Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane ________ _ 1 _ 1 .i. A__1 J n rv 1___________1 t a n 1 -1 m /\ 1 . i A t A * ___13 OA "1_____ p o posti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Id'ubljani v sredo 18. decembra 1878. Obseg: Poljedelstvo v starodavnih časih, kako se je pričelo in kako uplivalo na omiko človeštva. v • sim gospodarjem bolje izplača: pridelovanje žita za prodaj ali pa reja goveje živine? Kaj se dandanes na-Kako dolgo ostanejo ka- Ijiva semena naših domačih žit, detelj itd.? Nove postave. Slavjanski almanah'4. Nova dualistična nevarnost za Avstrijo. Obravnave deželnih zborov. Mnogovrstne novice. v Turška vojska. u Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Poljedelstvo v starodavnih časih verne kraje Evropske, in se je potem dalje razširila na uno stran Oceana. Isto pot delala je tudi kmetija, ki je bila mati in vedna tovarišica človeške omike. Poglejmo zdaj v poljedelstvo starodavnih ljud-' ste v, kolikor je mogoče ga razvideti iz verjetnih virov* kako se je pričelo in kako uplivalo na omiko A tacih zanesljivih virov je pri nekaterih ljudatvih cel6 malo, pri drugih nam bližnih jih je več. a Izmed Afrikanskih ljudstev so Egipčani prvi in skoro edini dospeli do omike, in to zaradi tega, ker se vsak dan njihova dežela po naturnih posebnostih odlikuje od so- človeštva. Posneto po profesorju R. Fiedlerju iz „Wien, landw. Zeitg. Človek ulovil in ubil, od tega izprva bil lo e živel Kar Pozneje ga vidimo kot pastirja, obdaneg od sednib. Pač nikjer ni zemlja ljudstvom dala z majhnim trudom tako bogatih pridelkov, kakor v Egiptu. Še A. VOUV/JV TIUJUIU QUI pootit ) ) uuuaucga UU txwwwm uu^wviu ^itvtviuv* , . -— o r " —" — mnogovrstnih živali, katere je ukrotil in ki so mu mo- dandanes daje tam pšenica sem ter tje celö dvajseteri t rale živeža dajati in obleke. Polagoma pa da ako previdel, ječmen in koruza osemnajsteri pridelek. je mogoče, več živeža dobiti iz manjšega prostora, nost nahajamo pa tam f se lotil mlj obdelovati rodovitno dela. Tako rödovit- kjer obilniše deževje zemljo silil kako pa bi mogel dospeti do tega, da bi naturo Nad večjim delom Nilove doline razpenja se nj delati ? in kako bi začel s priprostim vedno jasno nebö; reka Nil pa 7 svojim orodjem zemljo na to siliti, da bi mu več dajala? — V vlažnih in z gostim lesom obraščenih nižava h kaj tacega ni mogel pričakovati. Sel je tedaj ki Egipet namaka in njegovo zemljo tako rodovitno dela. Že naj stare j i Egipčani so poznali neizmerno rodovitno moč Nila, zato so na višave in ondi je začel mlj in semena v njo pokladati. Tako je dobil p hljati pridelke iz ma mu čast „božanstva" prideli; Hero dot imenuje Egipt namreč, kedar začne v Egiptu deže- 77 dar Nilov" Nil vati jjuAjauau. aöäu je uuuii prve poučile ma- v»t*, naraste tako velik, da poplavi deželo in na njej emlje. Po tem malem pričetku je sčasoma dalje popusti neko kremenčasto blato, ki je neizmerne vred tere segal in veče prostore obsejeval. Tako je človek postal gospodar nat nosti za polje. Egipčani, prepričani take rodovitnosti je izprva edino in položil temelj omiki, katera so zato v take kraje, kamor Nilova povodinj ni segla p » izvirala iz poljedelst mč velikih vrat" omike delstvu tedaj po pravici gre človeštva in „izvira" postav za združeno človeštvo Poljedelstvo je prisililo ljudi, da so si izbrali Polj napeljali nalašč vodotoke, po katerih se razliva Nilova voda. Pri toliki rodovitnosti zemlje se ve da je moralo poljedelstvo zelö napredovati. resnica je, da ta ro- sčasoma J-----y ~ Mj v»«.» , «v tna prebivališča; postala so tako majh t s e 1 a če vasi in naposled mest 7 To skupno bivanje ljudi je pa provzročilo mnogo (zakup). Lastniki dovitnost ni bila za deželo celö brez škode. Kmetovalci so si naredili svoj posebni stan (posebno kasto); proti neki davščini so namreč oni deželo dobili v najem potrebščin in postala so zdaj še mlj ste bili dve najviši vrsti ljud k ode 1 st Izdelke rokodelstev in pridelke poljedelstva so 1 j u d j stva: duhovni in vojniki. Pridelovali so oni večidel vsa grah in leča so brez obdelovanj izprva med seboj m Sij in tako je postala kup žita; rastli grasica PoU bob na Mlatili so žito z voli. ki so voz vlekli , ž njo pa se je temelj položil umetnostim in z valarjem pripreženi. Gl 1 w 1 % # i I t t • w 1 s* 1 i #1 i 19 i\ * dam živež Egipčanom so bili se Izvedeno8t pa še le tedaj bolje napreduj dem pridela, kakor povžije V 1 • . • J če palčki (dateljni); vse je živelo od palčkov: ,?moški? > kaj t daj se mogoče, ukvarjati se z raznoterimi opravili Je ženske in otroci kar " ~ , ui» » uijuii oc u id^uuiciiiui vu; a v in , aai jim poprej ni bilo mogoče, dokler so se morali boriti za pridobitev vsakdanjih potrebščin m psi 7 konj 7 osli in kamele, ovce, perutn tako se bere v starih listinah Laid ali Teb je bil sad, katerega Egipčani durah zovejo, poglav rodovitni deželi, kateri je ime p Ker je tedaj poljedelstvo bila prvotna podlöga živež, ki je dajal dvesto i ta štirideseteri pridelek Poleg in reci se sme zibelj vse omike , zato nam zgo do dovina kaže, da vsa imenitniša ljudstva starodavnih ča sov so se pe Domovi s poljedelstvom prve človeške omike je visoka Azij edaj imenovanih sadežev je o izlivih Nila tudi trta dobro rodila. Razen poljedelstva so se, kakor Herodot in D'odor Sicul pripovedujeta, Egipčan t vom pečali. Za živinorejo tudi malo skrbeli z t v v ? iUM » V UIV * ^Ottü U Ui 1 a V> I ü V lOU^CV LX. Ulj l U W » V/ LU CJCI €J L K 4UV/1 U| V/ ».wvfiv/ u & Kß od tod je segla preko Egipta v južne, zahodne in se- gali so vole, krave, mule in osle; konj je še Vp v po znejih časih prišel na vrsto. Egipčani so živino častili kot božanstvo, posebno sveta so jim bila goveda in med temi najbolj trije biki: Mneois, Onuphis in Apis. Gori smo uže omenili, da velika rodovitnost zemlje ni brez škode bila ljudstvu, katero se je presilno pomnožilo. Tudi ljudstvo najnižjih stanov je svoje otroke lahko izrejevalo. Diodor Sicul pripoveduje , da enega otroka do moža izrediti, ni stalo več kakor 20 drahem, to je, kakih 5 tolarjev. Toliko neizmerno število ljudi je naredilo preveliko število delavcev, ki so se za majhno dnino na sejmih ponujali v delo. Nasledek tega je bil propad ljudstva v sužanstvo, po katerem se je dobro godilo višim, nižim pa od unih zatiranim prav slabo. Iz tega je razvidno, kako da so Egipčani mogli zidati take velikanske in nepotrebne stavbe, piramide itd. , katerih bi napraviti ne mogle najbogatejše države s svobodnim ljudstvom , ko bi ga morale za delo plačevati pošteno. Nobeden Egipčan ni smel premeniti svojega rokodelstva, in noben delavec ni mogel priti do kakega posestva, velika množica ljudstva ni bila nič na boljem kakor živina. To, da so bili viši in nizi stanovi tako zelö ločeni, je bilo krivo, da poljedelstvo ni napredovalo, temveč sčasoma propalo. (Kon. prih.) Kaj se dandanes našim gospodarjem bolje izplača: pridelovanje žita za prodaj ali pa reja goveje živine? Dokler železnic ni bilo, ni bilo lahko na to vprašanje odgovora dati, ki bi bil vsaj večemu delu naših dežela primeren. Dandanes pa ne bomo napačno rekli, ako rečemo, da je živinoreja bolj na dobiček našim gospodarjem , kakor pa žitoreja. Po železnicah je lahko zdaj iz oddaljenih krajev v vsako deželo uvaževati žita. In da se to tudi res godi, pričajo nam vsakdanje skušnje. Nasproti pa vidimo, da s prevaževanjem živine ne gre tako lahko, marveč vidimo, da dohajajo cel6 iz tujih držav barantači v naše dežele , ki nakupujejo goveda in jih večidel dobro plačujejo. Ker tedaj po takem na gori stavljeno vprašanje lahko damo odgovor, da gospodarju veči dobiček vrže, če se bolj do živinoreje obrne kakor na pridelovanje žita za prodaj, zato pa je treba pot umne živinoreje nastopiti, ker le po tej poti mu doide zaželeni dobiček. Glavno vodilo umne živinoreje pa je: „imej v svojem hlevu le toliko repov, kolikor jih dobro rediti moreš." Veiiko živine v hlevu imeti, zraven pa le malo klaje, da ti živina stradati mora, je očitna potrata. Zakaj? — zato, ker to malo klaje, kolikor je tvoja živina dobi, zaleže jej le toliko, da se pri življenji ohrani; ne bo pa na-se dobila ne mesa ne loja, pa krava ti bo tudi le malo molzla. Zato naj bi naši gospodarji večo skrb obrnili na to , da poleg dobro gle-stanih senožet tudi na svojem polji zadostne klaje pridelujejo. Dokler pa gospodar ne pride do tega , da bi svoji živini dajati mogel dovolj klaje, naj tudi nikar ne začne z bolj žlahnimi plemeni, kajti potem bi še le prišel iz dežja pod kap. Dober začetek bolje živinoreje bii bi uzs ta, ako domače svoje pleme začne umno izrejevati. To pa se zgodi, ako si za rejo obdrži najlepša teleta od najbolj molznih krav; taka teleta naj vsaj 6 tednov sesajo pri svoji materi, kajti še le potem postane njihov želodec tako močan, da namesti mleka je v stanu prebavljati sladko seno, žitni drob in pa moko lanenih preš. Taka teleta, ki so dalje časa materno mleko uživala, izrastejo tudi veča. Če mlada teleta v prvem letu svoje starosti ne dobivajo zadosti klaje, je to pregrešek, ki se pozneje ne da več popraviti. Tudi naj teletom do tistega časa, ko prestanejo za pleme ugodna, to je, da so eno leto in pol stara, dovoli prosto gibanje in da v toplejšem letnem času vsak dan pridejo iz hleva pod milo nebo. Le po tej poti si gospodar izredi zdraVo, lepo vstvarjeno in večo mlado živino, katera bode pozneje dobljeno klajo gospodarju z večim dobičkom po-vračala. Kar se tiče tega , kako naj gospodar z mlekom ravnä, , je to različno po krajnih razmerah. Ce mu je mogoče mleko kar naravnost prodati, mu vrže to največ dobička; za tem pride, če iz sladkega mleka sir dela ; manj dobička mu daje napravljanje surovega masla, da pri tem s siratko prešiče krmi, kajti to je gotovo najdražja klaja. Naravnost mleko prodajati je pa le tam mogoče, kjer je gospodar blizo kakega mesta ali druzega večega kraja; — sir iz sladkega mleka delati je le večim posestnikom mogoče, za manjše posestnike pa daje mleko največ dobička, Če stopijo v sirar-ske zädruge. Temu dokaz so naše sirarske zadruge v Bohinji, sirarske zadruge v Tolminu itd. Rako dolgo ostanejo kaljiva semena naših domačih žit, detelj itd.? Da semena ne ostanejo večno kaljiva, to ve vsak gospodar. Al mnogo jih je, ki ne vedo, koliko časa semena naših navadnih pridelkov obdržijo kaljivost in so za setev pripravna. Zato mislimo mnogim kmetovalcem ustreči, če na gori stavljeno vprašanje damo odgovor, ker se včasih primeri, da gospodar dobi kako staro seme, pa ne ve, ali bi ga mogel sejati ali ne. Kaljivost obdrži: koruza 4 leta, pšenica 3—4, rž 3 — 4, ajda 2—3, ječmen 2—3, oves 2 — 3, proso 2, turška detelja (esparseta) 3— 5 let, nemška detelja (lucerna) 3 leta; navadna rdeča detelja 2 leti, lan 8 let, konoplja 4, ogeršica3 leta, fižol 5 let, grah 5, grašica3 leta, leča 2 leti, repa in ohrovt 5—6, korenj e 4, k imel j 2—3, mak 2—3, pesa 4—6 let. Nove postave. j C. kr. trgovinsko ministerstvo je z ukazom 5. decembra 1878. leta, št. 1993, trgovinskim in obrtnijskim zbornicam naznanilo, da občna čolna tarifa Avstro-ogerske čolne okolije, katera je s postavo od 27. junija 1878. 1. drž. zak. štev. 67 razglašena bila, 1. januarija prihodnjega leta v veljavo stopi. Le, ako se bodo obravnave o kupčijski pogodbi z Laško državo prej ugodno rešile, se bode morda uvozninska tarifa o prometu z Laško glede nekaterih važnih stvari premenila. Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. V 14. in zadnji seji dne .16. oktobra je c. kr. deželni predsednik vitez Kalina odgovoril na interpelacijo poslanca g. Kluna zastran zasežbe neke številke časopisa „Slovenca" rekši, da izvrševanje tiskovne postave pripada sodnijskim oblastvom, in da se zapeča-tenje vsega lista opira na postavo. — Dalje je c. kr. deželni predsednik odgovoril na interpelacijo poslanca Pfeife rja gledč različnih napak pri iztirjavanji davč nih zaostankov, in obljubil, da vlada tudi vpribodnje ne bode ostro postopala v ozira vrednih slučajih. Izvolil se je potem novi deželni odbor, in sicer bili so izvoljeni sledeči odborniki: Dežman iz vrste velikih posestnikov, pl. dr. Schrey iz vrste mest, trgov in kupčijske zbornice, dr. Schaffe r iz celega deželnega zbora in dr. Blei weis iz vrste poslancev kmetskih občin. Kazen dr. Bleiweisa so vsi prevzeli izvolitev, a dr. Blei we i s se je odpovedal tako-le: „PresrČno zahvalo Vam, gospodje , za čast in zaupanje, ki ste me volili zopet na mesto, kjer sem sedel celih sedemnajst let. Ne bojim se dela, ki ga deželnemu odborniku naklada služba za domovino in narod naš. Kajti reči moram, hvala Bogu! da moje duševne in telesne moči niso še opešale. Al tiste okoliščine, katere sem povdarjal v adresinem govoru, ko sem navajal, da me z začetka ni bila volja, priti v deželni zbor, — tiste okoliščine mi ne pripuščajo, da bi prevzel namenjeno mi čast, zatoraj ponavljam presrčno zahvalo Vam, dragi prijatelji, in prosim, da namesti mene izvolite druzega." Potem je bil namesti dr. Bleiweisa izvoljen dr. Vošnjak za deželnega odbornika. Za namestnike odbornikov so bili potem izvoljeni: baron Tauf-ferer iz vrste veleposestnikov, župan Las an iz vrste mest, trgov in kupčijske zbornice, vitez Gariboldi iz celega deželnega zbora in Karol Klun iz vrste poslancev kmetskih občin. Ker se je pa tudi Klun odpovedal odborstvu, izvoljen je bil namesti njega dr. J. P o k 1 u k a r. Dr. Schrey stavi nujni predlog: naj deželni zbor popolno priznanje in zahvalo izreče Kranjskim vojakom v Bosni in Hercegovini za odlično hrabrost ter naj za ranjene Kranjske vojake privoli 1000 gld. iz deželnega zaklada. Dr. Bleiweis toplo podpira priznanje izvrstne hrabrosti Kranjskih vojakov, al 1000 gold, za ranjence se mu dozdeva premalo, toraj predlaga, naj se v ta namen dovoli 2000 gold. Deželni zbor Blei- weisov predlog sprejme enoglasno. C. kr. deželni predsednik vitez Kalina se zahvaluje deželnemu zboru za lepi dokaz enoglasnega domorodnega mnenja ter dostavi , da bode ta sklep po brzojavnem potu naznanil Njega Veličanstvu presvitlemu cesarju. Poročilo gospodarskega in finančnega odseka o deželni prikladi na pivo in žganje se izroči deželnemu odboru v pretres z dostavkom, da prihodnjemu deželnemu zboru o tem poroča in nasvete stavi. Pri tej priliki je obveljal predlog Lukmanov, naj se vlada naprosi, da se dovoljenje za prodajo žganja iz moralnih ozirov kolikor mogoče omeji. Potem je obveljal predlog gospodarskega odseka, naj se vlada naprosi, da vse stori, kar je zarad ubra-nitve goveje kuge potrebno, zlasti tudi to, da v ta namen v dogovor stopi z Ogersko vlado, katera premalo ostro postopa za obrambo te pošasti. Poslanec Potočnik je v imenu gospodarskega odseka predlagal sledeče: Deželni odbor naj vse preskrbi, da se delo za cesto od Hajke čez Dobliče do Črnomlja brž ko mogoče začne, ter naj pri nekrateni izpeljavi te ceste vso svojo pozornost obrne na primerne poprave okrajne ceste v Vinskih goricah poleg Majerla; dalje naj se deželni odbor potegne za to , da bode Litijski cestni odbor obravnavo zarad Savskega broda pri Savi končal; — da se operat zarad preložitve ceste med Smukom in Lašičami v kratkem izdela in cesta dovrši, in da se bode cesta čez Slivsko goro preložila. Ti predlogi vsi so obveljali. Sprejel se je potem tudi Lukmanov predlog, naj deželni odbor skrbi za to, da se ceste h kolodvorom, katere še niso izdelane, brž ko mogoče izvrše, in pa predlog K o bi če v, naj deželni odbor dela na to, da se okrajna cesta na Klancu v Belipeči kmalu preloži. Vitez Gariboldi poročal je v imenu odseka, ki je imel pretresovati delovanje deželnega odbora. Vsled tega so obveljali sledeči nasveti: deželni odbor naj prihodnjemu zboru poroča, ali in kedaj bi se zaklad Ilirske ustanove za slepe razdelil med Kranjsko in Koroško; — deželnim uradnikom in služabnikom naj se podpore dado le v prav ozira vrednih slučajih, nagrade pa le takrat, kedar so razen službene dolžnosti kaj izvanrednega in prav koristnega storili; pri tem se pa dotični proračun nikakor ne sme prekoračiti; — deželni odbor naj obstanek okrajnih bla- gajnic tudi za leto 1879. zagotovi; — deželni odbor naj bode pozoren na obravnavo zastran odveze davščin za cerkvene namene in naj o tej reči ter o vprašanji zarad kongrue poroča prihodnjemu deželnemu zboru; — s tiskom stenografičnih zapisnikov naj se požuri tako, da se bode vselej zapisnik poprejšnje seje predložil v vsaki prihodnji seji. Potem pl. dr. Schrey nasvetuje, naj deželni odbor uradovanje glede uradnega jezika pri deželnih uradih, posebno pri knjigovodstvu, enolično uravna tako, da se načelo ravnopravnosti obeh deželnih jezikov ne bode prelomilo in cenejše uradovalo. Poslanec dr. Po-klukar poprime o tem predlogu besedo in dokazuje., kam dr. Schreyev predlog cika, odpravi naj se namreč slovensko uradovanje, kar se nikakor ne sme zgoditi. Poslanec Svetec tudi ostro spodbija predlog dr. Schreyev in svari, ne se reči dotikati, katera je tako občutljiva. Nemški jezik pri nas nikakor ni splošni deželni jezik, kajti razen mrvice Nemcev v Ljubljani in razen peščice Kočevarjev je vsa naša dežela slovenska in jezik naroda je slovenski. Mi smo nemškemu jeziku pripoznali pravico s pogojem, da se pred vsem ista pravica pripoznava slovenskemu jeziku. Narodna poprejšnja večina je uže več let popustila vprašanje glede jezika zato, da ni bilo daljega prepira; gospodje na uni strani ne ponavljajte ga tedaj vnovič, vrzite nemškutarski predlog dr. Schreya v koš. Al poročevalec vitez Gariboldi, nekdaj poslanec v narodni vrsti, ga podpira, in se ve, da je konečno obveljal pri sedanji večini. Poročevalec D reo v imenu gospodarskega odseka poroča o prošnji Žužemperskega županstva zastran zidanja železnice po Krški dolini na Dolenjskem in v daljem govoru toplo priporoča, naj se deželni odbor obrne do ministerstva s prošnjo, da v prihodnjem državnem zboru predloži načrt postave o zidanji Dolenjske železnice. Ta predlog je enoglasno obveljaj. — Predlog poslanca Pakiža, naj se davčnim okrajem Ribnica, Lašice in Kočevje vsled neviht leta 1878. primerni davek odpiše, se s priporočilom izroči c. kr. vladi. — Prošnjo podobčin Vrh p olje in San a bor, da bi se odcepili od Vipavske občine ter postali samostojna občina, poslanec Lavrenčič v daljšem in temeljitem govoru prav toplo priporoča to prošnjo ter dokazuje veliko korist zadevnih občanov v vsa- kemkoli obziru. Dr. Blei weis podpira prošnjo po- vdarjaje, da je deželni zbor uže vlani vslišal to prošnjo ter sklenil zadevno postavo, ki pa ni bila potrjena. Isto tako dr. Poklukar priporoča, naj se prošnja takoj vsliši. Naposled je pa vendar predlog dr. Deu-a, ki ga je stavil v imenu občinskega odseka, obveljal , po katerem se je prošnja izročila deželnemu odboru, najj se pri sestavljanji glavnih občin po mogočosti na njo ozira. Poročevalec Dežman nasvetuje v imenu gospodarskega odseka nekatere uredbe zastran zboljšanja okraj no-cestnih zadev, kar obveljd; pri tej pri- * liki se sprejel tudi predlog barona Apialtrerna, naj se deželni odbor posvetuje in potem poroča, bi li ne bila cestna postava v nekaterih točkah premeniti. Volitev poslanca Karola Savni ka v Kranji se brez ugovora potrdi enoglasno. — Poročevalec Klun v imenu šolskega odseka temeljito in toplo priporoča nasvet poslanca Detelje glede obstanka gimnazije v Kranji in stavi predlog, naj se deželni odbor obrne s prošnjo do deželne vlade, da naj se ona z vsemi mogočimi sredstvi pri ministerstvu potegne za obstanek gimnazije v Kranji, kateri predlog enoglasno obvelja. — Potrdi se računski sklep deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1877. — Poslanec Potočnik poroča o preložitvi Turjaške ceste in nasvetuje, naj se ta cesta še letos dodela, pa tudi cesta v Gubnišah, kakor hitro mogoče, preloži, kar obvelja. Prošnja podvzetnikov Žafrani o a in Peliča, da bi se jima dovolila neka odškodnina vsled te ceste, se izroči deželnemu odboru v konečno rešitev. — Predlog dr. Deua glede razdelitve pašnikov in uravnave lastninskih razmer gledč menje-valnih zemljišč se izroči deželnemu odboru, naj prihodnjemu zboru predloži načrt zadevne postave. — Predlog dr. Blei weis a gledč vštevanja tre tj i n-ske priklade pri izvršitvi volilne pravice za deželni zbor se v pretres in poročanje izroči deželnemu odboru. — Deželnemu odboru se dalje v rešitev izroče: prošnja za podporo fabriške šole v Kočevji, prošnja Cerkniške občine za privolitev 32% priklade, prošnja okraj no-cestnega odbora Idrijskega za privolitev cestne priklade in prošnja okraj-nocestnega odbora v Metliki za podporo. Z navadnimi običaji se je zborovanje sklenilo s trikratnimi „slava"- in „hoch"-klici na Njega Veličanstvo presvitlega cesarja. Slovansko književstvo. * Vojska na Turškem od leta 1875. do konca leta 1878. Obsega: Začetek ustaje v Hercegovini, vojsko Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, slednjič zasedbo Bosno in Hercegovine po slavni Avstrijski armadi. Za priprosto ljudstvo spisal Jakob Alešovec. Tako je naslov knjigi, ki je, 104 strani debela, pretekli teden prišla na svitlo v zalogi znanega knji-garja Jan. Giontinija v Ljubljani, okinčana z dobro zadeto sliko slavnega zmagovalca generala Filip o vi ča in štirimi barvanimi podobami iz vojske. Res srečna je bila misel pisatelja in založnika, ki je rodila io knjigo, kajti če je našemu ljudstvu kdaj došlo kaj o pravem času, gotovo je to skupen popis vsega, kar se je na jugu in zavoljo njega po Evropi godilo zadnjih čvetero let, ki je obračalo doli oči celega sveta in osobito nas Slovanov. Da je to delce prišlo na svitlo ravno zdaj, ko je zasedba Bosne po naši slavni armadi dovršena, to daje knjigi še večo vrednost. Posebno pripro-stemu ljudstvu bo dobro došla, ker ono ni imelo dozdaj še prilike sestaviti si nepretrgano vrsto dogodjajev na jugu, ki se drug druzega drže. — Sestava knjige je prav naravna. Najprej nam popiše pisatelj Bosno in Herce'govino ter njune prebivalce, zemljo in njene glavne pridelke, trpljenje krščanske ,,raje" pod težkim Turškim jarmom, ki je vzrok ustaje v Hercegovini leta 1875. Med glavnimi vodji te ustaje najdemo tudi našega junaka Miroslava Hubmayerja. Ker niti Turčija z grdo, z orožjem, niti Evropske oblasti z lepo, s prigovarjanjem in posredovanjem niso mogle zadušiti upora in ker Turčija ni marala dobrih svetov, stopite 1. 1876. na noge Srbija in Crnagora; prva v vojski nima sreče, druga pa Turke povsod potolče. Za tem je nastalo premirje in zopet pomenkovanje diplomatov, a tudi to brez vspeha. Turčija, po Angležih podpihana, noče odjenjati in tako pride do vojske med njo in Rusijo , kateri pristopite najprej Rumunija, potem še Srbija; Crnagora ni ves čas meča več vteknila v nožnice. Ta važna in huda vojska je obširneje popisana tako, da ima bralec jasno njeno podobo pred očmi. Konec jej je sklep miru v sv. Štefanu blizo Carigrada med Rusijo in Turčijo. Zopet miruje orožje in snide se kongres v Berolinu, na katerem sprejme Avstrija nalogo zasesti Bosno in Hercegovino. Popis te zasedbe, ki je moral pisatelja največ truda stati, ker mu je bilo nabirati zanesljivega gradiva po vseh kotih , je najbolj obširen, posebno nadrobno risa pota, trpljenje, bitve in zmage tistih oddelkov, pri katerih so bili slovenski polki. Razen tega se nahajajo v knjižici še površni popisi mest, ob katerih so bile bitve in katera so naši vojaki zasedli. Pridjan je še kratek pregled stanja na jugu koncem leta 1878. — Iz vsega tega je razvidno, da knjiga ni suhoparno naštevanje bitev, marveč prepletena z mikavnimi političnimi in zgodovinskimi opazkami. Ker je v prvi vrsti namenjena priprostemu ljudstvu , je jezik prav domač, vsakemu lahko umljiv, tujih in tehničnih izrazov se je pisatelj še skoro pre-skrbno ogibal. — Tudi unanja oblika knjige, tiskane v narodni tiskarni, je prav okusna , tisk zadosti razločen tudi za oči branja manj vajene. Iz vseh teh vzrokov jo prav toplo priporočamo našemu ljudstvu. Založniku g. Giontiniju, ki se ni vstrašil velikih stroškov, pa želimo najboljši materijelni vspeh uže tudi zato , ker je izdal uže marsikatero podučno knjigo za priprosti narod slovenski. — Cena knjigi je 50 kr., trdo vezani 60 kr., po pošti pa po 5 kr. več, kar znaša poštnina. Dobiva se pri založniku, pa tudi pri drugih knjigarjih. * „Slavjanski almanahRedakcijski odbor za slavjanski almanah, ki ga bodo izdali uže bodočega januarija Dunajski slavjanski visokošolci, daje na znanje, da je obrok za dopošiljavanje spisov in za naročevanje le do konca decembra tega leta trajajoč. Almanah bode obširen. Obsegal bode nad 20 tiskanih pol in sicer spisa in poezije v sedem slavjanskih narečjih. Poljaci, ki si zmirom svojo pogačo pekö, so se koj skraja pod-vzetju odtegnili opravicevaje se, da za-jje ni oportunni čas, a pristopili so Bolgari. Tvarine poslali so pisatelji raznih slav. narodnosti, posebno Cehi, Rusi , Slo-vaci, Slovenci, med katerimi odlikujejo se med druzimi najspretnejša peresa. Kdor se še ni naročil, naj se podviza, kajti naročniki in podporniki natisnili bodo se v almanahu. Almanah velja za naročnike s predplaČo 1 gold. 20 kr., pozneje 1 gold. 60 kr. Naroča se pod naslovom: „Todor vitez Stefanovič-Vilovski, Wien, Neubau, Burggasse Nr. 24." * Naravoslovje (morala) slovenski spisano od gosp» župnika Kosec-a, bo izdala tiskarna družbe sv. Mohora, če se do Božiča oglasi 600 naročnikov. Knjiga se bo prejemala proti poštnemu povzetju. Podpirajmo ovo prvo knjigo slovensko v tej stroki! Politične »tvari. Nova dualistična nevarnost za Avstrijo. Kar je v Avstriji rodil se dualizem, je to prej tako bogato cesarstvo v položaji posestnika, ki je svoje premoženje razdelil med dva sinova tako, da vsak za-se gospodari. Bratov je bil prvi priden, vsaj ni prišel popolnoma na kant, a drugi je potratno živel, slabo gospodaril, delal velike dolgove, od kterih ima velike ob- resti plačevati, in prišel v desetih letih tako daleč, da s svojo tovaršijo, unkraj Litave pa je Magjar mogel ima njegovo posestvo vsak čas priti na kant. Tega bi tlačiti vse nemagjarske narode. se rad branil, kolikor časa mogoče, zato hodi okoli bo- Zviti Tisza gatinov denarja na posodo iskat; kako je ž njim, in mu ne odpro svojih denarnih skrinj pogreznen v dolgove, zdaj mahoma ti predobro ved6, za Andrassyem zagovarja zasedo Bosne in Hercego- , da bi s stroški te zasede izgovarjal denarne vine drugače, kakor če bi jim kaj zastavil ali pripeljal za se stiske Magjarov in na limaniee vjel Avstrijo, da bi za dobrega poroka. Toda kaj bo zastavil revež, ker ima svoj „magjarorszag" ž njo vred dobil še denarja na že vse zastavljeno, celö poljske pridelke uže na njivah! posodo. Naj uatavoverci Magjarom zdaj dovolijo še skupni kar se Toraj gre k bratu, ki je sam pač tudi uže zel6 zadol žen, pa ima vendar še lepo posestvo, katero veliko nese, zajem (skupno posojilo), se bode zgodilo to, in več zaupanja po svetu, ter mu pravi: „Dragi brate, zgodi slepcu, ki slepca vodi — oba skupaj padeta v dobro veš, da je meni treba denarja, jaz pa vem, da brezdno. boš tudi ti moral zopet nekaj na posodo vzeti, da more tvoje gospodarstvo naprej. Vzemiva toraj na posodo oba skup, dolžno pismo podpiševa oba, in tako sva skupno porok za poplačanje narejenega dolga; denar razdeliva potem med seboj. Kaj bo storil prvi brat? Ali bo kar brez premis u # ne pridej Mnogovrstne novice, Za mlinarje na Turškem je čudna postava v skušnj Da se polastiti tujega žita za živež leka šel in podpisal dolžno pismo bratovo? xu^u l VA Cm UÖJ J ---------7-----J ------------L------------- dokler ima toliko pameti, da more ped daleč misliti, ^azen enega petelina;, ki jim zjutraj naznanja, kedaj je Menda ne svoji kuretini, ne smejo nobene kokoši pri hiši imeti On mora dobro vedeti, da brat ne bo mogel nič plačati, toraj bo ob času plačila upnik držal se tistega , cas vstati ki se * Se so kaj sam ima, in ta je prvi brat 5 plačati ker bo pa moral ves dolg Ijud j j ki verujejo na copernice. Priča temu ) utegne priti njegovo lastno posestvo na je gla mšk kmet na gornjem Štajarskem > ki si ubil da mu je vol ,,zacopran je v tej svoji ne- kant, in tako bi en brat po slabem gospodarstvu druzega umnosti je zažgal živega vola, češ, da je tako tudi zabil ob vse premoženje Taka brata sta Avstrijsko cesarstvo in Ogersko copranja žgal copernico v njem in se tako za zmirom rešil „za « kraljestvo. Kar sta prevzela gospodarstvo vsak za-se, je enajst let, in v tem kratkem času ni Oger naredil na * London Angleškem ) nič manj ko 613 milijonov goldinarjev dolga na svojo polovico nekdanjega skupnega cesarstva, od katerih mora po 40 milijonov goldinarjev na leto obresti 9000 novih bis. največe mesto na svetu in glavno mesto obsega 700 štirjaških milj in blizo plačevati. Kako je to mogoče? — bo morda kdo vprašal. Prav lahko! Ce se kmet začne voziti v gosposki kočiji in gosposki živeti, bo kmalu po njem. Mali narod milijone prebivalcev. Judov šteje več ko cela Palestina, katoličanov več kot Rim. Vsako leto ondi zidajo kakih Bogatinov ima sila veliko, pa tudi si- romakov brez števila; ni tedaj čuda, da vsak dan na tisoče hudodelcev pritirajo k policiji. Magjarski je hotel na političnem odru biti med „veli > kimi" oblastmi 60 milijonov na leto to pa je bilo drago, stalo je okoli Pogozdna deklica. Iz Trenčina v Slovakiji se poroča, da so v eno uro oddaljenem gozdu delavci vjeli neko stvar, o kateri se na prvi hip ni vedelo, j to in \j\j Uli inj uuv/ r uca t v/ y iu Zda) p i\u ju vi uua jj&ctvctui tu stroške, Magjari nimajo denarja in nič več, na kar bi ga Še mogli na posodo vzeti. Bliža se jim toraj dan popolnega denarnega poloma in vajen računar, ki njihov stan dobro poznd, ga jim lahko uže v pratiki pokaže. ko je treba plačati te f človek ali žival. Pokazalo se je, da je mlada ženska popolnem divja. Govoriti ne zna nič. Do zdaj se ni moglo izvedeti, kdo da je, a ugiba se , da je kakova zločinka, ki je od strahu pred kaznijo zblaznela ia ubegla V gUflUj EVJ V-l- J«-. UiV/lBi» peljali so jo v deželno bolnico. v gozd Zdaj naj pomaga Avstrija! Ta > čeravno sama kjer je morala uže več let živeti. Od zadolžena , ima pri bogatinih v se kredita, ker jej vsaj zemlja kaj nese, Magjari pa so političnega konja jahaje popolnoma zanemarjali svoje polje, tako, da v ze davkov da mora vsacega ni dobiti. Lahko je toraj razumeti, Avstrijca takraj Litave stresti strah, če mu vdari na da hočejo zdaj Magjari skupno z Reke 15. dec. Naši dopisi Nedavno so tudi „Novice" po vedale, da se Hercegovska deputacija iz Pešta ni skupno usesa novica vrnila domu, marveč, da se je Magjarom posrečilo raz nami denarja na posodo vzeti. Kdo bo slednjič . cepiti jo v dva dela; pravoslavni so vzeli pot preko moral plačati? Mi, J V W \J VI \J » UVUI. K/ \J UiVUUJlU . JV • 5 f * * * """ J nas se bodo upniki držali uže za- Trsta, katoličani in mohamedanci pa preko Reke. Ko če bi na voljo tega, ker bi Magjarom nič ne posodili dolžnem pismu ne stalo tudi naše imč. In ker tudi mi sami še komaj komaj plavamo na vrhu vode, je več ko gotovo , so Rečani, med katerimi je slovanskega plemena, vzlasti 7 boljše vrste, več nego magjaronov in lahonov, zvedeli da imajo pripeljati se po železnici od Karlovca, je vrelo oklenejo nas. da nas bodo Magjari potegnili na dno, če se na kolodvor posebno veliko Slovanov obojega spola. Al evo nesramnost magjarsko! Ko vidijo ob kolodvoru Vladni časniki si sicer prizadevajo razpoditi ta strah zbranega toliko slovanskega 7 a malo magjarskega m trdijo i da o skupnem posojilu sploh ni govorjenja; in lahonskega občinstva , jih prime strah Kaj > ne ravno to je sumljivo, kajti če kdo v enorner upije : pokazalo Reke slovansko obličje. da storč ? se bi Pred da ,,jaz nisem tat", bo vendar ves svet nazadnje mislil bi vendar utegnil biti. Tudi to ne izdä nič, kar je De- m ude. Zato se podä večina domu vrata obesijo tablo z napisom, da ima vlak tri ure za- > pretiš odgovoril na neko interpelacijo, namreč da se ostanejo. Komaj pak odidejo, kar prižvižga vlak. nekateri še Da nekaj Slovencev, nihče ne bi pa so od- njemu ne zdi mogoče tako skupno posojilo; kajti De- bi ne bilo par Hrvatov in pretiš je denarni minister bil, Tisza pa, ki povdarja bii ogovoril gostov, ko so stopili z voza, ... _ — skupni zajem, je na onem kraji čisto nov minister- lične može Hercegovce duhovskega in posvetnega stanu ski predsednik; saj se ve iz skušnje, da silni Magjari srčno pozdravili in jim tudi povedali, kako so jih mana posled vse dosežejo, kar koli hočejo. Ustavoverci gjaroni nalagali. Tri dni so se tu na Reki mudili dragi gostje. Povedali so nam, da, kakor zelo jih je pri- mi so jim vse dovoljevali le zato, da so jih Magjari držali na krmilu Avstrije in je takraj Litave gospodoval Herbst jaznost cesarjeva v Budapeštu očarala, tako malo so se jim prikupili poturice Magjarske. — Naj vam dodam se smešnico. Ko so zadnjič magjaroni in lahoni volili si župana —magjarona— seveda, in mu napravili bak-Ijado, so se čuii le kriči „evviva" in „eljen", Nemci pa, katerih je tukaj tudi nekaj, so se magjaronskemu klicu „eljen" pridružili a klicem „elend", kar se res prav izvrstno podä finančnemu stanu magjarskemu. Toraj „eljen elend — živilo uboštvo!" Iz Krškega na Dolenjskem. (Ravnateljstvo trirazredne meščanske Šole tukajšnje), ki se je 7. oktobra s 1. razredom pričela, razpošilja ravno zdaj razglas, ki razklada namen meščanskih šol, ki so nekako više ljudske šole, in pa kaj se uči v teh šolah, katerih prva na Kranjskem se je letos odprla v Krškem. Namen tega razglasa pa je zlasti ta, da bi učitelji v Krškem okraju in v bližnji Štajerski okolici, potem prečastita duhovščina, šolski in občinski predstojniki ter domoljubi in šolski prijatelji in zlasti stariši v obrtnijskih krajih z vso vljudnostjo na ta nov zavod pozorni bili in šolsko mladino, katera bi nauka meščanske šole željna in za nj sposobna bila, na obiskovanje te učilnice naklonili. Sle* hern kraj, sleherna ljudska šola ima morda učenca, ki ima zmožnost in veselje za tako daljno izobraževanje. Naj bi tedaj blagovolili stariše takega, najmanj 10 let starega dečka, ki je poleg slovenščine (na zavodu učni predmet) zmožen tudi nekoliko nemščine (vsaj čitanja in pisanja), opomniti na ta zavod , kajti sama Štiriraz-redna Krška ijudska šola, ki šteje le malo (okoli 90) učencev, ne more pošiljati dovoljnega števila v meščansko šolo. S Krailjskegore 4. grudna. (Dalje.) — Po več časa trajajočem deževnem vremenu je Sava, v katero se tudi nekateri hudourniki izlivajo, pri nas strašno narastla. Že pod Korenom je Razingarjev jez močno poškodovala, in kmalu bi mu bila tu tudi hišo podkopala. Pri Križ-njekovem mlinu v Kranjski gori je jčz popolnoma raztrgala; pri Urbauijovi gobeli pa je zadevanje pretrgala, čez travnik in njive globok brod izkopala, in tu njegovo posestvo okoli 4 oralov posula ter mu nad 2000 gold, škode naredila. Vzrok tej povodni i, po kateri so tudi druga ob Savi ležeča zemljišča veliko škode trpela, pa ni samo le deževno vreme, ampak največ je železnica tega kriva. Pri izdelovanji železnice so namreč pod Ratečami blizo Kamuja prekopali neki rob, čez katerega ob naj veči povodnji ni mogla voda teči, da ondi železnica bolj po ravnem gre; pri zadnji povodnji je tu tekla tako globoka voda po železnici proti Podkorenu, da si je ni upal noben korenjak prebresti. Dokler železniška prekopa ni bilo, ni iz Rateč proti Korenu in Kranjskigori nikoli voda tekla, ampak posah-nila je polagoma pod Ratečami v dotični globini; kedar je pa po siloi povodnji tu voda močno narastla, začela je odtekati po travnikih „blati" imenovanih, proti Weisen-felsu, in od tu na Koroško. Rateške vode so se vsled omenjenega prekopa pri nas ljudje pa tudi hudo bali, in to bojazen na dotičnem mestu tudi razložili. Vsled tega je pa tudi, če se ne motimo, že leta 1872. posebna komisija na dotičnem mestu vodne zadeve pregledovala. Določilo se je takrat, da mora železnica za odtok vode proti Weisenfelsu skrbeti, in sicer tako, da Rateška voda nas ne bode nikakor nadlegovala. A dosedaj se še ni nič zaradi tega storilo; vse je ostalo kakor je bilo prej, in zavoljo te nemarnosti smo sedaj v veliko škodo prišli. Pravično bi tedaj bilo , da nam železnica če ne vse, vsaj nekoliko škode povrne. Kakor čujemo, je naš marljivi župan se tudi uže do okrajnega glavarstva v Radolici s prošnjo obrnil, da bi po povodnji od Save nam storjeno škodo pri nas pregledalo, in nam kako povračilo naklonilo, pa tudi ukrenilo, da se za odtok Rateške vode od strani Rudolfove železnice ne« mudoma potrebno preskrbi. Iz Jezera pri Cerknici 11. dec. A. L. — Ker se od več krajev sliši o hudih povodnjah , naj tudi jaz nekoliko črtic podam dragim „Novicam", da svet izve, ka-košna je pri nas z našim jezerom. Voda je tako velika, da najstareji ljudje ne pomnijo take; skoraj vse naše polje je zalito in po vsi vasi stoji voda tako , da smo se morali, dokler ni bilo ledu, s čolnom od hiše do hiše voziti; voda stoji po nekaterih hišah za komolec na visoko, po hlevih, kletih in skednih pa še više. Kdor nima dilj in še druzega lesa, da bi si novih podov nad vodo naredil za živino ali v hiši za družino , je moral svoj dom popustiti in se drugam preseliti. Krompir, katerega se je malo pridelalo, smo morali iz gorkih klet iznesti in pa na mraz djati, kajti le malokdo ima v drugem nadstropji gorko shrambo. Letina je bila pri nas zavoljo deževja slaba , send se je celö malo pridelalo, ker se jezero ni bilo nič posušilo in živina je imela prav slabo pašo, ker je morala skoro vse leto na tujih pašnikih se pasti. Povrh vsega pa smo bili še pogoreli, 14 poslopij nam je požar pokončal. Kar smo pšenice in rži vsajali, nam bo vso voda potopila, ki uže čez tri tedne na setvi stoji. Kaj bomo pa spomladi, kedar voda odteče, sejali? Ječmen brez gnoja ne bo rastel in tudi kaj druzega zato ne, ker bodo njive vse izprane in puste, gnoja pa ne bo, ki nam ga je voda skoraj vsega odnesla. In tako nam hudi časi z lakoto pretijo , če nam od nikodar pomoč ne doide. Kaj hočem pa o davkih reči? Cenilci si niso dali nič dopovedati, da naše polje voda velikrat potaplja in pridelke vniči; ravno taka je s pašniki; če cenilci pridejo, kedar je suho, so res takrat najlepši pašniki, komaj pa morebiti petč od-nesö, uže vse zalije voda in ribam se mora vse prepustiti. Zdaj, zdaj naj bi se gospodje cenilci doli na naše polje, travnike in pašnike ozrli, ki so jih tako visoko cenili in jih najboljšim prištevali, — zdaj bodo videli vse drugo! Iz Ljubljane. — Potovaje z brzovlakom na Dunaj je slavni vojskovodja baron Filipovič 12. dne t. m. se le malo trenutkov na Ljubljanskem kolodvoru mudil, kjer se mu je mestni župan poklonil in ga kotČastnega meščana pozdravil. Zakaj neki sam— brez odbornikov, to je tudi nam zastavica. Preprijazno je general odzdravil pozdrav in obljubil, da pride po priliki v Ljubljano osobno se meščanom zahvalit za skazano mu čast, katero toliko više ceni, ker izvira iz glavnega mesta dežele, katera je od nekdaj verno udana svojemu vladarju, in katere sinovi so zopet na bojišči potrdili, da Avstrija nima brabrejših vojakov memo njih. — Kako pa tudi Ljubljančani cenijo junaštvo naših rojakov, se je sijajno zopet pokazalo pretekli petek, ko je iz Bosne prišedši tretji oddelek naših reservistov iz kolozeja marširal na strelišče, kamor je bil povabljen na večerjo. Z godbo po razsvitljenih ulicah od brezštevilne množice ljudstva spremljanim so doneli skozi in skozi navdušeni „živili-klici"; na strelišči pa je vladalo do 11. ure ponoči tako živahno in veselo življenje, da, kdor ni bil pričujoč, se mu težko popisati da, kajti gospe in gospodičiae so slavljenim vojakom pripravile okusna jedila, gospodje: c. k. deželni predsednik, deželni glavar, mestni župan, dr. Poklukar in Klun pa so nazdravljali z navdušenimi napitnicami. Slišali smo nekatere „naših fantov" reči: „veliko, grozno veliko smo trpeli od Turkov, a danes je vse trpljenje pozabljeno." — V malo dneh se pričakuje še četrti oddelek naših vojakov iz Bosne. — Katoliško društvo je 16. dne t. m. v nunski cerkvi napravilo slovesno črno mašo za vojake, ki so v Bosni smrt storili, jutri pa zopet v tej cerkvi zjutraj ob 6y2 uri napravi slovesno zahvalno mašo za rešitev kristjanov iz Turškega jarma. — (Iz seje deželnega odbora 13. t. m.) Deželni blagajnici se je ukazalo, da za uboge družine rezervistov, ki so v vojaški službi v Bosni in Hercegovini, izplača četrto podporo (namreč za mesec december); — tukajšnjemu mestnemu magistratu se je dovolil znesek lOO gld. za pogostenje rezervistov 17. pešpolka, kateri so zdaj iz Bosne prišli; — deželnemu stavbenemu uradu se je naročilo, da skrbi za tehnične priprave , da se boste cesti čez Slivico io Bonco na Dolenjskem prenaredili; — za svojega zastopnika v Radoljškem cestnem odboru je deželni odbor izvolil g. Alfonza barona Zoiza v Bledu; — vodstvu tukajšnje tovarne za smodke se pošlje zahvalno pismo za izkopane in deželnemu muzeju podarjene Rimske spomenike; — gospej Schulz-Strasnicki na Dunaji pa zahvalno pismo za deželnemu ^muzeju podarjeno sliko slovenskega učenjaka Matija Copa, katero je naslikala gospd pl. Hermansthal, rojena Ljubljančanka. — (80 ubozili Šolskih otrok), 40 dečkov in 40 deklic , je bilo v nedeljo dopoldne v čitalnični dvorani s prav čedno in močno obleko od nog do glave oblečenih, katere je tudi letos oskrbel s pripomočjo g. Dolenca komitč dobrotnih gospe in gospodičin pod vodstvom gospe Murnikove. Kako se čedalje bolj ceni dobrodelno to podvzetje, ki je pred 13 leti v čitalnici bilo vpeljano po dr. Or lov i rodovini in je dozdaj uže 1005 ubozih otrok obleklo, pričala je v nedeljo velika množica pri tej delitvi nazočega občinstva. Tudi gosp. c. k. deželni predsednik vitez Kalina in gosp. deželni glavar vitez Kaltenegger sta s svojim prihodom počastila veseli dan obdarovancev, katerim je še posebno to dobro dčlo, da so iz rok gosp. c. k. deželnega predsednika, ki je na-dome8toval svojo po bolehnosti zadržano gospö soprugo, prejemali obleko. Kakor lani sta tudi letos g. A. Praprotnik, vodja mestne ljudske šole, in pa nunski katehet gosp. Keržič s primernim govorom se zahvalila blagim podvzetnicam te milodarne naprave in dobrotnikom vsem, pa tudi otročiče opominjala hvaležnim biti s pridnim učenjem in lepo obnašo. — Zvečer je bila v čitalnični restavraciji veselica z loterijo z namenom, nabrati še novcev za poplačanje nakupljenega blagd , katero skupaj stane blizo 600 gold., kar še ni vse poplačano. — C. k. gozdni svetnik gosp. Janez S alz er, tudi odbornik naše kmetijske družbe, pride po sklepu Nj. veličanstva od 25. novembra v c. kr. ministerstvo kmetijstva za gozdnega nadsvetnika, — na njegovo mesto k deželni vladi Kranjski pa je za gozdnega nadzornika imenovan gosp. Vencelj Goli. — Starosta Kranjskih zdravnikov gosp. Andrej Gregorič, mestni kirurg v pokoji, je 13. dne t. m. 501etnico svojega zdravniškega marljivega delovanja obhajal. — (12 prav lepih ovnov) je v soboto zvečer iz Ukve na Koroškem doŠlo družbi kmetijski v Ljubljano. Velika hvala gre za to preČ. gosp. župniku S k ar bin i ki je zopet letos oskrbel navedene ovne izvrstnega Koroškega plemena, po katerih, če gospodarji z njimi umno ravnajo, se mora mnogo zboljsati naš domaČi rod. — Gosp. Miroslav Hubmajer, iz Bosenskega in Hercegovinskega ustanka svetu znan, je zopet odšel v boj na jug, v Macedonijo, kamor so ga Bolgarski ustaši pozvali. — (21 barantacev s ponarejenimi bankovci in dvaj-seticami) je sedelo unidan na zatožni klopi pred porotno sodnijo. Ti barantači so hodili na Laško v okolico Videmsko, kjer so ponarejene bankovce (desetake) in pa ponarejene dvajsetice za dobri (denar se ve da po nizki ceni) kupovali in jih potem domd na Kranjskem izdajali ter ljudi goljufali. Ti barantači, med seboj dogovorjeni, so hodili do Vidma na Laško, kjer je neki lašk starec jim bankovce in dvajsetice prodajali. Za to kupčijo sedijo zdaj v ječi na 10, 3 in 2 leti obsojeni, kjer imajo čas premišljevati, da goljufiji nikoli ne izostane kazen. — (Občni zbor narodne Čitalnice) bode po večletni navadi na sv. Štefana dan, 26. dne t. m. dopoldne ob 11. uri v čitalnični dvorani. Program obravnavam je sledeči: 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo tajni-kovo, 3. poročilo blagajnikovo , 4. nasveti posameznih društvenikov, 5. volitev dveh pregledovalcev za čitalnični račun, 6. volitev predsednika, blagajnika in 15 odbornikov. — („Pozigalčeva hČir,i)} znana Tylova igra, ki se je na slovenskem odru z dobrim vspehom predstavljala, se bode jutri v Koceljevi nemški prestavi na oder spravila, v kateri igra g. Kocelj nalogo ,, Vrabca". — (Vabilo na naročbo Dunajskega časnika „Osten") razglašamo po želji si. vredništva sledeče: „Die neueste Nummer (49) der in Wien im 12. Jabrgange erscheinenden Wochenschrift „Der Osten" (Organ der Slaven und Rumänen) weist folgenden Inhalt auf: Politische Uebersicht. — Zur Geschichte der orthodoxen Kirche in Siebenbürgen. II. (Schluss.) — Der Einzug des Kaisers Wilhelm in Berlin. — Der englische Krieg gegen Afghanistan. — Ausland. (Petersburg. Philipopel. Nisch. Constantinopel. Waschington.) — Kleine Chronik. — Volkswirtschaftliches. (Die Wälder der Herzegowina. Regulirung der Save. Wiener Marktbericht. Verlosungen) etc. etc. „Der Osten" kostet sammt der reich illustrirten Unterhaltungs - Beilage „Das Lese- stübchen" bios 1 fl. 50 kr. vierteljährig." Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — To so vam zmešnjave brez konca in kraja v državnem zboru zdaj zarad Berlinske pogodb e, katero je ministerstvo v obravnavo predložila zbornici poslancev! Zdaj uže več ne včmo: kdo je,,usta-voverec"? Her bs t ovci in napredni klub za ni kujejo ustavo v tistem smislu, v katerem jo tolmači Auersper-govo ministerstvo. Ce namreč minister dr. Unger §• 11. a) temeljnih državnih pastav tako razklada , da državnemu zboru v vnanjih zadevah ne gre nobena beseda, Hrbstovci pa trdijo, da m u gre, kdo ima prav, kdo je ustavoverec? Kakošen bo izid konečnega glasovanja o Berolinski pogodbi, je danes še popolno nejasno. — Herbst in nekateri njegovi tovariši žugajo izstopiti iz delegacije. Vsaj bi za Avstrijo bolje bilo, da bi ne bili nikoli niti v delegaciji niti v zbornici poslancev. — Danes se je začela obravnava Berolinske pogodbe. V dotičnem odseku je edini dr. Pražak trdil, da pogodba ne potrebuje državno zborovega potrjeuja. Sicer pa je odbor sklenil nasvetovati, da naj državni zbor pogodbo sprejme; nasvet dr. Herbstov, da naj ob enem graja dosedanjo vnanjo politiko, kakor tudi resolucija Grohelskega, ki graja razširjenje Ruske moči, sta bila zavržena. Herbst je naznanil, da hoče manjšina staviti poseben predlog, vendar pa nima nobenega upanja, da bi ta v zbornici obveljal. — Nekateri listi namreč poročajo, da bode državni zbor skoraj razpuščen } in da se bodo meseca marca vršile nove volitve. — O ministerski krizi ni še prav nič določenega, in kar se je o novih ministrih dozdaj pisalo, bilo je sploh le ugibanje. O osebah še ni nič določenega^ to je neki dognano, da bode novo ministerstvo usta- voverno, dasi morda sostavljeno iz mož, ki niso ravno Ogersko. Zaseda Bosne io Hercegovine je kakor Dunaj državni poslanci. Ko je baron Filipovič došel na Dunaj f se ski tako tudi Ogerski deleg se bo stvar tako zasukala, da ki jih Andrassy mora požirati hud trn v peti; vendar vsem nezaupnicam^ posled vendar on bode mu je na kolodvoru poklonila deputacija Hrvatskega požrl vse „separatne izjave" tu in nakraj Litave Podoba je, da boj med Angl akadcmiČnega društva „Velebita" in mu izročila krasen Javorov venec. Predsednik „Velebita" pravnik Neuman ga je pozdravil z navdušenim ogovorom, ki se je kon- Iz Rusij in Afganisti ne ostane sam in Rusij sicer ni še kora dal takole: „Hrabri vojvodo! Hrvatsko akademičko skopčano u ovoj daljißi najužjom izra- vse družtvo „Velebit", ) svezom sinovske odanosti sa majkom domovinom zuje čuvstvo čitave svoje domovine, ako se je usudilo da Te dični vojskovodjo na Tvom povratku pozdravi u znak pako najdubljega počitanja podastire Ti ka storila, da bi se Angležem v Aziji zoperstavila, kakor govori in dela z Angležko diplomacijo, kaže na to. da obe vladi utegnete kmalu pričkanje iz pisarniško mize preneöti na polje krvavega bojišča ) 9 Iz Italij nas goviliti, da nobeno ministerstvo ne bode štelo v Velebit" ovaj zaslužen lovor-vienac; primi ga kao iz- 1V10 t" Ta po- raz najoduševljenijih naših osječaja zdrav je slnvni general odzdravil tako-le: „Mila mla-deži! tako daljega obstank riti Iz Rima. Tukaj stranke začele Iz diojene monarhije" hočejo stva publiko po Mazzinijevem idealu Cesko Prag Povsod delaj »IU T UA gVUVl UA VMUVUU Vil l/UUU AV • a Vf —----------Q Na Vašem liepom pozdravu izrazujem Vam naj- slovesni sprejem generala Fi 1 i po v i č ki topliju hvalu. Ni s daleka nebih se nadao u srcu carevine pozdraviti milozvučni glas moje mile decky. Naj tu zapišemo važne njegove besede da ce me priprave za priljub- vsem jalnim Avstrijanom kakor je nekdaj bil R otačbine. Hrvatska bračo, budite uvjereni, da toga časa neču zaboraviti, dokgod mi u prsijuh bude srdce ku- zemljo (B rekel deputaciji v Kotoru takole } krvj ki jih topi j in Hercegovino) bode cesarska armada calo. — Hrabra naša ^vojska učinila svoju; kudgod je tucii v prihodnje Avstriji stigla tu je pobjedjivala. Bosna po prirodi krasna i--- divna — danas je tužna i jadna; nije, kako ju pjesma obdržala Odgovori vredništva. Gosp. S. P. v R Pisarnica v so „Novice" uze pri pjeva „ponosna". Pod carskim dvoorlom postati če ta glavnega odbora močvirskega je, kakor zemlja najkrasnijom provmcijom naše carevine i slavna, začetku tega odbora razglasile, tikoma pisarne družbe kakva je mala naša domovina. Da to pako postane: kmetijke v Salendrovih ulicah nad „bregom a treba raditi, treba, da svaki od Vas svoju doprinese pa znajte, ta če zemlja biti biserom zemalja našega cara kralja Franje Josipa ; pisar- nica družbe kmetijske sprejema tudi vloge za močvirski od- bor 1 a on nam zivio Potem vsacemu iz deputacije roko poda in vpraša ) 80 vsi sami Hrvati, a ko se mu odgovori, da so tudi Slovenci vmes (Orožen, Klein, Volčič) vidilo se mu je, kakor ; — 2). Najbolje živinozdravniške knjige so one zvezkov), ki sta jih na svitlo dala dr. Bleiweis in dr» Strupi. Veljajo 3 gld. 15 kr„ pa so uže težko dobiti v pi-sarnici dru|be kmetijske. » Obzor" poroča, da ga to jako veseli. V a bi I c i na nar o č b o T) Novic u. leto 1879. Novice' & so letos novembra meseca s& sedemdesetletnico svojega utemeljitelja doživele ^ v vivv ov 1VIVO uvvtmwia vvw «v, ------- toliko časti, da po njej vse pomlajene nastopijo ob novem letu svoj 37 tečaj Načela njihova ostanejo ista, ki so jih vodila dolzih 36 let. Kakor so neumorno na polj kmetijstva, kjer je mnogo ledine še delale za telesni, v mnozih druzih obzirih pa za duševni blagor naroda slovenskega, — kakor so vedno brez strahti, če tudi je „pisano gledal protivnik", borile se za svetinje njegove, — kakor so zmiraj le v federalistični sistemi vidile zadovoljnost narodov Habsburške monarhije in v tej zadovoljnosti Avstrijo močno, — kakor so ves čas trdile vzajemnost slovansko in so duševno naslombo osobito iskale pri sosednih svojih bratih unstran %J _____ « «A. •••,/ 1 «1 11 Sotle, tako ostanejo tudi v novem letu, ne obupaje mena tudi Slovanom njenim da v novi Avstriji" zvedrila se bodo vre T to ime vabimo rodoljube na novo naročbo našega lista, in spolnovaje dolžnost svojo da se zahvalujemo svojim častitim prijateljem dopisovalcem, prosimo jih ob enem tudi v prihodnje njihove blage podpore. Novice z v Oglasnikom" vred stanejo za celo leto po pošti gold pol za za četrt leta po pošti „ po pošti v J? 60 kr 40 kr 30 kr v tiskarni prejemane gold ? v v j* H >1 15 Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskarne v Ljubljani Založništvo „Novic Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blaznikovib naslednikov v Ljubljani.