Volitev za okrajne zastope pa slovensko kmetsko ljudstvo. , . Kinala bodo no7e 7olit7e za okrajne zastope (Beziikavertretungen). Priprave se marlji^o delajo; treba je tedaj pomisliti, k a j je tukaj slo^enskim rodoljubom storiti in kako ima kmetsko ljudst^o poatopati, da mu bo 7olite7 res na koiiat? Vsestransk odgo^or ni lebek. Pri 87. Lenartu 7 slo7. goiicah na primer namislijo kmeti 7olit7e popolnem se zdržati; ljutomerski rodoljubi pa si prizade^ajo nai-odno večino 7 zastopu obraniti itd. Da bi ,,Slov. Gosp." kolikor rnogoSe dobro usti-egel 7sem, se je njeg07 urednik s slovenskimi poslanci poprej o tej st^ari pogo^arjal. Vsled tega podaja sledeSe svojim bralcem! Sedaj je ravno 10 let od tega, kar srao dobili okrajne zastope. No^a napra^a je bitro postala— nepo^oljna, posebno kmetskim Ijudein. Kajti že 1. 1871 je 500 knjetskib srenj odposlalo proanjo do deželnega zboia, uaj okrajne zastope brž odpra^i. V prošnji namreč beremo od besede do besede: ,,visoki deželni zbor! . . . zakaj da so ae okrajni zastopi vpeljali, tega res ne umemo. Saino to vetuo, da vsi okrajni zastopi na Štajerskem stanojo blizo 100.000 fl. na leto. Ceste niso prej slabcje bile, ko so sedaj, oki-ajue doklade (Bezirksumlagen) so pa sedaj 7J8oke, kakor prej nikdar bile niso. Prosirno tedaj, da se okrajni zastopi zopet odpravijo; 7saj so že tudi tako sostavljeni, da n>i krnetje 7 ujib vselej 7 manjšini ostanerao in le mestjaui in tržani zapo^edujejo. — Naj posta^a izreče, da je občinam na prosto 7oljo dano, zave5je okrajne potrebe s^obodno se med seboj zmeniti ia združiti . . . ." Tako so sodili kmetje o okrajnib zastopib 1. 1871 in mialimo, da nimajo uzioka dnigače misliti in soditi 1. 1876. Le pievdariuio ! Pr7i5 oki-ajni zaatopi so že itak črezmerne pisarije in šte^ilo gosposk poranožili. Ljudje so iz pi-7a mislili, da se bode število cesarskib uradniko^ zmanj.salo, ker so se okiajni zastopi vpeljali in mnoge pisaiije arenjam naložile. Ali budo so se zmotili. Število uiadniko^ ae ni zmanjšalo, in pi-  aarije so se pomuožile. Namesto političnib gospoak  pii okrajnib sodnijab je minister Giskra 1. 1868 osnoval velikanska okrajna glavarst^a z dragimi komisarji. Zato se 7 liberalni dobi še več pisari, kakor poprej 7 abaolutistični. Kajti sedaj pisarijo  sreuje, okrajni zaatopi, okrajna glavarst^a, uotarji,  deželni odboii in ceaarske namestnije. Kdor je tedaj za zmanjsanje pisarij in urado7, ta je vsak za odstranenje okrajnih zastopo7. Drugi5 opravila okrajnib zastopo7 so takos-  na, da jih celo lebko druge goaposke opia^ljajo.  Glavna jibo^a skrb so: ceste, nič kakor ceste.  Leta 1867 so jim okrajni aoduiki izročili okrajne  račuiie, pisma in — ceate. Ali skrb za okrajne  ceste še sedaj ni 7e5ja, ni boljaa, pač pa precej  bolj — d i- a g a. To nam priSajo 7edno razatoSe okrajne naklade. Sicer je v posta^i mnogo para- grafo7, ki odkažujejo okrajnim zastopom skrb za deželno kulturo, za šub, za zdravstvo, za nadzo- ro^anje srenj, za uboge in sirote, za aolo itd. Tudi deželni zbor jim nalaga Sedalje 7e5 skrbi, na primer: za pokončanje hiošče^ in kebro7, za ptice, za bike itd. Nekateri zastopi so še ai marsikaj naložili sami, na primer: premije za bike in žrebce, štipendije, plače^anje šolakib ati-oško7 itd. Mari- borski okrajni zastop je 300 fl. 7igel za nek shod 7inorejce7 meseca septembra 7 Mariboru. Izmed na^edenih opravil so gotovo nekatera od7e5, dru- ga pripadajo Brenjam, glavaratvom ali pa deželnemu odboru. Zato nam res ni jasno, zakaj bi še 7zdrže- 7ali tako drage napia^e, kakor so okrajni zastopi! Nekateri nalagajo že po 51 % okrajne naklade. Vrb tega pa še so nasi okrajni zastopi pra7e trd- nja^e neračurst^a. Temu je kri7 Tretjič napaSui volilni red. Vse 7olilno pre- bivalstvo je razdeljeuo na 4 vrste, namreč 1.) so  7elikoposestniki, ki plačujejo najmanj 60 fl. direktne  dače, 2) obitniki iu trgo7ci, ki plačujejo 60 gld. diiektue dače, '.) niestjani in tržani, 4) kmetaki  ljudje. Med te 4 7iste 7oli7ce7 se razdeli ste^ilo  zastopnikov jednakomerno. Posta^imo 7 Mari- boraki zastop 7oli 325 velikib posestniko^ 10 za- stopnikov, potem pošljejo večji trgovci in obrtniki, ki so tudi iz mesta, 10 zastopnikov; potem mestjani tudi 10 in napoaled krnetje 10 zaatopnikov. Okrajni zastop potrebuje denarjev in nalaga okrajne da5e ali naklade. Zato bi prav bilo, 5e bi vae 4 zgoraj omenjene vrate prebivalcev jednako 8voto vplaSevale za okrajne stroske. Ali ravno to se ne zgodi. Stevilke nam naj re5 pojasnijo! Leta 1871 so veliki poaestniki ptačali 27.591 fl., veliki trgovci in obrtniki 11.580 gld. mestjani 28.179 fl. kmetje pa 143.544 fl. tedaj celih 76.000 fl. ve5, kakor vse tri prve vrste volilcev skupaj, t. j. kmetske ljudi zadene več kakor polovica vseb okrajnih stroakov, ker se ti kot procenti ua direktno dačo naračunijo, v zastopu pa imajo 8amo '/4 vseb glasov odmerjenib. Tako je v Mariboiu, drugod je še alabae, kder je n. pr. v okiaju samo kak trži5 z bornimi Srevljarji, cvekarji, Ion5arji, potem 8 par kr5marji, mesarji iu kramarji, ki v primeri do kmetskih ljudi le malo plačujejo, v okrajnem zastopu pa zapovedujejo tako, da resniSno inanjšina večini okrajne naklade n alaga! Kmetski ljudje, poaebno pa ae naši Slovenci, imajo tedaj mnogo in tebtnib uzrokov, da se skušajo takib okrainib zaatopov zuebiti. Vendar postopati se ruora tukaj, kakor splob v političnih zadevah, po postavni poti. Poatavna in sedaj, kakor ae sam dozdeva, tukaj najbolj zdatna pot paje, da pojdejo volit vai in tako resijo, kar se rešiti da; zlasti, da se obrani ali pridobi narodna ve5ina, kder je to mogo5e! Te ve5ine zamorejo potem deželnemu zboru precej trdno dopovedati željo ljudi, da se naj okrajni zastopi ali popoluem odpravijo ali na korist tistih predruga5ijo, kateri najve5 k dokladam doplaSujejo. Teh mi8li ao vsi slovenaki poslanci! Ondi pa, kder ve5ine dobiti ne moremo, poskusimo vaaj nekoliko čvrstib narodnih mož v okrajni zastop spraviti, ki bode drugim potem vsaj na prste gledali! Najbolj pa bi ae naj kmetaki Ijudje varovali voliti take zastopnike, od katerih je znano, da z mestnimi in tržkimi liberalci in nemakutarji drže in vle5ejo!