Razne vesti. 197
Razne vesti.
v Ljubl'jani, meseca junija 1923.
— (Kronika društva »Pravnika«.) Petdeset let je poteklo, odkar je v veljavi naš kazenskopravdni red. Da proslavi dostojno ta dogodek, je sklicalo društvo na dan 23. maja 1923 sestanek, na katerem se je spominjal najprvo društveni načelnik gd. dr. D. Maj ar on onih težkih časov, ko je stopil kazenskoipravdni red v veljavo. Nasprotniki so očitali vedno Slovencem, da naš ijeziik ni dovolj razvit in ni sposoben, da se uraduje in razpravlja v njem. Kazenskopravdni red pa je prinesel načelo javnosti in ustnosti; posledica tega je bila, da so se pri razpravah zasliševali obtoženci in priče v slovenskem jeziku, da so zagovorniki ple-dirali v našem jeziku. Dokaz o sposobnosti našega jezika je bil doprinesen in nihče je ni mogel več tajiti. To dejstvo je poudarjalo tudi takratno naše časopisje, ki je pozdravilo z velikim veseljem zlasti prve porotne razprave. Zatem je govoril gd. undv. prof. dr. M. Dolenc »Ob ipetdesetlet-nici našega kazenskopravdnega reda«. Predavanje, sestavljeno strogo znanstveno in efektno prednašano, je poudarjalo v prvem delu, kak napredek je znaoil ta zakon napram iprejšnjim razmeram, v drugem delu pa se je pečalo največ s poroto, ki jo je tudi uvedel kazenskopravdni red za najtežje, politične in tiskovne delikte. Prav zanimiva so bila izvajanja gda. govornika iz slovenske pravne zgodovine. Gd. predavatelj je ipokazal, da slovenskemu narodu udejstvovanje lajikov v pravosodju ni tuje. Imelo je že v poznem srednjem veku za »causae minores« ljudska sodišča, ki so se imenovala »veče«, a v vinorodnih krajih »gorske pravde«. Tudi danes ima porota mnogoštevilne pristaše med slovensldm ljudstvom. Na pobudo
198
Razne vesti.
pok. preds. Ivaoia Kavčnika je izvedel leta 1921. s pomočjo državnih pravdnikov (Dominico, dr. Kremžar, dr. Grasselli in dr. Rus) nekakšen iplebiscjt po slovenskih občinah o vprašanju, ali žele obdržati poroto alf ne. Od 896 občin (brez Prekmurja) se jih je odzvalo 627, torej 69.9%. Za porcto s-: jc izjavilo 564 občin torej 89.9% onih, ki so odgovorile ali 62.9% vseh. Zoper iporoto se je izjavilo 62 občin, ali 9.9% oziroma 37.1%'.. Od avtonomnih mest sta glasovali za poroto Maribor in Ptuj, dočim Ljubljana in Celje nista odgovorili. Qd. predavatelj dr. Dolenc je žel za globoko zamišljeno predavanje od zelo številnega in odličnega poslušalstva obilo zasluženega priznanja.
— (Terminološki odsek) je na sejah dne 24. maja in 7. junija t. L ustanovil oziroma potrdil naslednje termine (iz kazenskega in upravnega prava);
Akt (Verwaltungs) = čin (upravni)
Anstifter = napeljevalec
Arrest strenger = strogi zapor
Begrundung = obrazložitev
Beteiligter = udeleženec
Dolus = hudobni naklep
dolozen = naklepen
DurchfUhrung = izvedba
Einleitung = uvedba
Erfolg = uspevek (subj)
Ermessen freies = svobodni preudarek
Ermittlung des Tatbestandes = ovediti dejanski stan
Ermittlungsverfahren = ovedbeno postopanje
Fall = primer
Folge = posledica (objekt.)
Geldbufle = denarna globa
Geidstrafe = denarna kazen
Geschaft (Amt, Handlung) = opravilo
Handlung = dejanje
Instanzenzug = instančni red
Justiz = pravosodje
Konkurrenz = stek
Mangelhaftes Verfahien = nedostatno postopanje, nedostatnost v postopanju
Mangelhaftigkeit des Verfahrens = nedostatnost postopanja
Mafinahme sichernde = očuvalno sredstvo (objekt.), oiuvalna odredba (subjekt.)
NOtIgung = silovanje
Notstand = stiska
Recht auf Gehor = pravica zaslišanja Rechtsprechung = pravosodje Rekursverfahren = rekurzno postopanje relevant = merodaven Sentenz = izrek Strafurteil = kazenska sodba Tagsatzung = narok Tat = čin
Tatbestand = dejanski stan
Tatbestandsannahme = ugotovitev dejanskega stanu
Tatsache = dejstvo
tatsachlich = dejstven, dejanski
Tellnehmer = udeležnik
Umstande mildernde = olajševalne okoliščine
Urheber = začetnik
Verhandlung = razprava
Kommissionsverh. = komisionalna razprava
Verletzung der Pflicht = prekršek
Verletzung des KOrpers = telesna poškodba
Wirkungsbereich = območje (lokalno^
Wirkungskreis = področje
Wurdigung = ocena
Zufall = naključje, slučaj
zufalllg = po naključju, naključno,, slučajno
Zurechenbarkeit = prištevnost
zurechnen = prištevati
Zurechnungsfahigkeit = prištevitost
Razne vesti. '99
— (K problemu o smrtni kazni.) Na diskusiijskem večeru »Pravnika« dne 11. novembra 1922. se je pokazalo, da se tudi slovenski pravniki dele na dvoje skupin, kar se tiče problema smrtne kazni. So načelni nasprotniki smrtne kazni; so ipa drugi, ki smatrajo smrtno kazen za teoretično nedopustno kaznovalno sredstvo, pa mUslijo, da se v praksi ne more pogrešati. Absolutnih privržencev smrtne kazni med Slovenci menda sploh ni! Obe gori navedeni skupini soglašata seveda v tem, da treba uiporabo smrtne kazni i v zakonodaji i v praksi utesnitj na najnižjo mero. Teden za gori omenjenim predavanjem je ljubljanski odvetnik dr. Celestin Jelene, pristaš nazora načelne nedopustnosti smrtne kazni, sklical v Mestni dom shod. Mnogobrojno poslušalstvo ponajveč od so-cialno-demokratske in komunistične stranke, je lepim in preglednim izvajanjem govornika drja Jelene a pazljivo sledilo. 2al, da se za tem ni mogla raziplesti nikakšna diskusija, v kateri bi pisec teh vrstic prav rad pojasnil načelno stališče kazenskega odseka stalnega zakonodajnega sveta ministrstva pravde glede smrtne kazni. Stvar je namreč dobila lice demonstracije zoper predlog vlade, da se naj smrtna dbsodba nad rudarjem Keroševičem izvrši, ki se je sam smrtno poškodoval, ko so mu proglasili sklep, da ni bil ipomiloščen, — in policijsko oblastvo ni hotelo, da bi se politične strasti v debati še bolj razpasle. — Še en pojav iz našega javnega življenja naj registriramo. Dv. sv. Fran R e g a 11 y je objavil v Času XVII. zv. 2. in 3. ipoljudno znanstveno razpravo »Smrtna kazen«. Tu podaje zgodovinski pregled, smernice novejše zakonodaje, razlaga, kako 56 izvršujejo smrtne kazni, kakšno je stališče sedanje zakonodaje. V zadnjem poglavju nam poda svoj nazor glede vprašanja, ali je v našem bodočem kazenskem zakoniku obdržati smrtno kazen, ali ne? R e g a 11 y spada v drugo od skupin, s kraja navedenih in predlaga, da naj se za sedaj v praksi smrtna kazen uporablja le v četverih primerih: če gre za osebo, ki prestaja dosmrtno robijo, pa stori novo hudodelstvo, katero bi bilo kaznovati sicer z dosmrtno robijo; če gre za stek več hudodelstev, od katerih bi se posamič vsako kaznovalo z dosmrtno robijo; če gre za pov-rat k hudodelstvu, ki se kaznuje z dosmrtno robijo; če bi šlo za preko-.sodno ipostopanje. — V tej smeri, kakor jo poudarja R e g a 11 y, se giblje splošno ves pokret okoli problema smrtne kazni. Na Pruskem so na podlagi sodb civilnih sodišč obglavili leta 1917 dvanajst, leta 1918 tri, leta 1919 nobene osebe. Na Bavarskem so še čutili potrebo, da z naredbo od ¦22. julija 1921 premene način usmrtitve, namreč, da ne strelja več vojaštvo, ampak policija. Zanimivo je, da v češkoslovaški republiki od prevrata pa do 8. januarja 1923 niso nobenega hudodelca usmrtili. 9. januarja 1. 1. pa je bil v Taboru obešen Ludovik Novak. Oropal je nekoga, pa skril del ropa; v ndkem svojem pismu se je hvalil, da ga bo že še užival, ko pride iz zapora. Ob priliki te prve izvršitve smrtne kazni je izdala češkoslovaška vlada nekakšen komunike v opravičilo. Tam je navedla, da je bilo leta 1919 petnajst, 1. 1920 dvajset, 1. 1921 osemintrideseit, a v prvi polovici 1. 1922 že enaindvajset oseb na smrt obsojenih. Hudodelstva s smrtno kaznijo
200 Razne vesti.
se torej strahovito množe. Potem opisuje zločin in zločinsko naravo delin-rkventa in k;nča s s',avkom: »Torej je smrtna kazen pri Lu-doviku Novaku edino sredstvo v zaščito človeške družbe«. Komaj tri tedne za usmrtitvijo Novaka — je bila v Pragi nova izvršitev smrtne kazini, zapet je bil rop s smrtjo kaznivi delikt. Ta primer pa je v dnevnem časoipfsju izval novo -polemfko glede celega problema. (Opozarjam na izvajanje odločnega nasprotnika smrtne kazni drja Gustava F u C h s a, bivšega sodnika, v Prager Tagblattu od 26. januarja t. 1.) Tudr v Sloveniji smo doživeli v zadnjem času dve izvršitvi smrtne kazni (26. marca 1923 Lichtenwallner, 25. maja 1923: Rozman, cJja v Mariboru. Tudi pri nas je torej opaziti nekakšen preokret, kajti od prevrata sem do letos ni bilo izvršitev smrtnih kazni, dasi so bila smrti vredna hudodelstva posebno skraia ipo prevratu kar na dnevnem redu vsake porote.
Debata glede smrtne kazni pro in contra pa gre zdaj burneje, zdaj, umirjeneje naprej. Preden se bo dalo vprašanje dokončno rešiti v smislu, fci je teoretično pravilen, utegne odmreti sedajSna generacija, morda pa ludi še kaka poznejša. . Dr. M. D.
— (Svetosavska temata za 1. 1923/24 na ljubljanski pravni fakulteti.) Fakultetni svet juridične fakultete je razpisal za studijsko leto 1923/24 nastopna temata kakor konkurenčne naloge za sveto-savske nagrade:
1. Iz jugoslovenske pravne zgodovine: Gospodarsko-pravni položaj cerkvenih ljudi po 20 samostanskih chrysobulah, navedenih v »spomenici jugoslovenskih zakona« Stojana Novakoviča.
2. Iz cerkvenega prava: Jus consuetudinarium v cerkvenem pravu ipred in po kodeksu.
3. Iz državljanskega prava: Vpliv Vidovdanske ustave na naše državljansko pravo.
4. Iz kazenskega prava: Pomen neznanja kazenskega zakona za vprašanje krivde in kazni.
5. Iz finančnega prava: Schanzerjev pojem dohodka in novi ipredlog zakona o neposrednih davkih.
6. Iz ustavnega prava: Načini ustavne revizije (dogmatično in pravnoprimerjalno obrazloženo).
Naloge morajo izdelati slušatelji do srede meseca decembra t. 1. Na-' grade za to leto znašajo 2400 Din.