Irskem, Islandiji in Poljskem ter v Sloveniji in Veliki Britaniji). Sledila je razprava, v kateri so razpra-
vljavci ugotovili, da: 1) je razumevanje skupnih zemljišč in skupnega (angleško commons) ohlapno in
se od države do države razlikuje ter 2) so podatki o tovrstnih zemljiščih zelo pomanjkljivi. V pripravi
sta dva znanstvena prispevka, ki bosta podala prvo oceno stanja skupnih zemljišč po Evropi ter pred-
stavila podobnosti, raznolikosti in tipologijo skupnih zemljišč po posameznih državah.
Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani: https://www.santannapisa.it/it/event/territories-
commons-europe-first-exchange-data-typologies-and-relevance, celoten dogodek pa je bil tudi posnet
in si ga lahko ogledate na spletni strani: https://www.youtube.com/watch?v=MJ9XFPEhb1I.
Mateja Šmid Hribar
Raziskovalne igralnice na ZRC SAZU
Ljubljana, 5. 7. 2021
Poleti 2021 so bile na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetno-
sti (ZRC SAZU) že sedemnajstič organizirane in uspešno izvedene raziskovalne igralnice z naslovom
Igrajmo se znanost. V preteklih letih se je potrdila domneva, da se želijo otroci skozi igro predvsem spro-
stiti, medsebojno spoznavati in družiti, vsekakor pa tudi kaj novega videti in naučiti. Zato je bilo tudi
letos organiziranih veliko tematsko raznovrstnih igralnic, ki so jih vodili člani posameznih raziskovalnih
inštitutov ZRC SAZU, kakor tudi zunanji sodelavci. Že vsa leta doslej jih oblikuje in koordinira Center
za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU pod vodstvom Brede Čebulj Sajko. Delavnice, namenjene otro-
kom starim od 7 do 14 let, so bile razdeljene na različne poljudnoznanstvene vsebine. Potekale so dva
tedna. Vsak teden je bil oblikovan za eno skupino, v kateri je sodelovalo do 14 otrok. Sodelujoči inšti-
tuti in ostali zunanji izvajalci so organizirali svoj tematski dan. Središče igralniškega dogajanja je bila
Prešernova dvorana SAZU, glede na temo in program pa so otroci uporabljali in obiskali še druge pro-
store ter kraje.
Geografski dan smo vodili Primož Gašperič in Špela Čonč z ZRC SAZU Geografskega inštituta
Antona Melika ter študentki Ajda Martinčič in Tanita Fon Tušar. Tematika letošnje geografske igral-
nice je bila raziskovanje mestnih vodnih zemljišč, ki jih je, glede na potrebe in želje meščanov, ustvaril
ali preoblikoval človek v različnih obdobjih razvoja mesta Ljubljana. Igralnico smo zato poimenovali
»Pomen voda v mestu«. Zasnovana je bila na terenskem delu in raziskovanju hidroloških pojavov ter
njihovih značilnosti na izbranih območjih mesta Ljubljana, kjer so ti pojavi prisotni. Za izvedbo pro-
grama smo izbrali naslednje lokacije: ribnik ob Tivolski čolnarni in preoblikovani strugi potokov Glinščice
ter Gradaščice.
Po uvodni predstavitvi poteka igralnice, smo se drug drugemu na kratko predstavili, voditelji pa
seznanili otroke s potekom geografskega dne. Skupino so sestavljala štiri dekleta in sedem fantov, v sta-
rostnem razponu med 7 in 13 let. Iz Prešernove dvorane smo se peš odpravili proti prvi točki, kjer so
se mladi geografi morali najprej »najti« oziroma orientirati v prostoru. Pomagali smo si z zemljevidom
Slovenije in Ljubljane. Ob tem smo mladim raziskovalcem predstavili kartografske značilnosti prika-
za površinskih vodnih pojavov ter drugih kartografskih elementov na zemljevidu. Sledilo je nekaj
zanimivosti o pomenu voda ter živalstvu in rastlinstvu v in ob njej. Razdelili smo se v tri delovne sku-
pine. Vsaka od skupin je prejela prazen plakat ter posebno tematsko »vodno« mapo z delom načrta
mesta Ljubljane in terenskimi listi.
Prva točka pri ribniku ob Tivolski čolnarni (slika 1) je zanimiv primer »stoječe mestne vode«. Spoznavanje
mestnih vod je potekalo s pomočjo vprašanj na vnaprej pripravljenih delovnih listih. Značilnosti vode
smo določali tako, da smo izbrali ustrezno dostopno merilno mesto, kjer smo določili globino, barvo
in vonj vode, izmerili temperaturo zraka in vode ter s pH lističi določili njeno kislost oziroma bazi-
čnost. Rezultate smo skupaj vpisali v delovni list.
148
Kronika Geografski vestnik 93-1, 2021
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 148
149
Geografski vestnik 93-1, 2021 Kronika
Slika 1: Seznanitev z načinom raziskovalnega dela pri ribniku v Tivoliju.
ŠP
EL
A
 Č
O
N
Č
Slika 2: Merjenje hitrosti vode pod mostom čez Glinščico.
PR
IM
O
Ž 
G
AŠ
PE
RI
Č
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 149
150
Kronika Geografski vestnik 93-1, 2021
Slika 3: Iskanje primernega prostora za raziskovalno točko pri sotočju Gradaščice in Glinščice.
PR
IM
O
Ž 
G
AŠ
PE
RI
Č
Slika 4: »Preračunavam« oziroma beleženje in obdelava podatkov pri sotočju Gradaščice in Glinščice.
PR
IM
O
Ž 
G
AŠ
PE
RI
Č
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 150
Po izpolnitvi vseh delovnih obveznosti prvega vzorčnega območja, smo se odpravili do druge razi-
skovalne točke, ki se je bila ob potoku Glinščica, v bližini živalskega vrta. Tam smo poleg drugih nalog
izmerili tudi hitrost vode, ki smo jo merili na preprost način (slika 2). Izmerili in označili smo razda-
ljo med dvema točkama, v vodo spustili vejico, list ali kaj podobnega ter merili čas, ki so ga omenjeni
»plovci« potrebovali od ene do druge točke. S pomočjo dobljenih podatkov smo izračunali hitrost vode
v potoku. Rezultate smo pretvorili in primerjali med seboj (slika 4) ter ugotovili, da je bila hitrost Glinščice
približno 1,3 km/h, kar je počasneje od povprečne hitrosti hoje odraslega človeka, ki je 5 km/h.
Zaradi dežja v noči pred delavnico se je višina potoka Glinščica nekoliko dvignila, kar je onemo-
gočilo nadaljevanje poti po umetno preoblikovani betonski strugi njenega spodnjega toka, ki se vije
med pozidanimi zemljišči Viča. Pot smo zato nadaljevali ob strugi in po bližnjih ulicah do sotočja poto-
kov Glinščica in Gradaščica. Zaradi višjega vodostaja smo si zadnjo točko izbrali tik pred sotočjem (slika 3).
Otroci so večji del meritev na potoku opravili popolnoma samostojno. Tudi tu je bila izmerjena hitrost
vode nižja od povprečne hoje odraslega človeka. Ko so vse podatke zapisali v delovni list, smo zbrali
še zadnje gradivo za izdelavo plakata. Nato smo pospravili vso opremo, se dvignili iz struge ter skupaj
odšli peš do našega izhodišča v središču mesta.
Plakat so otroci dokončali po kosilu v Prešernovi dvorani SAZU. Gradivo zanj je nastajalo sproti.
Z risanjem, pisanjem in lepljenjem so zapolnili prazne prostore tako, da je dobil pečat posamezne sku-
pine z najpomembnejšimi elementi raziskovalne poti. Izdelani plakat je predstavljal glavni rezultat delavnic,
saj je prikazoval izmerjene in ugotovljene rezultate raziskovalnega dela o vodah, s katerimi smo se sre-
čali na poti.
Temo letošnje geografske delavnice smo izbrali predvsem v želji po izogibu morebitnih virusnih
težav, saj se je v celoti odvijala zunaj v naravi. Izvedli smo jo le enkrat v juliju. V skupini je bilo enajst
otrok, kar je omogočalo prijetno individualno delo ter manj časovnih skrbi. Zaradi spremenljive vre-
menske napovedi in hidroloških razmer, smo imeli sicer pripravljenih več poti, med katerimi pa žal
nismo mogli izvesti različice poti s pohodom po strugi Glinščice. Otroci so brez omembe vrednih zadrž-
kov in nasprotovanj sodelovali na raziskovalnih točkah ter prehodili zastavljeno pot.
Primož Gašperič
22. Geografski raziskovalni tabor: Sobivanje človeka in velikih zveri na Kočevskem
Kočevje, 15. 7. 2021
Julija je na Kočevskem po triletnem premoru potekal 22. Geografski raziskovalni tabor, ki ga orga-
nizira Društvo mladih geografov Slovenije. Na devetdnevnem taboru s podnaslovom »Inovativnost
v objemu gozdov«, so bili udeleženci tabora razdeljeni v pet skupin oziroma delavnic – (1) Sobivanje
človeka in velikih zveri na Kočevskem, (2) Vpliv geomorfoloških značilnosti na razporejenost poseli-
tve v Kočevskem rogu, (3) Mestni toplotni otok Kočevje, (4) Dnevna mobilnost prebivalcev občine Kočevje
in (5) Velikopovršinske motnje gozda. Vsaka skupina se je v času celotnega tabora ukvarjala s svojo
tematiko, jo spoznavala, preučevala, pisala strokovne članke na temo in opravljala terensko delo. Izsledki
in ugotovitve skupin bodo objavljeni v zborniku 22. Geografskega tabora 2021, ki bo predvidoma izšel
do konca leta 2021.
V četrtek, 15. 7. 2021, smo se udeležencem tabora pridružili Špela Čonč (ZRC SAZU Geografski
inštitut Antona Melika in društvo Dinaricum), Rudi Kraševec, Živa Hanc in Aleksander Trajbarič (dru-
štvo Dinaricum) ter dan preživeli s skupino, ki se je ukvarjala s tematiko Sobivanja človeka in velikih
zveri na Kočevskem. V dopoldanskih urah sva Špela Čonč in Rudi Kraševec izvedla predavanja na temo
velikih zveri, ki bivajo pri nas. Sama sem udeležencem bolj podrobno predstavila ekologijo, zgodovi-
no, spremljanje, današnje stanje populacije risa v Sloveniji in podrobneje na Kočevskem, pa tudi temo,
ki jo preučujem v okviru svoje doktorske disertacije – povezavo med gibanjem risa in reliefnimi obli-
kami. Rudi Kraševec pa je predstavil ekologijo in današnje stanje populacij drugih dveh vrst, volka in
151
Geografski vestnik 93-1, 2021 Kronika
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 151