. V Ameriki je zadnje leto izo-ata iz šole nad en milijon otrok med 7 in 15 leti, ker si morajo služiti kruh. . . 1320 DEAVK OPISUJE SVOJE ŽIVLJENJE Na Dunaju je izšla 1 ."><> strani debela knjižica, kjer je zbrano gradivo o življenju 1^*2(1 delavk. Knjiga je zrcalo XX. stoletja. Leta 1032 so bile med dunajske delavke razdeljene obširne vpra-šalne pole z najraznovrstnejSimi vprašanji o osebnih i>odatkili, poklicu. delovnem času. dohodkih, stanovanju, družini, prostem »"ji-su i. dr. Xii vsa ta vprašanje je odgovorilo 1320 delavk in so ,* omejeni knjižici ti odgovori statistično zbrani. Delavke ko oz različnih poklicev in vseh staram i (od IG. do 65. leta). Vendar je velika večina industrijskih dola v k in 73*/r jih ima manj od 4<> let. PRED VELIKONOČNA ZGODBA. In kakor je bilo že v soboto rečeno. je ugledal .petelin v kuhinji na mizi po.sa.sten prizor. Sredi mize je stal pehar, v peharju je bilo zvrhano jajc. No. to bi nazadnje ne bilo ni * čudnega, kajti petelinu so jajcu vsakdanja stvar. Njegove pute jih znesejo enkrat tukaj erkrat tam. Prav lepa. bela jajačka zne.M*-jo. >Kako tudi ne* Saj so vse ta-korekoč deviško bele. iu petelinovo perje je belo ko sn»>g. Poleg peharja sta .stali gospo- • dinja in soseda in se o nečem ]»•»- . .......I govar jali. Soseda je debelo gleda- 42*/c vseh omenjenih delavk je . - 1-1 ^ i- ■ , , . ... J la in se eudila, gospodinja se j" samskih. oa samozavestno smehljala in ka- skoraj polovica prisiljenih da skr- , , , ... , . , 1 , .1 zahk sktkzi okno proti kurniku. v be za svoje brezposelne može. (>kn-', . . , , , ...... ' ,. .katerem so se spale kokoške svo- h »tiri petine jih opravlja pomoz-, j|t ^^ na manj važna in podrejena de-( „.|2oJSj|rail pet,,j„ im« .sicer la. le ena petina delavk lina t » , „, . ■ -» -i 1 . , . «kratko pamet iu človeške jfovori- opravljajo kvalificirano . , . ... * J ce sploh ne razume, toliko je j»;i I vseeno ngauil. da jt» gospodinja dopovetlovala sose zapreti! proti kurniku, kjer so vs? tri kokoške mirno *pale in sladko sanjale o svojem ljubem fantu. lepem, belem petelinu, ki je medtem grmadil svojo jezo in koval strašno maščevanje za svinjakom na kupu gnoja. (Konec jutri ali pa šele .po-) jutrišnjem.) m |[ "Glas Naroda" ^ O«—« and Published by ILOTEN1C PUBLISHING COMPANY (i Corpora t to d 1 fnak flakaw. rnuldmt L. Beoedtk, Traaa Plaes of baaineaa mt tka corporation and addresses of abora officers: IM W. ISIh ftwrt, Baraogfc tt Msniisttsn. Hmr York CHy. N. T. " (i L A 8 NARODA* ______fwt videti, *.: n*-žua. obišei me. a ljubljena sen-ea. (•|»oluiM'i, pridi k meni v «Vu Petje nočne Mraž*>. da ožive zt»pet »-taflke >anje preteklosti !** MRTVA ZENA jevo ladje vode. Žlahtna vina zore; najsiastnejSe sadje «e kojiiči v zvrhanih pletenieah. Vsako leto ob tem eanii sem uži -v«I radost, da sem s svojo »eno in otriH-i delil nedolžno ve?*e)je teh praznikov. A z«laj sem nemiren in :.esrečen; plen .sem naj-rrenkejše boli. Od sončnega vzhoda do sončnega zahoda jočem. — in od večera do zore; vedno mi je tako pri srcu, kakor «la bi moral od žalosti umr»-ti. Oh! zatisniti moram oči — vedeli c.tr H-i s,« igrajo pr.sl mojim pragom! 1'meti morem njihovo blaže-n»rst ; saj iinajo vendar mater, ki jih stisne na «ree! Ljubi otroci, pojdite naprej! Vaša v»#U igra uii povzroča siiiki bol.... X času šes|« ga meseca, v dobi, ki imenuje >anf \ leži due\ua vro- V času drogetr« meseea. ko s«' poraja |»ondad. se mudi nolnee dlj^ i a *ifbii : in vse družine jtero svnja oblačila in >»bleke v najčistejši \o-di. Potem raivetrljujejn iiewj<\ ki ie im.ijo krotke to^arišiee. s tem, da k rane njihovo }e|»oto z novimi t lilju'ili ... 'čina ne/nosno nad zemlji. Potem Jbj pa. ki sem izgubil »vojo \m brez razločka, re/ni in Itogafi. [ilejr i, čittin -auto žj»l«w.f. ki >»ie ■ obetaj«» svoja nl»l«<"-il,-i ven. da -e glo je, |iek«N-o hot ki I ne poluivH [ ; |MM*liše. D ih • izpred r*"i vm skril male šo- T:tdi jar vzamem potem i/, skri-•'U'* ke. ki v» bili va«eni okleftatj ' p je tisto svileno obleko, da jo z>"»-t ,■ oe iničite n< ^iee.... Včasih se:n t»#»si»it na M»iMN>. Tndi ver.en«* *nln" > i! mislil na to. da bi si izbral n<> Ui-te. ki je bila moja žena. pOKti-vo t »varišieo. Tkle- IjiiU zni.' i pr»!i njene sladke imp*!____ ------A kje je ona. ;rrwt|>odarira * —- V času tretjega me.oprinašani ji te dari. njej. ki se mudi m*daj na hrenovih Rmnenega studenca. Ne vem. Če ti -iborni mr- VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro-l čite. — Pošljite nam1 »i. in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. X aro*" d a »prejema; "GLASNARODA" 216 W. 18th Street New York. N. Y. DUNAJSKI POLICIJSKI DIREKTOR IZCNAN V dunajski in vsej avstrijski jav-tn.sti je zbudila veliko senzacijo vest. tla je ptnlal ostavko upravnik |!>;naj.ske |M»lieije dr. Braildl. V ,«avuosti je povzrtH-ila ta demUijj siluo seuzaeijo. ker je veljala dunajska policija v sedajnih težkih •:i!i burnih dneh kot edino janu.r o vatki darovi sence tiste, ki j«1 več. kaj pomenijo; — toda plačal j711 j* hom vHaj duri ljubezni in žalosti, j Vi V <*rtsu enajstega me.-»eea. ko sem ! vrat®*ni poizkusom a ohranitev miru ter kot edini čm-ar ustave proti vsem mogočim pre- , - » ....... - K" ■ mi m'111 i vim na sonee. (Slej. to je obleka, kit bil (»ozdravil zimo. mnogokrat za ' je prevzel mesto po i.i mvil.i iii-u'/niblli ■ P.urLii t! I .i __________ II - • . . i !niiiL-u ■>» H...... I.. ---- jo je nosila o praznikih! Poglej »-i I V ki s« •asu sedmega meseca, v dobi, im<*nuje ki-kiao, ne morem ured zaman kličem svojo lepo ' libijskega upravnika na Dunaju za no. Strah me je roba moje ldad,te !>°koi,,in» ,lr Sehobnun. Kakor vs-p««ste|jf; ne upam se geniti; in,^ daj prisiljen podati svilen« od«.ja drhti nad praznim j '^tavko. ker je ]»rcstal žrtev tajin-mestom. Hitim in vpijeui do neb;,.,st V 110 H^imwehra. ki se je bogr.ve prosim in rotim, naj se u."rrti|?ralii im Dunaju v noči ml sred-* Milil i jo ubogega soproga, ki preži v- l.?a ms" v samoti in žalosti. Ob tretji straži vstanem in jokam do zor«. / t—i-- -— \ č:isni dvanaj-stega meseea. sredi zimskih mrazov, zaman klicem V "J411 ' ' • . I hraniti > .Izam. ki mi silijo v oči. «" mrazov, zaman kli^i pa. k. sem svojo tzgub.l. ro- Kajfi (<> ^ ko m-oj-ženo. Kje si - ji kličem. man san, m. njen grob; - ,n če ^ ^ ^^ ^ y si: Vse dolge dni sem bil mislil \m1uii prostor, kjer počiva njen , ,.«mo nate, — a tvojega obličja ne pepel. I i jejo vroče silz** po mojih lu-ih. OoprinaŠAtu ji mrtvaške da-t i t v« ; — >like i/ zlntegii papirja zažigam zanjtk. — "Sladka žena." jo kličem, diiSis" s»- v solzah, "kje si' — Sladka inoja, kje •»!.*" Pa oh! mojih be-eg»« ne morem uzreti. V ča*u četrtega meseea. v ilobi, ki s»* imenuje mang^^ong. je zrak jmeR, som-«' žari v %sem *vojem blesku. Koliko nehvaležnih mož se \daja zdaj svoji nasladi, ne da bi m- l> z eno mislijo spomnili svoje krotke tnvarišiee, ki so jo bili izgubili ! Mož in žena sta kakor dve ptici taistega gozda ; — ko se firibliža i .sodna ura, odletita vsaka v svojo smer.... Vsa radostna lepota, vsa brezmejna ljubezen mi je za zmerom izginila v kratkih trenotk:h enega samega jutra. Oh! zakaj ni-»■tii mogla dva tako i-krenf* združena soprog« živeti skupaj leta in le-t,». dokler jiina mila starost ne bi l»ol>elila glave* Podob«'n sem ino-/il, ki ga omamlja;o najsladkejttc, čarobne sanje; —► ko pa se zbudi, zaman ozira p*> lepem in nesmrtnem bitju, v katero so se mu v snu zamikale oči in ušesa; in okrog vebe vidT 1° praznoto in samoto iu molk! V času petega meseca, v dobi, ki se imenuje tuanvang, orjejo zma hcih. Tudi jaz seiu iinel nekoč ljulsi ženo; a izgubil nem jo za vedno! • morem uzreti!* Zadnjo iioi' v letu pa se mi pn- Neprestano vidim pml svojimi očmi v snnJah- kvo35 M>k' P° ljubo ob ličje, pred .-egar milino ]t™ ma]u ,n ^ m? smehlja, s m- priklanjale cvetlice. Naj grem l*1""™1 I ~ nj«m neztte roke ali stojim. — naj sedim ali ležim.. ^ i« kakor nekdaj sem — misel, da sem jo izgubil, ni'-dar , azen.... ne neha ti-gati mojega srca. Ali Je ln 1 le en sam dan. ko .»e bi bil mislil; ln,sl,\m. n»mo! V ^^ ** Vsako na izgubljeno ? - Alt je bila kateri [^ v noč ko ne bi bil jokal za njo Jo jutranje zore? , Prosim te. ljubi," *nc muči se več z Petnajsti dan osmega meseea. ob času, ko je njegov krog največji, darujejo bogovom daritve, melone in kolače, ki m.) okrogli, ko nočna zvezda. Možje in žene gredo, |>o dva in dva. veti iii pohajajo prek polj> veaeUs* ae pohlevne mcMečine. A svetJo oblasti krog vzbuja v iaet:i edinole spomin na ženo, ki sem jo i/^ruhil, Včasih-si nalijejn v qns'i močnega vina. da bi pregnal svojo žalost; — včasih pri meni za plun-Ho. toda strune nočejo zveneti pol mojo medlo roko. Moji sorodniki in prijatelji, vsi prihajajo i>o vrsti in me vabijo v gosti; moje srce pa, moje za gre ti je no srce mi zapira pot v njihov«« veselo druščino. V času devetega meseea. v dobi. ki se imenuje čong-vang. odpro vse kriza nt eme svoje zlate čase in iz vseh vrtov diha kakor balzamov vonj. Kako vesel bi Sel tndi jaz natrgati aopek pravkar raze vel i h OČE NE POZNA SVOJE HČERKE Pozor rojaki !š KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; ICADAR potrebujete kake notarske posle — se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno, kakor ste bili prej pri Sakserju. — Dolgoletna » skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na Oa bi oče ne vedel za hčerko, se pač-redko pripeti. V matrikah me-Ttrrirm je zabeleženo, da je •Justina Marij« Masoero. rojena le-fa^l^Jf; h« Bnriea Masoera in Ga-bri>pfe Ba ret ho ve. Med svetovno vojno je bil Masoero kapitan v i-talijanski armadi in večkrat je dobival pisma od Barethove. ki je stregla ranjencem v vojni bolnici in je kapitana prosila za informacije o dot ičnih vojakih. Kapitana je njena požrtvovalnost globoko ganila. Dopisovala sta si vedno jx»-gosteje in naenkrat je ]>ostala njuna korespondenca intima. Tn tako se je zgodilo, da je Masoero I. 11116 vzel 25-letuo (Jabrijelo Barethovo ter ostal pri nji samo en dan. Kapitan je se nastanili v praznem poslopju polje-d t l-kega niinL-tr.s*t va v sretlisču me.sta in ga izpremenili v vojašnico. Vodstvo Heiinwehra je pozvalo poveljnika orožnikov na Dunaju, da mora člane Heimwehra smatrati kot pomožne organe policije in da morajo zato dobiti orožje. Orožni-ški (joveljnik ni na slepo .verjel temu obvestilu in se je obrnil |w> in-iormaeije na kabinet zveznega kantel:uja dr. Dollfiissa. odkoder so mu sporočili, da o taksni na red hi ničesar ne vedo. Voditelj lleim-wehra na Dunaju, državni tajnik za javno varnfKt major dr. Fey, je bil nemudoma pozvan v zvezni kan-eelarijat. kjer je moral priznati, da je on sam odredil koncentracijo heimwehrovcev. Ko je dr. Brandl izvedel za te dogodke, je takoj odposlal močne oddelke polieije. tla biokirajo poslopje bivšega poljedelskega ministrstva. Major Frev je med tem prejel nalog, da spravi hitlerjevce zlepa z Dunaja, liitler-jevci pa se nLso hoteli odzvati njegovim pozivom. Celo intervencij i vrhovnega heimwehrovskega voditelja kneza Starhemberga je bila zaman. Zaradi tega je ]K>licija skle-n»la nastopiti z vso energijo. Trije močni policijski oddelki so obkolili poljedelsko ministrstvo ter se pripravili. da prisilijo hitlerjevce, da za p ust in ja |»oslopje. Situacija je bila zelo kritična. Šele. ko je jmvelj-nik polieije izjavil, da je npopad m izl»ežen. so heiimvehrovci ik»j»u- devetih je dobila moje pismo in deset minut eez de\=et je bila že tu... — O, gospddiena Flavija uie ljudi tako. da bi prav nit* ne oklevala, «V bi morala izbirati med menoj in svojim očetom, — je pri j wm u i 1 sa moza vestno. 1>r. Hortebizet je srdito obračal oči. toda Paul j?a ni videl. Stari sodni eksekutor si je nervozno popravljal očala. — To se samo tako bahate. — je za mrmral. — Zakaj?... Flavija me ljubi. Moram jo vzeti in vzamem jo, toda če bi hotel... — Nesrečnež! — je vzkliknil navadno ta* ko mirni oče Tantaine. — nesrečnež! Njegov obraz jo. bil tako ^ivzen. da se je presenečeni Paul plaho stisnil k steni. — Samo tepec si inore dr/ni t i uovoriti takole o dekletu z talino nniKiko, ', pee da homo dovolili,.. Ni izgovoril svoje grožnje, kajti Horte-bize je skočil k njemu, mu položil roko na usta in ga ]>ote$(iiil ven. mrmrajoč: — Pojdi, pojdi, vse boš pokvaril! XXTX. Vrata so se zaloputnila za zdravnikom in starim sodnim eksekutor jem, Paul je ostal sam, še predno je mogel kaj odgovoriti. Bil je omamljen, želelo se mu je, da je padel iz oblakov. Zakaj se je navadno mirni in hladnokrvni Tantaine naenkrat tako strašno razjezil? Opazko dr. Hortebiza bi bil še razumel, ka jti zdravnik je bil intimen prijatelj bankirja Martina Rigala in nekakšen naravni zaščitnik gospodične Flaviie. Toda kakšna Flavija se je hotela ba£ vrniti v Paulovo spa hi i eo, ko je vstopil zdravnik. — Vi! — je vzkliknila presenečeno. — Mislila sem. da ste že daleč cM t ji očitajo m premišljeuostt ali vrtoglavost, ki je nekoč laskala njihovemu samoljuhju. Ali veste, kaj l»i se zgodilo di-uj^i Man po vaši poroki, če bi prišlo na dan. da ste bili tiW Ljudje bi govodili. da je bil Paul vaš ljubček in da je stuuo to prisililo vašega očeta, da je privoli! v to zakonsko zvezo. Verjemite mi, ne dajajte se ljudem v zobe. ne izpostavljajte se zlobnim jezikom, ki bi prej ali slej skalili mir vašega domačega ognjišča. Flavija je bila rdeča kot makov evet. Videti je bilo, da je zadel za d ravnik v živo. — Torej naj pustim Paula samega tu? zveaa more biti med očetom Tan tail ioni, tem j "T ie »K«varjala. — Kaj si bo pa misli! o me- ciničnim beračem, in bogatim bankirjem, k'J111 * Tl , , , , bo dal svoji hčerki milijon dote? Zakaj ta ~ clrago dete, bo kmalu zopet nepričakovana jeza, kai pomenijo te ^ož- 7dv;{v' ^^ ?la h(]*ic Paniehn vam ob-nje? ljubim, da pride jutri k vam. ' Paul se ni več zmenil za bolečine, ki mu jili Ta ;^"nent je odločil je povzročala rana ob vsaki kretnji: sc*kd iel ~ Na-| bo! ™ S° ^ ' Flavlja' ~ ubo-na postelji in napeto poslušal v nadi, da bol ?aia vasbom. Ah, nikar ne reeite. da sem tr- slišal kaj, kar se je godilo v sosedni sobi.j 1,mstf- Povem to Pallln 111 svu Toda vse njegova pozornost je bila zaman. '* .,.-,», - , , Spahiiea je delila oela pri zdravilišču so bila že skoro končana iu grof Krlau je že priče) s popravilniinn deli na mestni hiši. Postavil je že oder. . K otvoritvi zdravilišča je povabil vse svoje prijatelj«- iu tudi goxpa NVernerjeva j»« obljubila, da pride k tej slovesnosti iz Her lina. •Judita in Felice sla si že belili blavo. kakšno obleko ln^ta imeli ob tej priliki. Za to je bila potrebna večerna obleka. Pri teli posvetovanjih jima je pomagala teta Ana. Sama je bila se dobro pre skrbi jena z oblekami iz nekdanjih boljših časov in tudi .ludita med temi oblekami našla za .sebe kaj primernega. P**lii*e š»- ni in: za to premerue obleke, ker še ni bila vpeljana v družbo. Konečno glasen bančni "praznik*, te morala obrniti iih svojega brata, llatus je je drage volje oblju-' Pretresljivi dogodki "sedmih bil, da plača račun iu ji rekel, naj si samo izbere kaj lepega in ele- | zgodovinskih v siinatorij v upanju, tla bo not. y.ato pa mošnje polne zlatn:- , , kmalu okrevala. Toda zgodilo ^e je drugače. Navzlic mladosti in sve- Tedaj se je v lSeli hiši nahajal ;osti mlade umetnice je nenadoma u „ t • t i i i Theodore lloosevelt. Uavnotako nastal preokret no slabše. V tem v obratu. Ljudje vlagajo v banke,. , , . , • . . _____ kakor njegov bratranec, sedanji stanju seje operetna dtva v tre- precLsednik. tudi on se ni obotav- nutku. ko ie bila sama s seboj, za- ljal razkrinkati nekatere zle stra- vihtela na okno in sWila z njegj ni ameriškega bankarstva. Leta \z tretjega nadstropja na tlak. kier 1!M)H je bila imenovana takozvana obležala hudo ranjena. Tem po- niouetarna komisija za prouče- godbam je končno podlegla. vanje bankarstva in denarnega si-I ^H. stema po vsem svetu. Po šestih le-' Z Alllersovo je izgubilo sodobni till razpravljanja je bil organizi ran seanji federalni rezervni sistem. I "stanovi jen je bil v svrho. da se odpravi dvoje f>oglavitnih hib ameriškega bančnega sistema : pomanjkanje elastieitete in sodelovanja. Zato so bile narodne banke organizirane v lokalna in o-krajna udruženja in ta v vsena- več denarja. kot ga vzemajo ven iz odprtih bank in sploh se zdi. da .je l.iuiii]»ic v Cherbnttarg Mauritania v CberUuurg 22. aprila: Clutiupbiin v Havre Uoinu v Ceiu.a 25. aprila: l.f via than v Cherboura Kurupa v Kreni en 20. aprila: in Judita mi sie.er pogosto pravita, da m<>em biti s svojo zuna krize vzrok federalnih preiskav in IV^rze po svetu so bile tedaj jo v H;unbnrgu! kjer je bil njen j a^I?'nZ iijust jo zadovoljna in «la sem poleg tega tudi podobna materi, ki je reform bančnega sistema. Posle- ^P1"!'*- Evropske banke so dviga-' Lrt-t» upravnik J VWr,(tum v Buulogn. 2. majar Hn-mrri v ISr.-ni^n hial nekdaj lepotica. Toda mogoče je tudi. da so si zelo lepi in zelo : diea ene izmtsl takih federalnih I,e 'sv°jp hanene račune v Ameriki , odjetja. Že v otroških letih se Je L-rdi ljudje tudi poilobni. In ženske imajo popolnoma dmg okiw preiskav jo bila ustanovitev fede-] m shranjevati go-'.;,^ liavdti5ila za ples. toda njen I 3. maja. kot pa moški. Ako se nam kaka dama zi zelo lepa, tedaj pravijo | ralnega rezervnega sistema. ,,,],va,°1 v ;aibo | oče ni hotel privoliti v ta poklie in' A',uu't"i" mo5ki. da jim ne ugaja. ' " " ~ l!l!L *" 1 " Šaljivo jo prime za uho. , . . . • . . an a ■ -j»y»ri/i nti i/ictrAiših i' nindriVk'l I ..t .... 1. t .1----1 2____1 :____ . baletu. Izobrazila se je temeljit.*. — Torej od mene hočeš izvedeti, ako si po moškem okusu lepaa — Torej, samo mislim — ako sem za silo prikupljiva. » Hans se prisrčno zasmeje, kajti spomnil se jet da sta se zadnje čase Feliee in Lutz nenavadno ljube/njivo pogledovala. Spočetka se je tega zhal, kajti kaj bo iz tega? Bogati sin komercijal-nega svetnika in njegova revna sestra; to ne gre skupaj. Toda nekega dne je opazil gospo Wernerjevo, kako je oba opazovala in tedaj je videl, kako je gospa objela njegovo sestro. Tedaj se mu je skrb umaknila iz njegovega srca. Mogoče je njegovi sestri vendarle cvetela sreča, da bo nekoč po.stala Ijiitzova žena. To je smatral za veliko srečo, kajti vedno bolj je spoznaval Lutza in ga je bolj eenil. In tedaj, gladeč jo po laseh, ji pravi: — Tako mladim dekletom, kot si ti. ni dovoljeno povedati, kako lepe so. ker lahko postanejo ošabne. Toda predobro te po/nam. da sem prepričan, da ne boš zapadla taki slabosti. Zato hočem na tvoje prvo vprašanje tudi re.sno odgovoriti: tudi po oku.su moških ki zelo. zelo lepa. Bog te je ustvaril za pašo oči in za to se mu zahvali z zavestjo, da si ni kdo ne sme domišljati glede svoje lepote. (►d veselja zardi in pravi: — Nikdar si ne bom o tem kaj domišljevala, toda veseliti r»e morem nad t »m. — Seveda, to smeš. In na svojo zunanjost moraš zelo paziti, kot na kako dragocenost. Z .Tudito sta v trgovini izbrali primerno obleko, ki je Feliee pristojal.i. kot hi bila vlila. Poleg tega tudi ni ftila draga in Feliee jo je kupila. In tako j^ bila odpravljena tudi ta skrb. fhrrUniry clearing house certifikati in fede-1- - -Vm > i....................' "V." ! Hamburg v Cherbour« ... , , . KQ1, i, • • t V 7 . • - V.. ; JO je Silil k drugemu, solidnejšemu maja: Kriza od leta 1SH.J ki j. bi a ralna vlada je prvič uporabila no-' 7as!užklu jo ua^lo pot k! ai Suv„ia v c..«.^ ena izmed najastrejsih v ainerisKilyi zakon, ki ie dovoljeval izdani- ■ ' - - 1 ma,a: zgodovini, je prinesla s seboj z«s-prtjo vseh bank in veliko pomanjkanje novčanie. Da se pride v o-kom temu pomanjkanju, izdani so bili clearing house certifikati v vrednosti 0."» milijonov. Ti certifikati niso bili namenjeni za sploš- noveanie, zajamčenih od komerci- p(lbta,a je iz baletezp 1(4Salkll v 2,) novega painmatega denarja ie l»i-1„ -____, ' .... . . ^ . . . , koe mimogrede, za poskus lzroeili lo izdano in ni bilo treba "bane- n* ■ • majhno vlogo v opereti, lam jo je nega praznika" leta 1914. Ali fe-, deralna vlada je. kakor leta 193:3, ved je ostala v veljavi do junija 3919 no cirkulacijo marveč le za plačila j prepovedala izvoz zlata in prepo-bilanc med bankami, spadajoč i mi k clearing house-u. Vendarle so ti certifikati šli tudi od roke do roke. dokler niso bili popolnoma pomaknjeni iz cirkulacij«*. Pomanjkanje gotovega denarja' siva. je bilo še bolj občutno vJ marcu J leta 1!H)7, ko je sj»l<»šna industri-jalua kriza povzročila takozvano "paniko bogatašev". Poroča se. d.i ' ljudje, ki so imeli pri sebi mnogo tisočakov, niso mogli kupiti paket! cigaret ali plačati za kosilo, ker j nikdo ni hotel menjati visokih banknot. Mnogi premožni ljudje so morali prodati vrednostne papirje za malenkostno ceno, da do- videl neki kapel ni k. ki jo je angažiral za revijsko skupino. Tako je prišla iz angažmana v VratLslavi. kjer je pela z ogromnim uspehom naslovno partijo Kalmauove "Gr-)-Sedanji kritični teden bo signr- fiee Marice". Kalinan jo je videl no dovedel do nadaljnih bančnih i» jo je hotel angažirati z:i Dn-reform. da se obvaruje denar ljud- naj, toda prehitel ga je neki tek- FLIS. mec iz Berlina, kjer je Alllersovo doživljala mogočne uspehe kot Barberina v "Casanovi". is«» ih>-vejše ojierete so postale njena domena. pela je tudi Viktorijo", slednjič pa so jo zaradi gladkega --' znanja angleščine in odličnega pet- Morilea. ki je umoril šest svojih' «™vahi,i v Londojl- k-ier Je tri" najbližjih sorodnikov, že 50 let ni 1!Iufirala v °^retl "Du Barr> " bilo pre«l pariškim sodiščem. Nekaj C>z nor' je Postal° Ahlersova Ijub-drugega je bil leta lS6f> prim r 1ienka londonskega olxinstva m morilca Troppmanna. ki je umoril ni slutiI- (la se ho zaključila VSO RODBINO UMORIL Iu prišel je dan. ko je imel priti v Scliwarzenberg komercijaliri svetnik Werner, da bi odpeljal svojo ženo. Popoldne se je pripeljal z avtomobilom iu se j«* nastanil v hotelu Bruning. Takoj, ko je po-zravil svojo ženo. je rekel, da namerava nekaj dni po trgovskih poslih ost n t i v Sehwarzenbergu. Takoj prvi dan je prosil arhitekta Krlau. da se pelje ž njim na grad Erlau. da se posvetuje i njiiu •> popravilu gradu. Hans mu je po telefonu odgovoril, da je priprav- j jjl bn,, zgodilo leta 1893. se je Ijen iti /. njim popoldne na Erlau in da bo prinesel s seboj tudi na-1 skušalo izvabiti gotovino ven iz črte, katere je že davno izgotovil. ker mu je bilo mnogo ležeče na . privatnih shramb s tem. da so bro-tem. da popravi grad svojega ofeta. | k(lrji AVall Stretta ponujali pre- Dogovorila sta se. da pride IIjiils ob treh popoldne po komer-|u,ije za gotovino ]>roti zajamče-eijalnega svetnika v hotel. Hans je kosil pri Ileinovih iu se je kma- niin čekom. In ta premij je šel do " 4 odstotkov. Privabil je velike množice shranjenega denarja, ali je obenem tudi imel neprijetno posledico, da so ljudje dvignili iz bank še več'denarja. Stari ljudje. bijo zadosti gotovine za vsakda- . 1 niena kariera s takšnim samomo . . . . . .. , tujo rodbino iz osvete in dobička- "Jena ^'»n«1«! ^ idKaniin ^uiionm nje življenjske potrebe. N se ban- ... , . _ , . ..f,.,, , - . .. , zeljncisti, neki Pierre Delafet ie pa lolu- ke po ceh deželi so ustavile pla- 1 čila v zlatu in v raznih državah so bili proglašeni "bančni prazniki". Zo|»ct so prišli v clearing house certifikati v rabo in topot jih je bilo izdanih v vrednosti milijonov dolarjev. Kavno kakor W*-siern'a*ul v Havre V..l,-rul:.m v lUiulogne 6. maja: '-"uj-ho v Havre Vuleaniu v Trst 10. maja: Alaur-l:o>ln v Oierl.ourg 1'eiitsi hlani! v 1 'lit-> Ih.iii g 12. maja: «»lyiii|iU' v Havre .Mmiie«,sk;i v Havre U -lteniatn v Lt^>uli>i;iie 13. maja: 1'hainplain v lin vre lte\ v Cenoa Kur»|>a v Hremen 16. maja: I-eviatlian \- Cljerlvo-jrg 17. maja: Kerenparla v Čherlw>urff New Vi.rk v Cherbourg 19. maja: Slutt-iiilam v ttouiogne 1'aris v Havre 20- maja: Con te Ommle v Oenoa Rrenien v Kremen rreorKic v Cnbli 24. maja: Manhattan v Havre Albert rtallin v Cherbourg Aqnitania v Cherbourg umoril svojo lastno rodbino in niii-» Vzrok te-a obul)lle^a koraka je če ne ve. kaj mu je dalo pobudo bila l)rav 211 Prav liesr^',ia 1Jub"-za grozen zločin. Olovek bi mislil. z<"n- Ah se ne sliši čudno, da izvrši i tlal° ^lepati na to, da je zivlje-kaj ie umoril svojo rodbino do zad- »je s svojimi labirinti vendarle bol, njega člana, tako da niti svoji ma-, ™nantičuo >« "J kvarno kakor teri ni prizauesel. pripoveduje — tehnokracija. Iu poslovil, da je bil točen. Medtem pa je komercijalni svetnik telefoniral na Borau ter se je pri baronu naznanil za ndslednje jutro. Itekel mu je. da mora danes še razgovoriti z grofom Erlau zaradi popravila grai&i. Baron se ni u zahvali za ta trud in ga vpraš: Povejte mi. gospod komercijalni svetnik, ali je res, kar mi je povedal vaš sin, da je grofica Erlau šla na potovanje in da j«4 NAJVEČJE LETAL A »tvoja otroka mogoče za več let pustila? — Seveda je red. Moja žena mi je povedala. — In grofičina otroka sta se izselila rz Krlaua ? I)a, istega dne, kajti upnikom Erlaua nočeta biti v nadl go, ker st« to dovoljenje sprejela samo zaradi matere. — Hm! Bova Se jutri o tem govorila. Saj .boste imeli za mene malo časa, kajti na srcu imam mnogo stvari. J — Ako želite, sem vam ves dan na razpolago. — No, potem bova imela za vse dovolj časa. Pozneje pa vami pošljem vafcga sina na Schwarzanberg. — Dobro; moja žena bo vesela in tudi jaz ga bom videl, ko se vrnem z Erlau. , H tem je bil pogovor končan. Točno ob treh ae odpeljeta Werner in Ilans na bilau in ko-mercijalni svetnik zvewto posluša razlaganje načrta, kajti Hans je natančno izdelal vse načrte za popravo gradu. — Zdi *e mi, da ste postali arhitekt z dušo in'telesom, grof Erlau. — pravi smeje. Ha na si pogladi lase. — Ker nisem mogel biti posestnik, ker nimam niti pedi svoje zo- ] »ulje, mi je bil poklic arhitekta najljubši. . i — Aha, toda posestnik bi bili vseeno še rajši. To je človeku že v krvi. Že v svoji mladosti sem se zelo za-1 ni tnal za poljedelM v« in veljalo me je nekaj srčne krvi. da sem moral temu izpovedati, da bi obdeloval Erlau. Mučiti bi se mora! ».amo za obrasti. ker je dolg tako velik. Iu dobro še vem. kako ae je oče brezupno in neuspešno bori proti propadu. (Dalje prihodnjič.) _ . \ A a. Poziv! Isdajan je lista je t xvexi m Tolikimi stroški. Mno go jih je, Id so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. H. » V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnim PARIS 18. APRILA 19. Maju — lo. Jiini a CHAMPLAIN Aprila — /.?. Maja ILE DE FRANCE L\o. APRILA — J7. MAJA NIZKE CENE DO VSEH DELO*? J L G OSLA VIJE Za p«piiili in potna aata vpra* iajta naša pooblaft£ana agonta cJrenck J&jnfc 1» STATE STREET. NEW YORK 25. ma.a: 0.1. «ii S.i vola v Orma 26. maja: M., j •-r-ti.- v 1'li'rbourg Miiiiirtonka v ll;»\re Wrmlam v Ituulucu* 27. maja: 11»- d.- Kram e v llavra iu I ur ni. i v '1 rst 30 maja: Htir..|«i v Itrcmen 31. maja: .Miiurrtiiriia v CIipi lioiirc Ibnibure v CliertMiuru l"rt-s K.xMk-VfU v Havre Kotna v Ct nua 2. Jun ja: ' 'l.vnipic1 v Cli*-rlH»iirc WralrnikiiiU v lluvrr Volfiiiliitii v l'-oulogu« 3. junija: • 'li.uiiiiaiii v Havre Kex v UrMa Brilauiiic v Cobh 6. junija: i.i• Ii.in v Cherbourg 7. junija: I »vlltsh I: ta im) v Cherbourg !:•■-rt-itKai ta v Cherbourg d. junija: l-.ia;, r-n«. v Havre AiiBiiHtiiK v <:«iioa Cirm.-ii v Urenieii 9. Junija: siateiidam v Houloena Mitmr«ut4a v ClirrU>urs tO. junija: e."-is v lluxre 14. junija: ,>re»> llax.lins v llavra Maj.sti,- v Cherbourg N«-w v..i k v «:herlK>urg A<|ullatiia v Cherbout« 15. Junija: Con t.- .li v c«-m»a 16. Junija: Kur-1' i v l:r. m.-n I'-nril .n.t v Mavre l!»ltfribm v Iiiiulicne 17. junija: l'-riiai.l<- v O..».h I '!»■ r.an.'B v Havre 20. junija: l»e «:r;is»e v Mavre 21. Junija' VuV.mia v Trst Maur.-lariii v (*lierlMturR A ti,.-rt l:.«l in v Cli^rl^.urjj Marihatiari v Havre 23. Junija: «•!> mt»ii> v Cherbmirtc Mlnei..nk-< v Mavre Ve.-n.l iin v lb>uli*ti» 24. junija: Clianiftiln v Mavre rtex V Cr-nt»urK 7. julija: lie .!•- France v Havre V« »le tula m v lloulogne Julila: Con le .li Ssivota v Genoa 111. julija: Ilrenien v Dremen 12. julija: Miuiretania V Cherlv urs New York \ Cherl»ourg Olympic v Cherbourg 15. Julija: niamiilain v Mavre Hex v Genoa 18. Julija: I.eviatlian v Cherbourg 19. Ju iJa: Herencnria v Cherbourg Manhattan v Mavre Albert f'-a!lin v Cherl-otirg 20. Julija: Majeitic v Cherbourg 21. julija: Paris v Havre Kurnpa v Hremen Stat.-mlam v lioulogne 26. julija: I*afaye!te v Havre Aqnitania v Cherl^mrg Hamburg v Cherbourg T*res. !:n»i»evelt v Havre 27. julija: llremen v Kremen 28. lulila: Vfendam v Ronlnrno l> ■!•* Frame v Havre 29. 1 ulija: Viileanta v Trut Xa j vet" je letalo sveta grratle v Moskvi. Letalo bo kovinasto iti v pa strica. 1'otem je pa našla poli-j njem bo prostora za 70 do 75 pot-tij;i še pot trupel, v.se stanovanje uikov. V krilih bodo udobne kabine, jo bilo okrvavljeno, kri se je drža- J vvaka bo imela 24 sedežev. Letalo je 1:» eelo stropa. Delafeta so našli in kcnstru:rano za dol«re ]iro'.n spre-pri prijatelju. Preiskava je dopna-j jemnimi radio aparati, imelo bo Ja, da je preživel mož dan pred u- notranji telefon, zraeno pošto, ku-nu rom v Clairaeu, |»ozno ponoči li'njo, buffet itd. Hitrost bo znašu-.* e je pa ATnil domov, kjer je s ku-ila povprečno 200 km na uro. Po hinjskim nožem zaklal vse donvi- iztrebi se bodo lahko kolesa na-«"e. Najstarejša njegova žrtev je domestila s sanmi, tako da bo leta-bila 70 letna babiea, najmlajša pi lo porabno tudi v kratili, kjer sne? 4 letni sinček. J i v kol i ne skopn1!. V Rusiji mora j > „ .. [misliti na to, saj bo letalo gotovo Ko so na pohe.ji trdo pri je-1 prevažalo potnike tudi daleč mi se-li, je samo iz-av.l tla ga družina ver kjer h- w ne mo„lo spustit-. baje m imela rada in da so mu niti dviffnHif bi ne imeIo nanio. stregli domači po življenju. Se- sUl koles mnl veda mu pa tega nihče ni verjel, i Kaj je jasno, da starka in otrok ni-1 Konstrukter letala je znani nista mogla družinskega poglavarja ski strokovnjak na polju avijatik« sovražit i, še manj mu pa streči po A. X. Tu pole v, učenec znanega rti- j živi jen hi. Priče niso mogle izpove- ske