jiV Naslov — Address nova doba 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) DOBA (NEW ERA) Naša J. S. K. Jednota je samo bratska podporna organizacija brez vsakih drugih primesi, in kot taka uspeva. Ohranimo jo tako! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION M Beoond C lasa Matter April ISth, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Bpeclal Rate of Pottage, Provided for In Bcctton 1103, Act of October tnl, 1»17, Author!—6 March Uth, 1*3* £]£)& ft 32. __ gT> 32_ CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AUGUST 7 — SREDA, 7. AVGUSTA, 1940 VOL. XVI. — LETNIK XVI. HKTVENE in druge m ROVENSKE VESTI ^ I'rf V . ----- eU.Z ana&nji izdaji Nove Dobe jjc** !jjj,ri°^en imenik delegatov in di H°Vlhnamestnikov za 16. red-iJ s .Onvencijo JSKJ, ki se pri-^ ‘,SePtembra. V današnji iz-tudi priobčeno uradno ih S' ^a so člani mladin- ji$ ^ °ddelka oproščeni ases-jii,® Za dva meseca, to je za jetst mstl« september. -M t ' * \ay^Co v korist društvene SjQJne Poredi društvo št. 145 >to i ^ockinghamu, Pa-. v 0. avgusta zvečer. Pro-fde! u ^reditve: Poljska dvora->ve entral City, Pa. lpt 'tik • ■ * Poredi društvo št. 155 1 Ui;V *ne> Ohio, v nedeljo r°’jj J?Sta’ Vršil se bo poleg L A Jbn a ^le dvorane društva in tl I °b dveh popoldne. I E * ^ ^C° Us^anovitve bo pro- l%n štvo St- 236 JSKJ v latere e’,^a-> s plesno zabavo, eri(4ta Priredi v soboto 17. av- ra® V ^ovem parku. društev JSKJ v lijfcla1 ^ennsylvaniji bo zbo-l#6lbiV nedeljo avgusta v tdrseK1 Center- pa- Zborova-« j 0 Vršilo v Slovenski dvo-Pričelo ob 10. uri ^/la slovenska društva me(1 katerimi je št:5lJ JSKJ’prire-jjfwpuj edeljo 25. avgusta velik Lt^e; p^nik. Prostor prire-| lj§ k , harles Garden Park, 60-js jHj^' Ridge- Nove Dobe sta Pfs. j,6 * teden oglasila Mr. in I fS, ',an^ Sustersic iz Elya, um AC ^^tamkajšnjega dru-jPsse ^KJ. V Clevelandu y ^iki|1Ud^a na obisku pri st>-> \ * *A k s afe uredništvu pošilja-i fitiiu e ^ržave Colorado V fen(ja rs- Anton Bokal iz Cle-> 4 |vti ’ ^°kalova družina je ; i v JSKJ;brat An- '4 a. Je Predsednik društva 'j & d i80v sin Armin pa je \a6legat °d omenjenega A b%od . * V ije ,nje zborovanje fede-/ V). luštev JSKJ v državi 't Stnu,ločeno za nedeljo 3. ptf V ’a- Vršilo se bo v S. N. H fc Clevelandu. rj|Ntv!*S^0 veselico naznanja jf«tt St; 71 JSKJ v Cleve- ^°’ za sobot° no' v * fSp ki rtVami P^nske eksplo- f^li %Je ^ne ,«VS 0Sarjev v premogovni- pLW°?mariu» Pa., je bil tudi A* vnyder, star 34 let, član ^JP'Tai(Sk 35 JSKJ v Lloydellu, y Sika.° Por°ča uredništvu za- / Cenjenega društva-, Pokojnik zapušča J . estletnega sinčka, dva ]> VhiK* Sestre in več drugih l*Kov. Ki*" , * '' ( )'eeku, Mont., je po ri'gj.v. lehanju umrla Fran-K^Uš?C^’ s^ara let* člani- K So. št 58 JSKJ- ZaPu" 4r°ga Johna Petricha, . 11110 Petelin, brata Jo-^°hna Brezicha in več ^ ^ Sol’odnikov. Rojena je V,aS* ^a^ice Pri Velikih Je bivala v Ameriki RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA NARODNA OBRAMBA Obe zbornici zveznega kongresa se ukvarjata z načrti postave za obvezno vojaško vež-banje, toda ni videti, da bi bila tozadevna postava sprejeta brez dolgih debat. Kako hitro bo sprejeta, bo najbrž odvisno od razvoja vojne situacije v Evropi. Ni pa skoro nikakega dvoma, da bo v doglednem času sprejet nekak zakon za obvezno vojaško vežbanje. Še pred tem pa bo najbrž sprejet zakon, ki bo pooblaščal predsednika Zedinjenih držav, da pokliče k intenzivnemu vežbanju državne miličarje in organizirano rezervo. REGISTRACIJA ZAČNE 27, AVGUSTA VPOKLIC KAPITALA V zvezi z zahtevo za vpoklic mladih moških v svrho obveznega vojaškega vežbanja, se je od nekaterih senatorjev in kongresnikov pojavila’ tudi zahteva za vpoklic kapitala za financiranje narodne obrambe. Vsak državljan naj bi bil prisiljen kupiti nizko obrestujoče se vojne bonde sorazmerno s svojimi dohodki in premoženjem. Tudi Philip Murray, podpredsednik C. I. O., priporoča zakon za konskripcijo kapitala. O REGISTRACIJI Po zadnjih poročilih iz Wash-ingtona se bo registracija ino-zemcey (nedržavljanov) v Zedinjenih državah pričela 27. avgusta. Registrirancem bo stavljenih 15 vprašanj, med njimi tudi vprašanje, da-li je prizadeti tekom zadnjih pet let pripadal kaki organizirani skupini, katere namen je bil kakršno koli vplivanje na politične zadeve kake inozemske dežele. Dalje bodo morali navesti imena vseh drugih organizacij in klubov, h katerim spadajo, ako so bile do-tične organizacije organizirane od bivših inozemcev. HUDA NESREČA Pri mestecu Cuyahoga Falls, kakih 7 milj od mesta Akrona v državi Ohio, se je na večer 31. julija pripetila velika železniška nesreča, v kateri je izgubilo življenje 43 oseb. Težki tovorni vlak Pennsylvania železnice je z vso silo zavozil v kratki motorni vlak, ki je vozil med Hudsonom in Akronom, in izmed 46 oseb na tem potniškem vlaku jih je bilo ubitih 43. Potniški vlak bi bil moral počakati na stranski progi, da odpelj.e mimo v nasprotno stran vozeči tovorni vlak, kar pa se iz neznanega vzroka ni zgodilo, in vlaka sta z vso silo trčila skupaj. V zadnjih 64 letih je to največja železniška nesreča v državi Ohio. EMBARGO GASOLINA Od 1. avgusta naprej se ne sme iz Zedinjenih držav izvažati v katero koli neameriško deželo gasolin, ki je potreben za letalstvo. Zaradi tega embarga bo najbolj prizadeta Japonska. NEDOLŽNE ŽRTVE Tisti v Ameriki živeči ino-zemci, ki se preveč navdušujejo za svoje “stare kraje” in za vlade svojih rodnih dežel, delajo s tem slabe usluge svojim rojakom, ki so, dasi priseljenci, dobri in lojalni državljani Zedinjenih držav. Zaradi aktivnosti nekaterih nacijskih in fašističnih skupin v tej deželi, pada (Dalje na 8. strani) Earl G. Harrison, ravnatelj za registracijo inozemcev v federalnem departmentu za pravosodje, je ravnokar objavil, da registriranje in prstotiskanje inozemcev začne v torek, dne 27. avgusta, in se bo nadaljevalo do 26. decembra 1940. V roku teh štirih mesecev se morajo vsi inozemci v Združenih državah, ki so 14 ali več let stari, pobrigati za registracijo in odtisk svojih prstov. Inozemski otroci pod starostjo 14 let morajo biti registrirani od svojih staršev oziroma varuhov. Ko taki otroci dosežejo starost 14 let, se morajo osebno registrirati in dati odtis prstov. Zakon o registraciji inozemcev nalaga globo od $1,000 in zapor šestih mesecev, ako se kdo ne registrira. Registracija se bo vršila v vseh prvo- in drugorazrednih poštnih uradih in v vsakem poštnem uradu, neglede na razred, ki se nahaja v sedežu o-krajne oblasti (county seat). Vzorčne tiskovine, navajajoče vprašanja, ki se bodo stavila na inozemce ob registraciji, in vsebujoče podrobna navodila, bodo na razpolago v poštnih uradih približno v teku dveh tednov. Vsakdo, ki je podvržen registraciji, naj si preskrbi eno tako tiskovino, prouči vprašanja v njej in napiše svoje odgovore. “Ako bo tiskovina izpolnjena pred registracijo," pravi ravnatelj Harrison, “bo registracija mnogo olajšana toliko za ino-zemca, kolikor za vlado.” Mr. Harrison nadalje poudarja, da ni nikake pristojbine za tiskovine, niti za registracijo ali prstotiskanje. “Dobil sem že poročila, da se je poskusilo prevarati inozemce,” izjavil je Mr. Harrison. “Dosedaj je ta prevara obstojala v tem, da se je hotelo nagovarjati inozemca, naj si sam da napraviti prstotisk proti plačilu. V prvi vrsti se ne bo sprejemal nikak prstotisk razun onega, ki ga bodo napravili pristojni poštni uradniki ob registraciji. V drugi vrsti se zanj ne bo zahtevalo niti se ne sme zahtevati nikako plačilo. Povrh tega registracija ni sploh še začela in ne bo začela do 27. avgusta. Nujno pozivamo vse na sodelovanje, da se prepreči tako prevaranje kateregakoli inozemca.” “Dovolite mi pa, da kar tu poudarim,” nadaljuje Mr. Harrison, “da registracija in prstotiskanje inozemcev ne vsebuje nikakega ožisoganja. Tisoči državljanov se dajejo vsako leto prstotiskati. Vsi člani vojske in mornarice Združenih držav so prstotiskani, ravnot ako tudi mnogo vladnih nastavljencev. Ker je prstotiskanje edini nezmotljivi način za zanesljivo identifikacijo, ga je vlada uvedla kot del registracijskega postopanja. Zakon o registraciji je bil sprejet zato, da morejo Združene države natančno ugotoviti, koliko inozemcev je v tej deželi, kdo da so in kje se nahajajo. Registracija, vštevši prstotisk, ne bo na škodo nikake-mu inozemcu, ki spoštuje zakon. Varovala se bo stroga taj nost o vseh zapisih, ki ne bodo dani nikomur na razpolago razun z dovoljenjem generalnega pravdnika Združenih držav.” “Ko je predsednik podpisal postavo,” Mr. Harrison nadaljuje, “dejal je: ‘Registracija ... (Dalje na 4. strani) KONFERENCA NA CURI Pretekli teden fee je v Havani na Cubi završila konferenca zastopnikov vseh 21 ameriških republik. Povabilo na konferenco je izdala vlada Zedinjenih držav. Na programu konference so bile štiri glavne točke, namreč, neke vrste mandat ali pooblastilo za morebitno upravo evropskih kolonij, ki leže v ameriškem območju; kontrolo aktivnosti “p e t i h kolo n”; obramba zapadne hemisfere; vprašanje eksporta. Povod za konferenco je bila v prvi vrsti skrb vlade Zedinjenih držav za obrambo Panamskega prekopa in sploh ameriškega kontinenta za primer nadaljnih Hitlerjevih zmag v Evropi. Francija, Nizozemska in Anglija lastujejo večje število otokov v bližini ameriškega kontinenta in Zedinjene držive nikakor ne bi mogle mirno gledati, da bi se teh otokov polastila Nemčija ali Italija. V primeru, da bi se evropsko lastništvo teh posestev menjalo v gori omenjenim smislu, naj bi bile ameriške republike odločene jih prevzeti v svojo upravo, vsaj začjjtsno. Državni tajnik .Cordell Hull, ki je načeloval delegaciji Zedinjenih držav je v glavnem dosegel, kar je želel, dasi je moral privoliti V neke kompromise. Tako zvani “Act of Havana” je bil svečano podpisan. Po tej pogodbi bodo delegati ameriških republik, ki so potrdile pogodbo ,izbrali izm^df^e tričlanski odbor, kateri naj bi tvoril začasno vlado vsake evropske kolonije v ameriškem območju, če bi bila nevarnost, da jo zaseže kak evropski diktator. Dokler ni taka nevarnost aktualna, se ameriške republike ne bodo vtikale v upravo omenjenih kolonij. Pogodba pa nadalje vključuje za primer nujnosti določbe, da če bi se nevarnost pojavila nenadoma ter ne> bi bilo časa za sklicanje konference zastopnikov vseh ameriških republik, sme vsaka ameriška republika sama ali v zvezi z drugimi takoj podvzeti vse potrebne korake za svojo obrambo ali za obrambo vsega ameriškega kontinenta. Razume se, da v sedanjih razmerah bi mogla samo močna vojna mornarica Zedinjenih držav preprečiti evropskim diktatorjem, da se ne vgnezdijo pred pragom ameriškega kontinenta, če končno zmagajo v Evropi. Za tak primer ima zdaj v to svrho mandat od vseh ameriških republik in je tako zavarovana pred očitki, da hoče dotična posestva zase. Ta določba v pan-ameriškem sporazumu, sklenjenem v Havani, je gotovo najvažnejša v tem času splošne negotovosti. DRUGA NARODNA HIMNA Oficielna ameriška narodna himna je “Star Spangled Banner,” toda zadnje čase je prišla močno do veljave nekaka druga narodna himna “God Bless America” in je tako rekoč osvojila deželo. Na letošnjih narodnih konvencijah obeh večjih ameriških strank, republikanske in demokratske, je imela nova himna prominentno mesto, in zdi se, da jo je ljudstvo v splošnem sprejelo kot nekaj času primernega. Značilno je, da je pesem napisal priseljenec Irving Berlin, ki se je kot otrok s svojimi starši priselil iz Rusije v Ameriko. Pesem je bila napisana že leta (Dalje na 7. strani) NARODNA MLADINSKA UPRAVA Federalna mladinska uprava, National Youth Administration ali na kratko N. Y. A., deluje že peto leto. Skoraj 775,000 N. Y. A. delavcev bo zaposlenih v letošnjem mesecu, ko bo zapo-slenje na vrhuncu. Od teh je 500,000 dijakov in 275,000 mladih ljudi izven šole. Dijakom se pomaga z delno-časnim delom, tako da morejo nadaljevati svoje redno šolanje. Delo za mlade ljudi izven šole ima za svrho, da se jim daje prilika za izvežbanje v takih strokah, kjer je dobra prilika za zaposlitev v privatnih industrijah. Tudi za poljedelsko mladino je marsikje poskrbljeno, kjer mladeniči dobivajo poduk pod veščim nadzorstvom v predmetih, ki se tičejo njihovega dela. Mnogo je takih tečajev, ki so bili postavljeni v sodelovanju s poljedelskimi šolami in drugimi šolami. Kar se mladenič uči, se takoj vporab-lja v praktične svrhe. Na primer, mladenič, ki se je učil mlekarstva, ima priliko zaslužiti nekaj s praktičnim popoldanskim delom pri oskrbi krav. Dekle, ki se je naučilo osnovnih načel prehrane in poljedelskega gospodinjstva, ima priliko nekaj zaslužiti s tem, da dejanski pomaga pripravljati jedila za druge delavce, nastavljene pri N. Y. A. Nedavno se je obrnila večja; pažnja na one' projekte, kjer se mladi ljudje vežbajo v mizarskih in mehaničnih obrtih. Več stotin delavnic je bilo postavljenih širom dežele, ki sedaj zaposlujejo 25,000 mladih ljudi. Nekatere take delavnice se nahajajo v mestnih garažah, kjer se avtomobili popravljajo. Druge delavnice so v prostorih, danih na razpolago od šolskih in vrtnih uprav, kjer mladi ljudje izdelujejo ali popravljajo šolsko pohištvo in opreme za parke. Značilno za N. Y. A. programe za izvenšolsko mladino je, da se mladim ljudem daje prilika do izvežbanja v raznih posebnih strokah. Mladim ljudem se ne pusti, da bi se preveč specializirali — vsaj ne začetkoma. Svrha tega postopanja je, da se mladim ljudem nudi prilika, da bi sami zase našli, za kak del obrti sq največ sposobni in imajo največ zanimanja. Tekom fiskalnega leta, ki je končalo dne 30. junija 1939, je več kot četrt milijona mladih ljudi zapustilo delo v N. Y. A. projektih, in to radi raznih vzrokov — dobra četrtina je odšla, kjer je dobila delo v privatnih podjetjih. Dijakom, ki jim,N. Y. A. pomaga, tako da morejo dovršiti svoje redno šolanje, se daje delo na podlagi priporočila s strani šolskih oblasti, ki se ravnajo po potrebi dijakov. Taka dela v pomoč dijakom so različne vrste — od popravljenja šolskih oprem in olepšanja šolskih igra-lišč do važnih vrst znanstvene raziskave. Najmanjša plača za delnočasno delo šolskih dijakov je $3 in največ $6 na mesec. Za vseučiliščne dijake znaša plača od $10 do $20 na mesec in za dovršene vseučiliščnike od $20 do $30. — FLIS — Common Council. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV SLOVENSKI PLANINCI V Ljubljani se je nedavno vršila redna letna skupščina Slovenskega planinskega društva, na kateri je bilo zastopanih 17 podružnic po 125 delegatih., Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da ima Slovensko planinsko društvo 31 podružnic z 11,134 člani. Vse podružnice skupaj imajo 65 planinskih domov, koč in zavetišč, izmed katerih je 35 oskrbovanih vse leto, 22 le poleti in osem je zavetišč, ki niso oskrbovana. Na teh postojankah je za planince na razpolago 480 sob, 1118 postelj v sobah in 1005 ležišč na skupnih ležiščih. Po vpisni knjigi je lani posetilo planinske koče na slovenskih planinah o-krog 95,000 turistov. NEURJA V SLOVENIJI Sredi junija so v raznih krajih Slovenije besnele silne nevihte. V Razvanju pod Pohorjem je v zgodnjih jutranjih urah nastalo tako silovito treskanje, da je ljudi dobesedno metalo iz postelj. V stolp podružnične cerkve v Razvanju, ki je stara 829 let, je udarila strela in ga zažgala. Ostrejše stolpa je zgorelo, toda zvonovi so obviseli na trdnem oboku. Druge posebne škode požar ni napravil. V Rudniku pri Ljubljani je strela u-darila v hišo in gospodarsko ropčiča. V hlevu je strela ubila konja, v hiši pa je napravila precej razdejanja, toda domačini, dasi nekoliko omamljeni od puha strele, so požar pogasili. SOKOLSKI JUBILEJ Dne 16. junija se je v Kranju vršila lepa proslava 30-letnice gorenjske sokolske župe in 45-letnice Sokola v Kranju. Zleta se je udeležilo več sto Sokolov in 22 sokolskih praporov. Vseh posetnikov manifestacije je bilo nad štiri tisoč. Prisotnih je bilo mnogo zastopnikov vojnih in civilnih oblasti. Sokol v Kranju je za priliko 45-letnice razvil svoj novi prapor. PLANINSKI ORLI Na Gorenjskem so znana gnezdišča planinskih orlov v Bohinju pečine nad Savico in skalnata Komarča, ki se razteza za Bohinjskim jezerom. Drugo stalno gnezdišče je v Vratih. Tretje stalno gnezdišče je v Kokri, v Starcu in v Kozjem vrhu. Planinski orli navadno gnezdijo leto za letom na istem mestu in vsak par vzgoji kvečjemu le po dva mladiča, največkrat pa samo po enega. Zadnja leta pa se zdi, da planinski orli beže z Gorenjskega. Letos menda sploh nikjer na Gorenjskem ne gnezdijo. Vzroki za to morejo biti različni. Morda pose-ča tiste kraje preveč turistov, morda jih uničujejo tudi pre-goreči lovci, dasi so planinski orli postavno zaščiteni. Vsekakor bi bilo škoda, da bi ta ponosna ptica višin izginila z lepe Gorenjske. VLOM V ŽUPNIŠČE V škocijansko župnišče pri Turjaku je nedavno nedeljo vlomil tat, ki je iz župnikovega stanovanja odnesel 10 tisočakov, samokres in nekaj nabojev. Tatvina je bila izvršena tekom jutranje maše. Splošna sodba je, da je tatvino izvršil nepridiprav, ki so mu razmere dobro znane. VSAK POSVOJE Za Balkan, ali z drugimi besedami, za rumunsko olje, za banatsko pšenico, za hrvatsko in srbsko slanino in za sinji Jadran se pogajajo nemški daksel, rimska volkulja in ruski medved. Kdo bo zmagal ali kdo bo odnesel večji kos, je za enkrat težko reči. Istotako tudi ni mogoče z gotovostjo reči, na kateri strani so simpatije večine balkanskega prebivalstva. V današnjih časih pa je. to precej postranskega pomena. Balkancev, katerim se gre za kožo, ne bo nihče vprašal, kam hočejo i-ti. So premajhni in medsebojno preveč razprti. V Italiji so oblasti prepovedale ljubimkanje in druge slične “neumnosti.” Morda bi bilo dobro, če bi kdo Mussoliniju citiral tisto našo narodno popevko: “Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo!” v V Ameriki imamo nebotičnike, ki se dvigajo 50 in 100 nadstropij visoko in še več, pa kljub temu ne dosegajo neba. V Jugoslaviji pa so v tem oziru bolj skromni. V Sarajevu so zgradili nebotičnik, ki ima 9 nadstropij, v Ljubljani in Zagrebu nadevajo naslov nebotičnikov 14-nadstropnim poslopjem. Nebo nad Balkanom mora biti vsekakor nižje in prebivalstvu bližje. Pa saj je to tudi potrebno. Smo ucun-viiu ci ittu, da je Hitler poslal Mussoliniju za njegov rojstni dan močno oborožen oklopni vlak, ki baje lahko prav tako hitro ritensko vozi kot naprej. To je dobra i-deja, namreč, kar se ritenske vožnje tiče, za čas, ko bo Mussoliniju treba bežati. Samo, da ne bi bilo morje preblizu. * Znanstveniki so izračunali, da povprečna hišna muha živi tri mesece in da v tistem času izleže 2700 jajc. Tu naj bi se špe-glali perutninarji in se potrudili vzgojiti kokoši takih odličnih jajčarskih sposobnosti. v V Nemčiji je bilo nedavno obsojenih na triletno ječo šest nemških državljanov, ki so poslušali radijska poročila iz inozemstva. Krave, konji, koštru-ni, kozli, prašiči in osli v Nemčiji pa smejo še vedno poslušati kar hočejo. v Na farmi I. E. Wrighta v North Abingtonu, Mass., je podjetna koklja izvalila iz 13 jajc 14 piščancev. Sosedje zdaj dražijo Wrighta, da je bilo njegovi koklji podvrženo eno nezakonsko pišče. * Angleški jezik je bogat na izrazih; ima jih baje okrog 800,-000, medtem ko jih je v slovenščini le okrog 200,000. V nekaterih ozirih pa se Slovenci z našim skromnim besednim zakladom lahko kosamo z Angleži. Na primer, za pijanost imajo v angleščini 13 izrazov, mi pa jih imamo znatno več. Tako se lahko v slovenščini označi pijanega človeka, da je pijan, natr-kan,.v gornjem štuku, udarjen, nadelan, podgromast, nalit, sladko ginjen, opit, nadihan, vinjen, v stročji, majav, dobro razpoložen, slab v kolenih, v višjih sferah, dobre volje, v rožcah, o-kajen, natreskan, da mačke vika, da barko vozi itd. Pa naj reče kdo, da naš tozadevni besedni zaklad ni bogat! (Daljtf na 4. strani) Poročilo o volitvah delegatov združenih društev Result of Election of Joint Delegates Dr. št.—Ime kandidata: Od dr. št. Prejel glasov: Lodge No.—Name of Candidate: Of Lodge No. No. of votes: ( 4 John Demshar ...................... 4................ Vse — All ( 70 Ni poročila — No report (135 Ni poročila — No report (145 Ni poročila — No report ( 5 Martin L, Stepan ................... 5................. Vse — All (164 Ni poročila — No report ( 13 Joseph Dablock ................... 13................. Vse — A11 (165 Ni poročila — No report ( 14 Barbara Kramar ................... 141................ Vse — All 141) ” ” ”................ Vse — All (151 Ni poročila — No report ( 22 Ni poročila — No report (211 John Zvezich Sr................... 211................ Vse — All ( 27 Frank Krusich ..................... 28................ Vse — All (28 1 ” ” 28................ Vse — All ( 32 Mary Prašnikar................. 32.................. 8 ( 32 Mary Gorjup ................... 72.................. 1 ( 72 Mary Gorjup ................... 72................. 33 ( 72 Mary Prašnikar ................ 32.................. 0 ( 41 Fra ilk Weeder ................... 41................ Vse — All (127 ” ” 41................ Vse — All (157 ” ” 41............... Vse — All ( 47 Joka Lovshin ...................... 47................. 12 (179 Ni poročila — No report ( 50 Ign.-.c Zajc ...................... 50................ Vse — All ( 99 Ni poročila — No report ( 51*Petcr Blatnick .................. 86.................. 7 (52 ' Ni poročila — No report ( 86 Peter Blatnick ................. 86................. 18 ( 64 Ni poročila — No report (139 Joseph P. Grahek ................. 139.............. Vse — A11 (178 NI poročila — No report (234 Ni poročila — No report ( 69 Jo! n Becaj ...................... 187................ Vse — All (121 ” 187................ Vse — AH (187 ” ” 187................. 24 (189 Ni poročila — No report ( Frank Ferlich ........................ 75................ Vse — All (146 Ni poročila — No report ( 76 Albert Polajnar ................... 76................. 45 ( 76 Theresa Aristovnik ............... 167.................. 0 (167 Theresa Aristovnik ............. 167................. 13 (167 Albert Polajnar ................... 76.................. 0 ( 77 Mary Horvatin ............,........ 77................. 25 ( 77 Mary Stampler ................... 183................ 4 (183 Mary Stampler .................... 183.................. 7 (183 Mary Horvatin ..................... 77.................. 1 ( 81 Joseph Fayfar Jr................. 81................. 30 ( 81 Anton Brain .................. 158.................. 0 (158 Anton Brain ...................... 158................. 10 (158 Joseph Fayfar Jr................... 81.................. 0 ( 83 , Ni poročila — No report (134 Christine Mehle .................. 134................ Vse — A1I ( 87 Frank Kodelja .................. 87................. 25 ( 87 Jakob Cukjati ................. 152.................. 0 (152 Jakob Cukjati .................... 152................ 13 (152 Frank Kodelja .................... 87.................. 0 ( 89 Charles Sternisha ................. 8P................. 22 (159 Ni poročila — No report ( 92 Anton Oberstar .................... 92................. Vse — AI1 (220 ' Ni poročila — No report (101 Frank L, Tomsic ................. 101................. 30 (101 Frank Fink Jr. " 9jG ' SH» i (216 Frank Fink Jr................. 216.................. 5 (216 Frank L. Torasic ............. 101.................. 9 (106 John Keržič ..................... 106................. Vse — A11 (226 si poročila — No report (107 Frank Lovshin .................... 197................. 10 (107 Franees Kaplenk ................. 128.................. 0 (128 Frances Kaplenk .................. 128................. 30 ' (128 Frank Lovshin ................. 197.................. 0 ' (197 Frank Lovshin ................ 197................. 13 (197 Frances Kaplenk .................. 128................ 0 (110 John Kure .......„................ 110................ Vse — AI1 (153 Ni poročila — No report (111 Charles Jakopich ................. Ill................. Vse — All (233 Ni poročila — No report (118 John Lipec ....................... 118................. 29 (118 Joseph Skrabec ................... 147.................. 0 \ (147 Joseph Skrabec ................... 147................. 23 \ (147 John Lipec ....................... 118.................. 0 ' (122 Joseph Kerin ..................... 122................. Vse — A11 (;25 Ni poročila — No report •’:®* Ni poročila — No report * l23 Ni poročila — No report (192 Frank A. Erchul .................. 192................. 47 (124 Matt Vogrich ..................... 124................. 37 •19* Ni poročila — No report (126 Joseph Penich ................... 126.................. 6 (126 John Rahne ....................... 154.................. 0 (143 Joseph Penich .................... 126................. 20 (143 John Kahne ....................... 154.................. 0 (154 John Rahne ....................... 154................. 48 (154 Joseph Penich .................... 126.................. 0 (129 Mary Zgonc ....................... 129................. Vse — A11 <156 ,......... ni poročila — No report (130 Ignac Benkše .................... 130................. 39 (130 Agnes Jurecic ................. 170.................. 0 (170 Agnes Jurecic ................. 170................. 33 (170 Ignac Benkše ..................... 130.................. 0 (131 Anton Goloti .................. 131................. 45 (131 Joseph Kuffner ................ 142.................. 0 <1*2 jHfj poročila — No report (136 Anton F. Tauzely ................. 136.................. 30 (183 Ni poročila — No report (227 Xi poročila — No report (140 Stanley Jakovich ................. 140................ Vse — All (1^9 Ni poročila — No report (148 Frank Pcrnišek ................... 148................ Vse — A11 (175 Frank Pernišek .................. 148.................. 9 (155 Paul Ilovar ...................... 155.................. 14 (155 Frank Ponikvar ................... 160.................. 0 (160 Ni poročila — No report (166 Luka Cesnik ...................... 166.................. 14 (231 Ni poročila — No report (171 George Tomasevich ................ 171....f............. 21 (172 Ni poročila — No report (174 Frank Kramar .................. 174.................. 23 (174 \Vililam Kosmach ................. 209.................. 0 \ (209 Wiliam Kosmach ................... 209................. 11 \ (209 Frank Kramar ..................... 174.................. 0 ' (176 Frank Udovich .................... 176................ Vse — All ' 235) Frank Udovich 176................ 11 \ (182 Magdalena Widina 18*................. 23 ' (182 L. P. Boberg ... ................. 196.......*.......... 5 \ (196 L. P. Boberg ..................... 196................. 15 \ (196 Magdalena Widina ................. 182.................. 0 ' (185 Frank Hočevar .................... 185.................. 9 (218 Ni poročila — No report (188 John Urbančič .................... 188..........:...... 28 (188 Stanley Pogačnik ................. 229.................. 0 \ (229 Stanley Pogačnik ................ 229.................. 39 (229 John Urbančič .................... 188.................. 0 (198 Ni poročila — No report <207 Anton Dugar ...................... 207................. 12 (201 Louis Pozelnik .................. 201,~.............. 12 (202 Fannie Jenko .................... 202................. 24 (202 Louis Pozelnik ...................201................... 2 (203 Anton Klemenčič ,................. 203................. 13 (203 F.mil Jerich r..................... 228................ 2 (228 Emil Jerich ...................... 228.................. 4 (228 Anton Klemenčič .................. 203.................. 8 (205 Louis Polaski .................... 205..........* 22 (205 Stanley Progar.................... 236................. 0 (223 Stanley Progar ................... 236................. 6 (223 Louis Polaski .................... 205................. 0 (232 Louis Polaski .................... 205................. 7 (232 Stanley Progar ................... 236................. 1 (236 Stanley Progar ................... 236................ 20 (236 Louis Polaski .................... 205................. 0 Za društva št.—Izvoljeni delegati Namestniki For Lodges Nos.—Elected Delegates Alternates 4, 79, 135, 145 John Demshar (4) .........................Nimajo — None 5, 1G4 Martin L. Stepan (5).....................Jacob Pavlich (5) 13, 165 Joseph Dablock (13)..................Nimajo — None 14, 141, 151 Barbara Kramar (141)..................Martin Govednik (141) 22, 211 John Zvezich Sr. (211)..................Nimajo — None 27, 28 Frank Krusich (28) ........................Anton Koren (27) 32, 72 Mary Gorjup (72) .........................Mary Prašnikar (32) 41, 127, 157 Frank Weeder (41) .......................Nimajo — Nor>e 47, 179 John Lovshin (47) ........................Matt Pečjak Jr. (47) 50, 90 Ignac Zajc (50) .........................Nimajo — None 51, 52, 86 Peter Blatnik (86) ......................Nimajo — None 64, 139, 178, 234 Jos. P. Grahek (139).....................Nimajo — None 69, 121, 187, 169 John Becaj (187) .........................Anton Urbas (187) 75, 146 Frank Ferlich (75) .......................Nimajo — None 76, 167 Albert Polajnar (76)..................Theresa Aristovnik (167) 77, 183 Mary Horvatin (77)..................Mary Stampler (183 81, 158 Joseph Fayfar Jr. (81)..................Anton Brain (158) 83, 134 Christine Mehle (134).....................Mary Kershisnik (134) 87, 152 Frank Kodelja (87) ......................Jakob Cukjati (152) — 89, 159 Charles Sternisha (89)..................Anton Rems (89) * 92, 220 Anton Oberstar (92)..................Anton Muha (92) 101, 216 Frank L. Tomsic (101).....................Frank Fink Jr. (216) 106, 226 John Keržič (106) .......................Valentin Puntar (106) 107, 128, 197 Frances Kaplenk (128).....................Frank Lovshin (197) 110, 153 John Kure (110) ...........................Nimajo — None 111, 233 Chas. Jakopich (111)......................Egnatz Hren (111) 118, 147 John Lipec (118) ........................Joseph Skrabec (147 122, 125, 204 Joseph Kerin (122) ......................John Penko (122) 123, 192 Frank A. Erchul (192).....................Nimajo — None 124, 194 Matt Vogrich (124) .......................Frank Struna (124) 126, 143, 154 John Rahne (154) ......................, Joseph Penich (126) 129, 156 Mary Zgonc (129) .........................Margaret Bergant (129) 130, 170 Ignatz Benkše (130).......................Agnes Jurecic (170) 131, 142 Anton Golob (131) ........................Joseph Kuffner (142) 136, 163, 227 Anton F. Tauzely (136)....................Joseph Frank (136) 140, 199 Stanley Jakovich (140) ...................Nimajo — None 148, 175 Frank Pernišek (148).....................John Resnik (148) 155, 160 Paul Ilovar (155) ........................Frank Ponikvar (160) 166, 231 Luka Cesnik (166) .......................Louis Urbančič (166) 171, 172 George Tomasevich (171) ..................Nimajo — None 174, 209 Frank Kramar (174)........................Wililam Kosmach (209) 176, 235 Frank Udovich (176).......................Stepan Vukas (176) 182, 196 Magdalena Widina (182) ...........L. P. Boberg (196) 185, 218 Frank Hočevar (185).......................John Kozole (185) 188, 229 Stanley Pogačnik (229) ...................John Urbančič (188) 198, 207 Anton Dugar (207) .......................Frank Vrbančič (207) 201, 202 Fannie Jenko (202) .......................Louis Pozelnik (201) 203, 228 Anton Klemenčič (203) ....................Emil Jerich (228) 205, 223, 232, 236 Louis Polaski (205) ......................Stanley Progar (236) Rezultat volitve med društvi št. 54 in 150 ter 107 in 117 bo priobčen pozneje. The result of the election between Lodges 54 and 150 and 109 and 117 will be announced later. ANTON ZBASNIK, glavni tajnik — Supreme Secretary. Iz urada tajnika finančnega odseka JSKJ Od 1. januarja 1940 do 30. junija 1940 smo kupili sledeče bonde: Od tvrdke H. C. Speer and Sons Company, Chicago: $15,000.00 Commonwealth of Pennsylvania, 3% % Turnpike Revenue Bonds, due August 1, 1968, Price: 99i/2 and interest: Od tvrdke Perko and Zink, Cleveland: $20,000.00 City of Fairmont, W. Va. 4% Revenue Bonds, due January 1, 1962/68, Price: 111.69 and 112.70; Od C. W. McNear and Company, Chicago: $6,000.00 Gallup, N. Mex. 4l/2% Electric Light and Power Revenue Bonds, due November 1, 1955/58, Price: 3.35% basis; $10,000.00 City of Hamtramck, Mich. 4%% Water Bonds, due January 1, 1961. Price: 3.40% basis; $10,000.00 City of Carbondale, Pa., 41/2 % Judgment Funding Bonds, due June 1, 1956/59, Price: 3.25% basis; 0:1 H. C. Speer and Sons Company, Chicago: $5,000.00 City of Camden, N. J. 4% General Obligation Bonds, due December 1, 1954, Price: 3.70'' basis; Od C. W. McNear and Company, Chicago: $25,000.00 City of Millville," N. J. 41/2% General Refunding Bonds, ’due Sept. 1, 1966/67. Price: 3.45% basis; Od Perko and Zink, Cleveland: $15,000.00 City of Garfield, N. J, 4i/2% Water Refunding Bonds, Due September 1, 1955, Price: 3.50% basis; $15,000.00 Carroll County, Tenn., 4% Refunding Bonds, Due April 1, 1964, Price: 3.55% basis. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBASNIK, tajnik finančnega odseka. 2 33610 208.98 20 ..................... 39806 113.06 21 ................... 43561 100.00 30 ..................... 43219 25.83 37 ......,.............. 42299 161.80 37 ..................... 34535 108.38 40 ..................... 43350 29.28 42 .................... 37959 257.06 45 ..................... 43352 125.00 45 ................ .... 33382 411.22 55 ..................... 35254 10.00 58 ..................... 36276 36.12 99 ..................... 34932 11.14 99 ..................... 38240 13.07 103 ..................... 35040 116.96 103 ..................... 34608 103.01 110 *................... 34331 176.37 110 ..................v.. 34050 170.50 120 ..................... 35304 99.22 120 ..................... 43223 3.10 132 ..................... 33901 470.51 144 ..................... 43710 100.00 158 ..................... 34001 392.14 158 ..................... 35428 353.49 199 ..................... 40342 17.10 Skupaj-Total .....................$4,077.24 ANTON ZBASNIK, glavni tajnik’— Supreme Secretary Iz urada glavnega tajnika From the Office of Supreme Secretary (Nadaljevanje iz zadnje izdaje) PREMEMBE V ČLANSTVU MESECA MAJA 1940. 1 | CHANGES IN MEMBERSHIP DUR-i ING THE MONTH OF MAY 1940 Odrasli oddelek — Adult Dept. \ Dr. št. 36: Ilija Cvijanovich, Amelia ; Galayda, Andrew Galayda, Jr., Mary Gelles, Andrew Havrilesko, Gabriel Ko- bal, Joseph Koss, Tony Pirschin. j Dr. št. 42; Jake J. Piute, Max M. 1 Tekavec. Dr. št. 43: Louis C. Vidmar. Dr. št. 44: Frances Krancz. Dr. št. 49: Olga Bayuk, Joe Kolich, Angeline Mootz, Frank J. Yankovic. Dr. št. 54: Josephine Yeshe. Dr. št. 55: Lena Arnold. Dr. št. 58: Joe Mering. Dr. št. 66:'John R. Oblak, Rose Vidmar. Dr. št. 70: George R- Radeff, Joe Za-bukavec. Dr. št, 75: Sophie Bitz, Gabriel Davis, Anthony Leskovic, John Likar. Dr. št. 84: Leo Dalce, Pete Govich. Dr. št. 85: Louis N. Perushek, Jr., John Pleveli. Iz urada gl tajnika Posojila na članske certifikate za meseca junija 191^0. Loans On Membership Certificates for the Month of June 19Jt0. Dr. št. Cert. St. Vsota Lodge. No. Cert.No. Amount 1 33602 $ 463.90 Dr. št. 88: Resellio K. Kosiancich. Dr. št. 92: Charlotte Klein. Dr. št. 94: Apolonija Ogrin. Dr. št. 105: Alouis Govednik, Joseph Govednik, Hubert A. Tapfer. Dr. št. 114: Peter Preblich, Elsie Ter-zini. Dr. št. 118: Joe Pompia. Dr. št. 120: Robert W. Maki. Dr. št. 140; Philip Jubic, Frances R. Marsh, Angelo Scurto. Dr. št. 149: Frances Zele. Dr. št. 150: Marjorie Jakula, Anne Novoselac. Dl. št. 159: Carl W. Loozer. Dr. št. 163: Mary Skerl. / DDr. št. 171: Frank Bozek. Dr. št. 176: Rudy Evancich. Dr. št. 182: Lena Skerlong. Dr. št. 185: Josephine Osaben. Dr. št. 188: Albert Bohinc, Stephen J. Branchick, Frank Fortuna, Fran J. Novosele, James V. Ruzich, Louis Starman. Dr. št. 190; Ann Bertoglio, Jane Best, Anne M. Gornick, Bernice Pappas, Peter P. Rebich, Margaret Troglia. Dr. št. 194: Robert L. Deal. Dr. št. 200: Rose Omerza. Dr. št. 218: Mary Draghi. Dr. št. 225: Jack Barlich, Milan Peich. Dr. št. 230: Helen Bertolini, Mary Perkovich, Ina I. Pernat. Dr. št. 232: Antonette Parrino, James Parrinc. Novi člani načrta “E” — New Members Plan “E” Dr. št. 1: John Jerich, Lina Jerich, Walter T. Watzka, Gretchen C. Webber. Di. št. 6: Julia B. Tomazic. Dr, št. 11: Ernest R. Weiss. Dr. št. 18: Anne Sikich. Dr. št. 20: William J. Novak. Dr. št. 21: Alice M. Grabrian, Mike Mamuzich, James F. G. McConaty. Dr. št. 25: Mike Ochis. Dr. št. 26: Christine Krainc. Dr. št. 30: Andy Shustarich, Jr. Dr, št. 31: Esther Zidanšek. Dr. št. 35: Marie Swegle. Dr. št. 36; Betty Dolgos, Rose Mary Vicic. Dr. št. 66: Albert R. Adamich, Edward M. Svetich, M. D. Dr. št. 81: Edward Kocjan. Dr. št. 89; Harry Sever. Dr. št. 108: Frank Milavec, Jr. Dr. št. 114: Anthony L. Apostle, Verna L. Sarjanen. Dr. št. 116: Elmer B. Remic. Dr. St. 131: Glendon O. Allen, Carl Stimac, Lillian D. Stimac. Dr. št. 132: Josephine Bajt, John Fink. Dr. št. 133: Mary Bombich, Anthony Stupnick. Dr. št. 144: George Ozanich. Dr. št. 149: Sophie Senicer. Dr. št. 166: Fred J. Lescak, Victoria Watson. Dr. št. 184: John P. Novak, Effie D. Poshak. Dr. št. 190: Esther Crnich, Dorothy Mikovich, Dorothy Stefanich. Dr. št. 205: Josephine Retzel. Dr. št. 230: Rose Corradi, Sophie B. Sterle. Novi člani načrta “F” — New Members Plan “F” Dr. št. 1: John Akins, Mario Casa-grande, Ellia M. Kobe. Dr. št. 25: Albert Primozich, Matt Primozich. Dr. št. 36: John F. Butara. Dr. št. 42: Robert Gacnik, Joseph B. Mismash, John J. Starcer, Nick J. Zakrasek. Dr. št. 54: Florence Chermugal, Lawrence Chermugal. Dr. št. 75: Edward Salamon. Dr. št. 84: Frank J. Martini. Dr. št. 85: Frank Shuster, Jr. Dr. št. 129: Helen Lundeen. Dr. št. 133: Mayme Omersa. Dr. št. 138: Henry S. Skerly. Dr. št. 140; Joe Bradovich. Dr. št. 149: Veronika A. Bole, Helen Zagar. Dr. št. 173: Matthew S. Malovic. Dr. št. 190: John R. McNeil, Elizabeth Troglia. Dr. št. 202: Harvey Faigl. Zopet sprejeti — Reinstated Dr. št. 25: Aldea M. Roeder 39245. Dr. št. 26: John Kocsis 36386, Arthur W. Podvasnik 37893, Edward Podvas-nik 30756. Dr. št. 36: William Zabric 42327. Dr. št. 37: Anton Turkovich 13446. Dr. št. 71: Joseph Rudman 34440. Dr. št. 99: Johana Debevec 34932, Paul Debevc 38240. Dr. št. 106: Frank E. Beline 38168. Dr. št. 132: Joseph F. Kozel 32898. Dr. št. 160: Theresa Kocina 39857, Frank Kocina 35652. Dr. št. 166: Rose M. Glazer 36884j Dr. št. 171: Mirko Relac 33444, Dr. št. 186: John Koren 41071. Dr. št. 218: Leo Reck 42264, Theodore Kukich 34672. Dr. št. 229: George Makovec 38462, Mike Makovec 41850, Steve Jaeson 41549, Louis S. Babich 39732 Steve R. Babich 38309. Dr. št. 235: Emerick Korich 41238. Suspendirani — Suspend^ Dr. št. 20: Edward Križan 38859. Dr. št. 21: Pasqual LaConte 42479. Dr. št. 22: Mary Pozek 8866, Polona Kopernik 8851. Dr. št. 25: John Urbiha 31076, Jennie j Urbiha 25624. Dr. št. 26: Frank Brozic 37452, Olga! Brozic 40421, Joseph L. Trempus 39115. i Dr. št. 36: Tony Beltz, Jr. 40953. Dr. št. 40: Anna Bratkovich B-9, Frank Bratkovich B-318, Joseph B. Haluska 41584, John Perich 41564, Mary Regina 34796, John Utzman 41607, Angelo Bianchetti 41602, Joseph Yakel 40745. Dr. št. 54: Joe Ptosnick 39201. Dr. št. 55: Martin Krumar 41566. George A. Kushon 42618, Anna Ross 25B93, Annucci F. Ross 35254. Dr. št. 78: Louis Tekavec 32767. Dr. št. 83: Guy Pasquini 32984. Dr. št, 87: John Lesar 38389, Stefania Lesar 41297. Dr. št. 88: Hedvicka LaPoint 36259. Dr. št. 99; Rudolf Kalafsky 42412. Dt. št. 101: Joe Bechaver 41515. Dr. št. 103: Josefa Tisovec 35415, Jennie Podpadec 22023. Dr. št. 126: Robert Penich 41144, Helen M. Penich 40442, Peter Zorich 40101. Dr. št. 128: Frank J. Turk 34877. Dr. št. 132: Daniel Jazbec 28855, Anton Tomsic 22158, Anna Tomsic 27422, John P. Yapel 42033. Dr. št. 136: Tony Hribar 40814, Florence Hribar 40813. Dr. št. 138: George Baikovas 42038, Mike Balkovac, Sr., 41998, Mike J. Bal-kovac, Jr., 40735, Frank Balkovich 40684. Dr. št. 144: Joseph A. Majerle 36564, Alice Smith 27127, Ludmila Yuvan 35852. Dr. št. 151: Catherine Jonlich 36053, Rudolf Susanj 37279. Dr. št. 155: Frank J. Perko 41409. Dr. št. 171: Anthony Rugola 42623. Dr. št. 186: Anna Mestek 41699. Dr. št. 200: John Artisensi 38224. Dr. št. 204: Kuzma Varljen 37794, Mary Varljen 40077. Dr. št. 222: Amelia Bratosh 42363, Louis Klančar 25316. Dr. št. 229: Paul Pichiottino 41433. Dr. št. 231: Joseph Vitkovic 39632. Dr. št. 232: John Kaskie 39892/ Dr. št. 233: John Kuhl 40944. Prestopili — Transferred Od dr. št. 29 k dr. št. 149: Christina Susa 37556. Od dr. št. 75 k dr. št. 155: Mary Lesjak 21299, Matija Lesjak 17006. Vzeli odpravnino — Cash Surrender Dr. št. 3: John Modic 34727. • Odstopili — Withdrawals Dr. št. 88: Frances Gillen 33146. Dr. št. 235: William Shistock, Jr. 43005. Umrli — Died Dr. št. 27: Frank Lumpert 18131. Dr. št. 39: Peter Bega 10594. Dr. št. 42: Alojzija Baudek 20865. Dr. št. 66: Frances Yakich 41892, Mary Železnik 26266. Dr. št. 72: Valentine Majnik 11545. Dr. št. 79; Frank Korelič 41783. Dr. št. 148: Anton Mauser 7342. Dr. št. 168; Lawrence Oblock 35084. Dr. št.J.86: Sylvia Jelercic 36892. Dr. št. 207: Joe Kastelic 26636. Premembe v zavarovalnini — Changes in Insurance Dr. št. 30: Iz $500 na $1000—Frank Trdan 43347. Dr. št. 36: Iz $250 na $1000—Dorothy Marhepka 43349. Dr. št. 66: Iz $500 na $1000—Frank Železnik 43355. Dr. št. 138: Iz $500 na $1000—Anton Kovačič 43356, Madeline Skerly 43357. Dr. št. 159: Iz $250 na $500—Anna Chernick 43145. PREMEMBE V ČLANSTVU MESECA MAJA 1940. CHANGES IN MEMBERSHIP DURING THE MONTH OF MAY 1940. Mladinski Oddelelc.—Juvenile Department Novi člani načrta "JA” — New Members Plan “JA” Dr. št. 1: David L. Fortier, Deann E. Fortier, Charles Jerich, Joseph H. Krall. Dr. št. 3: Wanita Shimkus. Dr. št. 5; Joseph J. Mesoyedec. Dr. št. 6; Albin L. Hribar, Joyce E. Hribar, Audrey M. Tomazic, Kenneth E. Tomazic, Titus M. Tomazic, James Yurman, Loretta Yurman. Dr. št. 15: Darryel F. McCurry, Darwin E. McCurry, Robert L. McCurry. Dr. št. 16: Georgette M. Rok, Frances J. Thomas. ’ Dr. št. 21: Anthony Caruso, Catherine Caruso, Joseph Caruso, Josephine Caruso, Lillian Caruso, Lilliam Kambic, Frank R. Major, John F. Major, Edward J. Mauser, Jr., Rudolf S. Mauser, Wayne R. Unger, Patricia S. Vidick. Dr. št. 26: Deanna M. Sneler. Dr. št. 29: Robert E. Košenina. Dr. št. 30: Donna M. Salmi. Dr. št. 31: Josephine M. Kratt. Dr. št. 35: Helen Dezelan, Tomaz A. Jereb. Dr. št. 36: Joseph F. Cekada, Rose M. Cekada, Nancy L. Galayda, Gerald D. Korber, Judith L. Michnya, Betty C. Poje. Dr. št. 42: Betty A. Straus. Dr. št. 43: Lon J. Blackman, Jack E. Cummins, June M. Cummins, Agnes E. Duke, Dacre A. Duke, Dorothy F. Duke, John P. Duke, Robert E. Duke, William E. Duke, Gene R. Grandy, Norma F. Grandy, Carole L. Moe, Betty A. Riggs, Richard F. Smith, Barbara E. Wegman, Carol M. Wood, Charles E. Wood, James H. Wood, Ruth V. Wood, Lawrence L. Zuhoski, Mary A. Zuhoski. Dr. št. 44: Frances A. Cerne. Dr. št. 47: Larry G. Cowling, Patricia L. Snyder. Dr. št. 49: Mathilda M, Bratty, Richard L. Horvatič, Mary T. Istock, Anthony Macek, Mitchel Macek Victor Macek, Dorothy Pinter, Helen Pinter, Albert L. Smarker, Charles E. Smar-ker, Donald J. Smarker, Francis J. Smarker, Richard L. Smarker, Anthony P. Smrekar, Frank I. Smrekar, John D. Smrekar, Dorothy M. Snyder, John Spehar, Ronald Spehar, Daniel F. Tome, Franklin D. Tome. Dr. št. 66: Patricia J. Gnidovec, Charles E. Patridge, Dan L. Partridge, Grace D. Patrtdige, Pat W. Partridge, Robert L. Patrtridge, Lorraine Skofi. Dr. št. 70: Lawrence Golenko, Frank S. ICobal, Nancy L. Krupa, Nicholas Krcmar, Rosemarie Krupa, Joan Zorko. Dr. št. 77: Joann Nalevanko, Raymond D. Walko. Dr. št. 84: ^lara Martini, William Martini, John A. Tomsieh. Dr. št. 87: Mary R. Palermo, Richard Taschler. Dr. št. 92: Sandra M. S. Krabbe. Dr. št. 105: Cleo S. Bishop, James H. Shea. Dr. št. 107: Elaine Patskowski. Dr. št. 114: Frank E. Terzini. Dr. št. 118: Charles Grando, Jeanette Grando, Michael Massarotti, Tony W. Massarotti, Elizabeth M. Novarro. Dr. št. 120: Anthony Burja, Josephine Burja, Lawrence Burja, Mary A. Burja, Curtis M. Carlson, Jean Carlson, Thomas J. Corpora. Richard J. Dragavon, Thomas J. Dragavon, Bever- ly R. Lobe, Mailyn A. Merrill, Th J. Stonich. .. Dr. št. 130: William A. MiIler', ,a « Dr. št. 131: John M. Allen, Mw 6 McCabe, Mary J. Sawtelle, Jeann Van Tighem, Mary E. Trunkle. Dr. £c. 133: Anthony Drobnlc,’,h„„y Kapsh, Jr., Rose M. Leoni, A® Potomocnik, Donald ^61 Dr. št. 138: Janet Gerlosky, | ^ J. Giaccardo. n»rle# 1 | Dr. št. 140: Clivene F. Begano, Da ^ J. Begano, James F. Begano, 0 ^ ^ Begano, Robert L. Begano, Thf gg. j 3. Begano, Anthony Berardino, ( ardino, Peter Berardino, Jr., , j E. Haase, Anne M. Marsh, How Marsh, Rose M. Marsh, Roy ^ Mary J. Marsh. h J& t. Dr. št. 149; John J. Ducsay, cai a Greza, George Greza, Rose M- ij r Bertha Pavcic, Mildred Pavpfe Urbas, Jr., Romaine J. Urbas. ^ Dr. št. 150: Elaine Kang^JSH ,* Kangalos, George E. Kuzma, Ge' ,0 ,!1l A. Kuzma, Robert E. iOlson, A. Stepan. . tr j 1, Dr. št. 159: John J. Pavlesi* Dr. št. 162: Nancy Manowskt ^ 4, Dr. št. 163: Frank Skerl, Mary Sylvia Skerl. . i|- j. Dr. št. 166: Edward J. Go’J ’$• . lian M. Gorjanc, Lorine Lus^’ peip!H ® ann Perkne, Clona J. Stanfie* ' iil( J. Stanfield, Sandra S. Stan ^ ^ Dr. št. 168: Golda La RU neth G. Day, John G. McDonald, thy J. Miller, Lyn R. Thomas. ^ ^ Dr. št, 186: Irene M. Kompare’ ^ 11a Lunka. yincetf w Dr. št. 188: Augst Fortuna, , m Fortuna. jpgrf* ^jl Dr. St. 190: Donna M. Bac0«arry L. Butori, Frank J. But°r1' I* Butori, Helen E. Cooper, p. Crnich, Anton Culum,. EUZ* v0-)um, Helen Culum, Sharon K. ^ j, Raymond J. Martincich, $• Matule. Dan McKinnon, D01‘ St Kinnon, Walter McKinnon, ^ Meljie, Donald Nicholls, Kenn ^ oils, Louise Nicholls, Mona ]o!(i Alice J. Olds, Donald J. o’NieR0pert*, E. Perry, Ronald A. sPolar.’MOnic* ^ Strnad, Daniel P. Thomas, gn«iWjla| Thomas, William R. Thomas, 1 M. Vicary, Leonard F. Bararug ■ PV( Culum, John P. Thomas. Dr. št. 225: Edythe M. M°rtl ’ SO^ jL C. Moiden, Anton Muhich, C. Novak, Lawrence F. Tusha > F. Tufhar. „,,r.l!,I JS Dr. št. 230: Mary A. Andres bara J. Biondi. James J. iJ ^L , J. Biondi, James L. Jula, Musga, Mary M. Lavrich, J°s j^ry • Jifij la^cic, Marilyn J. Pechoni , Perk: vicli, Eugene Pogo Pogorelc, Theodore S. Prapo cer L Robnik, Evelyn Scaia,.,affl»] Scaia, Dale Duane Trevena, - I. Tuman. . , Dr. št. 232: Arlene dine Dobrosky. Joan Dobros Kesntck, James Parrino, 3U ; Panino. „ .,.1, il. Dr št. 236: Edward T. Zu* 0 Novi člani načrta “JB” — * ■’ Cij Plan “JB” Tean/f ij, Dr. št. 36: John Gelles, J | ^ Klanchar, Charles Kovalcik. j . 0] Dr. št. 130: Richard Resell Novi člani načrta “JC” ?0q Plan “JC” . I ( Dr. št. 25: Edward prin^®tcil. I Dr. št. 133: Rochelle M. a Dr. št. 138: Mary L. Skarto ^ v Dr. št. 190: Fred J. FOrtU« ' j. M. Furtune, Frank A. Lub><»'JI(,e fti P. Lubick, Loan M. Lynch, l-ynch- , T!lncsitl ^ 16624, Robert Mohorich 16613. (Dalje na 8, strani M A DOPISI e9an, III. _ Podpisana Menu konvenčnega pri-^ |alnega odbora na j lepše ^ JUjem vsem glavnim od-1 članom in sploh > i so dosedaj tako veliko-^ _° Prispevali (v obliki če-bankovcev) k naši spo-jj j knjižici. Apeliram na j ^e’ ^ se mislijo odzvati r °J apel, pa tega še niso ltr, *’ imajo v to svrho čas *«*> 15. avgusta. |.1Venčni pripravljalni odtali zc*aj P°&0S^0 seje, na **e l raz^rav^Ja 0 vsem, ka-i , ° delegatom pripravilo ta« ej®e bivanje med na-Lj^Sa konvencije. Odbor si t ,e nalogo storiti vse, da u^ati 16. redne konven-°dnesli iz Waukega-T feše vtise. Ulov Prejmem imena in kbo 'zv°iJenih delega-^otl1 vsem razposlala vpra-WsV^’ katere naj izvolijo 1 *n nemudoma vrniti. is]ai ^om vsakemu posebej z naslovom stano-in' , morebitna vpraša- 4slovite na: Mrs. Mary Celarec, 925 McAlister Ave., Waukegan, 111. jLj.---------- if j P«. — Člani in čla-'l(jrU^Va ®v* Jurija, št. 61 |a I S?^°^° avgusta bo ^ ruštvena seja, ker ista °.Zadnja pred 16. redno ^ , •J0- Dolžnost vsakega ^10 članice je, da se ome-5a Se^e udeleži, članstvo naj kv°1?lenjeni seji dalo navo-sje delegatu, kako naj N,ruštv° zastopa na kon-•ito' delegat ma od ^društva nikakih navo-■L rat ne ve, kako naj na-E i a konvenciji, da zadovo-K, stvo. Vsak član naj bi ■k. Pravila in, ako najde itI’'!ar po njegovem mne-%ttl]og.uJe izb°ljšav, naj jf° J.Zadevo društveni seji, |icijaJl ukrepa. Seveda, kon-^jjn 116 bo mogla vsega spre-|Poro!Se&a odobriti, kar bodo P°samezni delegati K Va> toda iz mnogih prirod Se navadno zamore naj-Pi2aa)’ ^ekaj, kar je koristno ■L^ino članstva, če že ne j' Vga posameznika. % društev JSKJ je včla-^ederacijah, pa se na r* * Po ^°^em svojih zastopni-/ Umujejo, kako bi bilo 0 ^ smo predaleč od ■ta n veracije, da bi se mogli . udejstvovati, poleg ■ H0]Pa čla.ni našega dru-%gJ .^alo zanimajo za dru-| l0 j Je» da bi vsaj tam ukre-j *n °nem. Zato je po- ^,a Se članstvo našega ar rn°goče polnoštevil-^ Sto * VSaj Prihodnje seje a’ nekoliko razpravlja f ^ i ^r°blemih in da navo-/ \ *°&vencijo svojemu de- 1 °nvencija se vrši samo . *i ^iri leta enkrat, in Sorat na vsaka štiri leta ► resno zanimati tu- \ V° Vsakega krajevnega * Si-okf društvene in jedno-M ' lo< eine- Na svidenje na !. Hi av£usta in bratski po-i | 2a društvo št. 61 JS- $ J k & . ° n Pezdirc, Sr., tajnik. (r ____ JO Wash. — Ne seji X ratje svobode, št. 162 «•' r* st Se Je vr®^a meseca 4 SLabila samo dva kandi- * nSei •^e.®a^s^vo na redni 'a \ jJl> in sicer sestra Mary * PSe i ^ra^ ^rank Potočnik. t Potočnik odpove-S,0'daturi, je bila sestra 'A | ‘ftj0 0 izvoljena za dte-(j ^a namestnika pa je H izvoljen sobrat 0^°^nik- Društvo je iz-' ^anov> da 8t^boi°v Pravila in priporo-f^atin-J^ave- Na ta način bo , JJstva Ja dobila priporočila I kr\Za konvencijo. Upamo, ^vencija v vseh ozirih uspešna ter da bo storila vse I najboljše, kar bo v razmerah mogoče, za mladino, pa tudi za stare člane. Nesreče precej pogosto obiskujejo naše društvo. Meseca maja je bil pri eksploziji v premo-govoru močno opečen brat tajnik John Mihelič; zdravje se mu polagoma obrača na bolje. Dne 15. julija je brat John Chacata pri pokrivanju strehe padel 14 čevljev globoko; sreča je bila, da je ostal pri življenju in da se ni nič polomil, pač pa se je močno pretresel. Dne 24. julija se je na križišču v avtomobil brata Jerneja Kraševca zaletel s tračnicami naložen truck tako nesrečno, da je bila ubita soproga voznika trucka, ki se je na istem vozila. Na avtomobilu so bili sobrat Krašovec, njegova hči Mrs. M. Gore in njegova vnukinja Maryon. Brat Krašovec je bil precej težko poškodovan in se zdravi v bolnišnici V Enumclawu, Mrs. Gore, ki je bila še hujše poškodovana, se zdravi v bolnišnici v Auburnu, njena hčerka Maryon pa je bila le lahko ranjena. Skoro čudež je, da so omenjeni sploh ostali pri življenju. Dalje so bolni sestra Josephine Terlep, Henry Bellock in John Laush; slednji je bil poškodovan, ko je padel z voza. Karl Venišnik se je vrnil iz bolnišnice, kjer se je moral podvreči operaciji na očesu. Vsem bolnim članom in članicam želimo vsi, da se kmalu in popolnoma pozdravijo. Naj še omenim, da smo imeli tukaj kakih šest tednov precej hudo sušo. Končno je le spet namočil zemljo težko pričakovani dež, ki so ga bili veseli ljudje in živina. K sklepu pozivam člane in članice našega društva, da se v obilem številu udeležijo seje meseca avgusta; posebno tisti naj bi prišli, ki imajo kakšna priporočila za konvencijo. Obenem upam ter želim, da bi bila prihodnja 16. redna konvencija JSKJ v vseh ozirih uspešna v korist vsega članstva in na-daljnega napredka in ugleda naše Jednote. Pozdrav vsem! Josephine Richter, blagajničarka društva št. 162 JSKJ. Rockingham, Pa. — Društvo Ilirija, št. 145 JSKJ, je na svoji zadnji seji sklenilo prirediti veselico v korist društvene blagajne. Veselica se bo vršila v soboto 10. avgusta v Poljski dvorani v Central Cityu, Pa. Za ples bodo igrale sestre Bergant iz Lisbona, Ohio. Vsi člani in članice našega društva ter vsi drugi rojaki in rojakinje v tem okrožju so prijazno vabljeni na poset ta veselice. Na svidenje v soboto 10. avgusta zvečer in bratski pozdrav! — Za društvo št. 145 JSKJ: Harry Cebron, predsednik. Roundup, Mont. — Na seji društva Sv. Mihaela, št. 88 JSKJ, ki se je vršila 21. julija, je bilo zaključeno, da se pozove člane, naj se polnoštevilno udeležijo seje 18. avgusta. Na omenjeni seji bomo razpravljali o pravilih. Zadnja seja je bila slabo obiskana in se ni mogel izbrati potrebni odbor za pravila. Zato naj se člani udeležijo prihodnje seje. Zdaj je zadnji čas, da vsak pove, kaj ga teži in kako naj bi se po njegovem mnenju izboljšala pravila. Od ene in druge strani slišim ugovore proti priporočilom za izpremembo pravil, kakor jih je članstvu predložil v razmotriva-nje glavni tajnik Anton Zbaš-nik. Posebno priporočila glede plačevanja bolniš k i h podpor mnogim niso po volji. Tudi jaz se ne strinjam z vsem. Po mojem mnenju stara pravila glede bolniških podpor ne potrebujejo mnogo izpremembe. Podpora naj ostane šest mesecev celotna in šest mesecev polovična. Iz onemoglostnega sklada naj se plačuje 24 mese- cev po 10 dolarjev na mesec. Podpora naj se plačuje od prvega dne, pa naj se zadnja dva dneva odbije. Zdravnik računa za prvi obisk in zdravila je treba plačati. Tudi glede podpore za nedelje in praznike naj ostane kot je sedaj, ker za zdravnika in zdravila ter za druge potrebščine je treba vsak dan plačati, ne samo ob delavnikih. Pri priporočilih, koliko bi se plačalo za vsako bolezen na leto, se mi zdi, da bi moral biti bolnik bolan vsako pot za drugo bolezen. To se čudno meša in ne vem, kaj bi se moglo napraviti iz tega. Za operacijo naj se plača, čeprav operirani takoj podleže. Zdravnik že pred operacijo pove račun* koliko bo stala, in po operaciji zahteva plačilo takoj. Torej naj Jednota plača za operacijo. Dediči imajo ob smrti člana dovolj že drugih stroškov. Bolniške podpore naj se plačujejo, dokler je član bolan. Nekateri člani od gotove bolezni prej ozdravijo kot drugi. Porodniška nagrada naj bi se zvišala materi na $20, otroku pa na $5, po 14 dnevih pa bolniška podpora, ako je članica bolna naprej. V priporočilih za nova pravila je točka, da če se članu omrači um pred potekom dveletne članske dobe in povzroči smrt, ali če si član sam življenje vzame, da se ne bi izplačala smrt-nina. Jaz bi priporočala, da se v takih slučajih smrtnina izplača. Nihče si ne bo vzel življenja, ako je pri pravi pameti, zato, da bi dediči dobili denar. Kadar se človeku omrači um, ne ve, kaj dela. Ko je član pristopil v društvo in Jednoto, je bil preiskan od zdravnika, kar je dokaz, da je bil takrat zdrav, drugače ne bi bil sprejet v Jednoto. Za dve leti naprej pa ne more zdravnik jamčiti, da bo član zdrav, niti član sam ne ve, kaj ga čaka v bodočnosti. Glede posečanja sej bi se moralo nekaj ukreniti. Včasih ne pride toliko članov na sejo, da bi bilo mogoče odobriti bolniške nakaznice, sam društveni odbor pa tega ne more storiti/ Za bolnika je pa tudi krivično, da bi moral čakati dva meseca na podporo. Po mojem mnenju bi se moralo dati v nova pravila, da se mora vsak član vsaj na vsake tri mesece enkrat udeležiti seje, ali pa plačati 50 Centov kazni v društveno blagajno. Sedaj nimamo tega v pravilih. To naj bi se dodalo točkama 467 in 468. Ker ni zdaj take točke v pravilih, imajo člani izgovor, da izostajajo od sej. Naša društva skoro niso videti več kot bratske organizacije, ampak kot kake zavarovalninske družbe. Tajnik pa naj hodi od enega do drugega in kolekta ases-mente. Dalje bi moralo priti v nova pravila, da član ne sme nagovarjati drugega člana, da naj prestopi od enega društva k drugemu društvu iste Jednote. To ni bratsko in povzroča le sovraštvo med društvi. To tudi ni za napredek Jednoti, ampak ji še lahko škoduje čez čas. Tak član, ki pregovori drugega člana, da prestopi k drugemu društvu iste Jednote, bi naj bil kaznovan s tem, da bi se mu odtrgalo en mesec bolniške podpore. Nove člane pridobivati v društvo je dobro, toda jemati stare od enega društva k drugemu nj bratsko. Novo sestavljena priporočila za bolniško podporo nam nudijo večje vsote zavarovanja v bolniškem skladu. Na drugi način pa krajšajo dobo bolezni in mesece. Od ene strani nam obetajo veliko, na drugi strani nam pa krajšajo. Člane dobimo v Jednoto največ zato, ker nudimo bolniško podporo. Ako ne bi imeli bol niških podpor, bi dobili malo novih članov. Večini tu rojenih so bolj pri srcu zavarovalninske družbe kot podporne organizacije, posebno tu pri nas. Nekaj članov našega društva se je že izrazilo, da če konvencija sprejme vse predlagane izpremembe,; bodo pustili društvo. Nekateri pravijo, da glavni odborniki kar sami sklepajo in da oni sami sestavljajo pravi-J la. Jaz seveda skušam takim članom pojasniti, da temu ni tako. Glavni urad ima tekom svojega poslovanja gotove izkušnje. Potem zborujejo federacije in pošiljajo glavnemu uradu svoja priporočila. Morda jih pošiljajo tudi nekateri posamezni člani. Na podlagi tega potem glavni urad sestavi osnutek novih pravil. Toda take priporočane izpremembe so le priporočila. Na konvenciji se potem o tem debatira, in delegati z večino glasov sprejmejo tisto, kar se jim zdi najboljše. Glavni odborniki podajo svoja pojasnila, sklepajo pa delegati. Sam glavni tajnik ali tudi sam glavni odbor ne more sprejeti ali spremeniti nobene točke pravil, če se večina delegatov s tem ne strinja. Zato so pa delegati poslani na konvencijo. Morda bo marsikaj osta- lo tako kot je od glavnega urada sestavljeno in priporočeno, toda le potem, če se bo večina delegatov strinjala s tistimi točkami. Ako delegati ne bodo glasovali za kako točko, enostavno ne bo sprejeta. Zato so konvencije in zato društva pošiljajo svoje delegate, da zastopajo članstvo. Torej tisti, ki se bojijo, da bo glavni urad kaj vsilil* konvenciji, se motijo. Sprejeto bo tisto, za kar bo glasovala večina delegatov. - Moje priporočilo bi bilo tudi, da se za člane, ki so 35 ali 40 let pri Jednoti ter so 65 ali več let stari, plačuje zanje asesment iz jednotine blagajne. Taki člani so, mislim, plačali svojo smrtnino popolnoma. Med njimi so tudi taki, ki so le malo bolniške podpore prejeli. Članom, ki so nad 70 let stari, pa naj bi se plačeval asesment, četudi še niso toliko časa pri Jednoti. Živih je še nekaj ustanoviteljev Jednote in isti plačujejo asesmente že 42 let. Pri HBZ je bil v letu 1939 plačan asesment za tri mesece vsem članom. Ali bi mi ne mogli narediti kaj takega, ko imamo tako visoko solventnost? V navedenem sem podala nekoliko svojega mnenja. Mislim, da bo še več delegatov sličnega mišljenja. Mi moramo delati na to, da člani dobijo bolniško podporo po določbah pravil, kakršna so sedaj v veljavi. Člani naj bi se v obilem številu udeleževali društvenih sej, posebno zdaj pred konvencijo, in naj bi na sejah povedali svoje mnenje o tem in onem. Vsak ima pravico do besede in vsak greba pokojne sosestre ter ji je v zadnji pozdrav položilo šopek svežih cvelic na krsto. Naj bo pokojnici ohranjen blag spomin, sorodnikom pa bodi izraženo sožalje. — Za društvo št. 58 JSKJ: K. Erznožnik, tajnik. Meadow Lands, Pa. — Društvo št. 75 JSKJ je na svoji zadnji seji sklenilo, da se potom Nove Dobe povabi članstvo, naj se v kar največjem številu udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. avgusta, j Omenjena seja bo zadnja pred konvencijo in delegat bo hva-iležen za navodila, ki jih bo do-i bil od strani članstva. Seveda j borno tudi razpravljali o eni ali J drugi točki pravil. Po konvenej-jji je prepozno kritizirati, da: j delegat j e tega ali onega niso iprav ukrenili. Navodila morajo dobiti pred konvencijo. Si-: cer ne more noben delegat obljubiti, da bo na konvenciji do-j segel vse, kar mu bo društvo |naročilo, ker, kakor na vsakem! zborovanju, tudi na konvenciji j odločuje večina, toda, če ima od( društva dobra navodila, je go-) itovo, da bo zastopal svoje dru-j;;: ] štvo tako dobro kot bo v raz-' • ! merah mogoče. Torej, bratje in . i sestre, pridite vsi na sejo v ne-'";, del jo 18. avgusta! — Za društvo št. 75 JSKJ: Frank Ferlich, predsednik. Waukegan, III. — Mladinski krožek društva Sv. Roka, št. 94 JSKJ, se trudi, da nastopi na konvenčnem programu kar‘ najbolj Uspešno. Za nastop se , vadi naša mladina vsak torek-" že nad dva meseca. Seveda gre . priznanje za trud ženskam, ki mladini pomagajo in jo pripravljajo. Podpisana si štejem v čast, da imam tudi jaz to nalogo. Res, da je treba mnogo potrpljenja in dobre volje, toda nagrada je v tem, ko vidimo, da je 4UUW mladina % »aip in 0& sledf našemu pouku z veseljem. Kakor je bilo že porocano v Novi Dobi, sem si tudi podpisana priborila mesto med častnimi delegati ■ in delegatinjami 16. redne konvencije, ki se bo vršila meseca septembra v našem mestu Waukeganu. Slike mi, žal, ni bilo mogoče poslati, da bi bila priobčena v Novi Dobi, toda upam, da se bomo kljub temu spoznali na konvenciji. Vsem rednim in vsem častnim delegatom in delegatinjam prihodnje konvencije kličem v naprej: Na svidenje in dobrodošli! Marion Jelovšek, članica dr. št. 94 JSKJ. (Dalje na 7. strani) lahko kaj pametnega priporoča. Čim bolj se bomo zanimali za društvo, tem bolj bomo napredovali. Vsak naj bi tudi priporočal svojim znancem in prijateljem, ki še niso člani, da k nam pristopi. Naša Jednota je ena najboljših v Ameriki. Finančno trdna je ter poštena in točna v izplačilih. Imamo štiri načrte, po katerih se člani lahko zavarujejo. Za mlade ljudi je posebno priporočljiv 20-letni “endowment” načrt, ki je prav tako dober, kot ga more nuditi kaka zavarovalninska družba, ali pa še boljši. Po 20 letih vplačevanja zavarovanec lahko denar ven dobi, ako tako želi. Nekoč tega ni bilo, toda danes ima naša Jednota najmodernejše zavarovanje. In naša je. Pri upra- vi iste imamo vsi člani besedo in vodijo jo od nas izvoljeni uradniki. V Novi Dobi sem čitala, da se je naša država Montana tudi v letošnji predkonvenčni kampanji dobro obnesla ter bo na konvenciji zastopana s 13 častnimi delegati. Posebno so se postavili člani in članice v Butte, Mont., dalje v East Heleni in celo Great Falls se je letos potrudil. Iz tega se vidi, da kjer je volja za delo, tam je napredek. Ja? to leto nisom mogla dobiti nič, ker sem vse pobrala v prejšnjih štirih kampanjah, naselbine tu so pa bolj majhne in delavske razmere niso najbolje. Seveda, s tem ni rečeno, da sem vrgla puško v koruzo. Za JSKJ bom še vedno delala, kolikor mi bo mogoče, kampanja ali ne kampanja. Boljše podporne organizacije ni v Ameriki, in za njen napredek se bom trudila, dokler bom živa. Ker sem že ravno pri pisanju, naj še omenim, da me je dne 30. maja obiskala sosestra Apo-lonia Komposh iz Red Lodge, Mont. Prišla je v družbi sina in dveh hčera, da položi venec na grob ene syoje^gl'e- Pi’iJ^telji^ ce Apolonije nisem videla 38 let. Spoznali sva se bili leta 1900 na Aldridge, Mont. Od tam sva se potem preselili vsaka v svoj kraj in se nisva več srečali. Seveda je nisem poznala, ko je prišla in vprašala za moje ime. Povedala' je, da čita moje' dopise v Novi Dobi in da me je po istih našla in sklenila me obiskati, ko bo prilika. Jaz sem jo seveda nekoliko začudeno gledala, češ, kako da čita Novo Dobo, pa mi je povedala, da je članica JSKJ in da spada k društvu št. 58 v Bear Creeku.! Tako sva se našli stari prijate-j ljici in sosestri. Seveda sva si imeli dosti povedati. Predzadnji teden so nas obiskali Mr. in Mrs. John Škufca i in Rudolph Škufca iz Ely, i Minn., iz Dulutha pa Mrs. Krallj in njena sestra Miss Chepelnik. j Bila sem zelo vesela njihovega | obiska, še posebno vesel pa je j bil obiskovalcev moj mož, ki je bolan in v postelji že od 18. junija. Hvala za obisk! Sestrski pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Katherine Penica, tajnica društva št. .88 JSKJ. Lloydell, Pa. — V premogovniku v Sonmanu, Pa., se je, kakor je bilo že poročano, dne 15. | [julija pripetila silna eksplozija plina, ki je zahtevala 63 j ! smrtnih žrtev. Med temi žrtva- j mi je bil tudi August Snyder, j član društva št. 35 JSKJ v Lloy-1 dellu, Pa., star šele 34 let. Pokojnik zapušča soprogo Jose-phino in šestletnega sinčka Ronalda. Pogreb se je vršil po cerkvenih obredih na pokopališče v Dunlo, Pa., dne 19. julija. Poleg soproge in sinčka zapušča pokojnik tu tudi dva brata, tri sestre in več drugih sorodnikov. Vdova po pokojniku se želi tem potom iskreno zahvaliti društvu št. 35 JSKJ za poklonjene cvetlice v zadnji pozdrav, za spremstvo na pokopališče ter za vse druge izraze sožalje in pomoči. Istotako se želi zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se od pokojnika poslovili s cvetlicami, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago, in vsem, ki so njej in sinčku bili v tolažbo in pomoč v težkih urah. V imenu društva izrekam sožalje vsem sorodnikom pokojnika, sobratu Augustu Snyder-ju, ki ga je kruta usoda strla v najlepši življenjski dobi, pa naj bo ohranjen blag spomin. — Za društvo št. 35 JSKJ: (||p' Frank Arhar, zapisnikar. Red Lodge, Mont. — Spet je posegla bela žena v vrste članstva društva Sv. Štefana, št. 58 JSKJ. Dne 30. julija je po daljši bolezni umrla v Bear Creeku, Mont., rojakinja in članica Frances Petrich. Pokojnica je bila rojena leta 1875 v vasi Rašice pri Velikih Laščah ter je bivala v Ameriki okrog 28 let. Tu zapušča soproga Johna Pe-tricha, sestro Anno Petelin, brata Josepha in Johna Bre-zicha in več vnukov, v starem kraju pa eno sestro. K društvu št. 58 JSKJ je pristopila pred 21 leti ter je bila v istem aktivna do njene smrti. Društvo se ie kornorativno udeležilo po- Mladinski krožek društva št. 94 JSKJ v Waukeganu, 111., ki bo nastopil na konvenčnem zabavnem programu v septembru "NOVA DOBA" GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote izhajatveakcTSREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL"ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and PuZl.si.ci by the South Slavonic Catholic Union, Inc. TŽŽUED EVERY WEDNESDAY Subscription jor~kcu•:r,:s~£.7tll se tem potom suspendira mladinske asesmente za l>,elll> •ali * ^ sprejeti v mesecu juliju, in ki imajo prvi asesment P ^ avgustu, pod pogojem, da so asesment za avgust placa f ki bodo sprejeti v mladinski oddelek meseca avgusta,111 ^ j prvi asesment plačali v septembru, ne bodo od plačila a za mesec september oproščeni. , ^ ^ Za asesmente, ki jih bodo morali novi člani plačaj1 :V k avgust ali za mesec september, bomo društva obtežili za mesec oktober. ^ Z bralskim pozdravom, , . ^ji>l ž;.(j , ANTON ZBAŠNIK, I * v h [% >( % jh ------------------------ k*1.;, ^, men so ustvarile °n°'I)eK^. Amerika, žalibog Je, %> tujcev, ki so nelojal01 sA | i Ameriki, ki ne maraj^_ ^ mati naše načine 'iVl našo svobodo govora 1 P ^ da širijo razprtje in ^ ^ | j I ke ljudi bomo zasaC'(ja \ bomo tudi pazili na „ &0. ; S'* w Zip' L t ! ni ameriški mozeruL' .^„0 . . ( krivično trpeli za ^ našanje nekaterih. •* % stracija bo njihova ,j^ (Alien Registration ^ ^ Department of' Justice’ ington, D. C.)' ^ ^ SAJ PLAČAŠ $ ^ Pivci opojnih ^ ^ davkoplačevalci. 1 ^ its Institute je izrat'u^‘ p.. tekom leta 1939 pi'cl. ,,3^ ^ njenih državah soč milijonov dolarji davkih na pijače. Od 11 prohibicije so davkiL) pijače prinesli zvez«1’1 vj, Iz-i in mestnim blagajn8^1 li.-.oč milijonov dolai'J >| VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) Gorkata pasjih dni je božanska. Včasih so se ljudje mazilili z oljem, kot je zapisano v učenih knjigah, v teh časih pa nam tega ni treba. Namaže nas vročina pasjih dni. Prijatelj Cahe j pravi, da sličimo polžem po namazanju in aktivnosti. V splošnem- ima menda prp.v. Noben polž nas ne prekosi v po-1 časnosti. Delo nam ne gre odi rok, jed nam ne diši in kaje-; nje nam ne ugaja; samo pijemo še lahko. And how! ¥ Ce vremenski bogovi sodijo, da nas bodo s sedanjo pasje-dnevno vročino ugnali, se motijo. Kar naj jo vsipajo na nas, magari do božiča in pusta, v Vročina — bogovi naj jo blagoslovijo — je sijajna stimulacija za demokracijo, vsaj z ozi- ! za prav strelišče lorainskega lovskega kluba, se mi je posve-j tilo, zakaj ni tam nikakih ko-: j mar jev: vse so postrelili! A. J. T. REGISTRACIJA ZAČNE 27. AVGUSTA (Nadaljevanje s 1. strani) ne nosi s seboj nikakega ožigosanja ali neprijateljstva napram onim, ki, dasi nedržavljani, so lojalni napram tej deželi in njenim ustanovam. Inozemci v tej I deželi so večinoma ljudje, ki so | prišli sem, ki so imeli vero in i zaupanje v načela ameriške de-: mokracije, in oni so upravičeni do popolne zaščite zakona in jo bodo tudi dobivali.” Mr. Harrison je tudi navedel odstavek v nedavnem radio-go-voru generalnega solicitorja Francis Biddle, v katerem je ta -rekel: “‘Moramo zapomniti si, da so vsi Amerikanci nekdaj I bili priseljenci iz drugih dežel. Nadarjenost mnogih dežel, sta- 5 rodavne aspiracije mnogih ple-, ] ■ ENGLISH SECTION Of ▼ Olf,cial 0r9*n V-o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS from the Office of SSCU Supreme Secretary E ' ______ OF SUSPENSION OF JUVENILE ASSESSMENTS tHE MONTHS OF AUGUST AND SEPTEMBER, 1940 ( ^u,'8Uanl to a resolution adopted by the Supreme Board at ual meeting, .January 30, 1940, notice is hereby given "y important events * rWpCCUrre<^ dul'inS the last i j Weeks that it would be cover them J «°roughly. So we’ll try to * ^ 11 a little bit about all of / kn. r 11 ^ es of the Moonlite Ride: I fci , Was niade to order— {•' j,afs’ n everything. Thir-.( ' fy't 1>resent—and, four i fct,S -^e gang didn’t feel j j.lc spite of the moon— ^ "'as too bad for the ,j(/ t y*10 had planned on a evening, holding 0 W \ ‘JP Our hat to J. P. Mor-d/fj tlas John Jevnikar who t r s'vell cheerleader. He ^whole *n an up* t,er L1 h his cheers, songs, and C8&ing. ^fied ^oe ^ovak shed his ir became an able as- ■j |6 0 J- P. In fact, he even . sn&ke parade in and out / >1* to deck. i 11 "’ill!S ^ar*ncic ar*d Star-t ^ 1 their Swiss navy flag, |kG Suhmarine crew’s or- »A*h1lhould a11 be Betsy j, hey certainly fell right toV S^'r^t of things. The fitting moment of the L Came when Blackie 0t tailed the third deck L‘8.st°ry of “Jack and the * JV or hiaybe I should /J in ‘fižol’ Stalk.” The • audience had some M 11 y keeping up with the vi^j ^ Gcause Blackie told it in j 'yith English words in- I throughout whon- 1 M if- ^ovene vocabulary I k] 1.T11, blackie was very J ij, jV'th his fairy-tale char-dra t(j ,°r his story not only in-’ but three bears, Cinder-v t0i,^° the Pig who layed f,1 °ri We recommend Vw • hishly to any nursery ' r'1’'r llee<* expert story-mKSI'1", i ° Patsy Krall, who en-affair, »•.• Dorothy sailed thru ® ^ like water thru a strainer, the smoke, or, should W i dust, when the dust Dorothy Jergel was ^ enceville marble ChamP^ boys were the chumps. ^ represented Lawrencevi ^ ^ Pittsburgh play-offs an ^ boys wished that they more of the game ca scotch. ; And so the Pittsburgh . offs began. Much to t e ^ of the boy that reae ^ ^ finals, his opponent DOt Dorothy Jergel. He ^ DOt count on this for gir thoUght-play the game, or so h ^ And to make matter ^ ^ Dorothy defeated*^ * first game. In the counter, she got oft °n. ^ the start and just abou e ^ championship mate ^giizeo straight when the °^nUC] his predicament an ^ap] down. Here something oJ1 ed, probably the rea f,# jjl the razzing he woU joSt, ^ I his companions if e .t.c fei pecially to a girl, bu j# ^ woke up and took ^ ^ in the last stage. This i g ^ p ^ the stimulant he nee ^ -took the final §artl (To be continue'^_ __________ to be having some c ge% at the Bridge Tavern tnj5i^ Your rival can sereI^a l with his accordion, lieve you can in matters of the he ^ do on the diamon \jjce! j What do you think. And then there is who brings two 8l moonlight ride. ^a ^ guess you’ll have jt Utah where they s v_ P ^ ally practice Poly£a , \i has it that the bio«* ^ on the Betsy Ross te» t| expected to hit a # *t|fi ^ the very next game- pj#,),« case of beer bet h® i, send it sailing clear ^et barn. By the way tW ^ c lows would probab ested in learning of collecting cases ol j, be you could tell *’ art of mosquito-bite s \\ It’s a bit compli^.jn^ seems that Andy Za 6 first date at an ' Kocin was the one ^ i> p : out how appropriate |U name (which ineiae “Kissible”) is. , it J We never suspe0*;® & ^ Mike Krall certainly man. For lessons on ^ ^ refer you to him. We ej$ Steve Glavic’s j CU) memory will ^ proved the next ti*11 him. ,hy5 Dorot Lodge 132 THOMAS CUKAL2 This fall Thomas Cukale, Slovene tenor of Chicago, 111. was scheduled to give a concert in Cleveland. Unfortunately, a throat operation will prevent him from fulfilling his scheduled appearance for several months. Hazel—If you really loved me all the time, why didn’t you let me know somehow ? Horace—I-I couldn’t find a telegram with the right words in it. Euclid, O. — Members of lodge “Napredek,” 132, SSCU are invited to attend in ful numbers the next meeting on Friday, August 9th, at the usual quarters, and at the regular time. At this meeting, which is the last before the convention we can issue final instructions to our delegates to represent us at the convention. John Tanko, Sec’y Dzudi—Ever pick a quarre with your wife? Dinocan—No, I leave it to her She picks much better ones. / Baseball games: Still going trong—the very next day the B. R. nine played the Napredek nine. This game resulted in a practice game the next Thursday. The following Saturday the Barberton St. Martins came to Cleveland to play double-headers with the Booster and Betsy iloss. This week our team is again playing the Boosters. Boosters’ Dance: The B. R.’s were very well represented at ;his dance and they all had a grand time. SNPJ Day: We’re always ready to give whole-hearted support to affairs planned by other organizations. Our motto is still the golden rule: Do unto others as you would have them do un-o you. We know that not only will we have a good time but that these organizations will repay us by attending our affairs. Sunday the Betsy Ross turned out in a body to attend the Ohio SNPJ Day at the Recreation farm where we met SSCU members from all over the state. Events to come: August 12th. Monthly meeting. Don’t let the hot weather keep you away. We need all of you members to work with us on the program planned for the summer. We assure you that it will not be an all work and no play” meeting. After the business is taken care of, we promise you a rip-roaring good time. August 18th. — The Betsy Ross outing at Lake Aquilla. Plenty of fun for everyone. So remember the day. September 1st. — Frances Susel Cadets make their debut at the “Military Red Dance.” This group is captained by a Betsy Ross gal and will be or-chestra’d by the Betsy Ross president. September ?. — The Betsy Ross Bike Ride September ? An all-day boat ride for the B. R.’s and their dates. Here and Titere: Of course we wouldn’t dream of accusing a Betsy Ross member of being a cradle snatcher; but just the same you better stay from Barberton, Blackie. —.Next year we plan to collect commission as a witness to the bet made by Elsie Desmond, an Ilirska Vila member, to George of the Struthers SSCU. If that doesn’t work then we’ll have to resort to blackmailing Ed Glavic, also of Struthers. — Marsen seems fa 6v: se ■zai 4b ;ise Jiii 5ci % lie Išb ste M !o. ii' lo ~~ ^lani in članice VS 6l,MPre(lek’ St* 132 JS' o- I m i .en*’ da se P°lnošte-edi P^hodn j e seje, a I Vvpetek 9- avgusta. ^ I la' Vr®^a v navadnem '(>■ Szar/H- navadnem času. he k k n?a Se^a Pred konven- ito- U°^ ^aka ze^° važna. ; J'io°do lahko dali člani j L. e*eSatu naročila za fa |nJ°- r*'oreJ. pridite pol-ieB‘| fcVna to važno sejo. Na iay i i ln bratski pozdrav! — red tv° št. 132 JSKJ : J°hn Tanko, tajnik. ^ j — ali ^°Wn’ ^a' — Delavske . t p' ^°hnstownu so po-* (, “Osebno pri Betlehem U || ySf dela s Polno paro. b,;. 0varni pa celo ljudi Cf Kljub temu pa it j ^ • n°vega ne zaposli, ^ ^]RCe^a armada mlade-the L. "^° 25. leta na delo. lir*1 ,J rov| v okolici John-B°t jj. ratuJejo le po en ali Dot ;.t 3 *eden. Mnogo je pa P' !!6 0garjev, ki že ne dela-1561 ^a niene sicer ^ \\J koristi, če se dela e"i kii ,S0In oneinogel in ne-iice a VSako delo že pet ^ lipr ^aradi premogarske \P ‘ra dovolj o tem. & "bill UStvU št 16 JS- niV h rale vršiti volitve j of ; Priš^eSeca J uniJa> toda rod % fovoU članov na # ^0 ■ preložili na julij. $ (jSllliJe tudi bilo, da se eiD o, \j6no °bvesti in pozove # iti n - društvo šteje 125 j Jjt itj,, Vkoval sem, da bo Prišla na sejo, ji Ij.0«!. Prišlo nas je na skoro vsak je želel Ml ‘ ^at° priporočam, * 1)1 Ja Pravila da w ajtVl° ^Ovoljevala vsake- % ^el ’ ^ *ma članov, v*11 j Pegatov. riL 1 »t)^e neko«ko 0 Pripo- Lfi SlaVnemembah Pravil od tj !o jj ga tajnika. Upam, fll 6čj]aai1^ *n delegati tiste ** !“odnKaZ,m°trivali in da / SdJ vseh točk> kot rti* ^ ni gano- Nekaj točk pj .e.jako slabih in niso koristno. A \ J Se s točko 321, ki 1 ^ M ^ Se bolniška pod j ?tii^^Ceva!a °b nedeljah 'Ij ‘%h ^0 Pr*Poročilo je V° starim člarfom in il0;U * Za pridobivanje Pr^Por°čilo je, da * H, 2 Podpora plača 7 dni W hCbrj,tkom prvega in lit !tfi ri 0 -ie skupaj dva fl je sedaj: Po- ; J wac>. °/ ln pennsylvan-a ^a proti tisti točil ' V P*ttsburški oko- |1’jj |*i 0) Jtlertl°glih članov, da [J ^ e,Tl0_Slostnemu skla-ami mladi člani pri urf H, °sti je članov, ki K ^ Vn/ do ^ mno-1 jH zdaj jih pa #Sa?bIjiV0Sti! Tukaj lil/ ri 111 kr*v*ca godila V ir°č- federaci- .aiTl> da se asesment J iz 5 na 10 cen- / ^fjVea Vs«ta iz 180 na 1 fiai Onemoglostna jje A Se Podaljša od dveh lliSe , v J Hih sPortni sklad 1 „G2a4 leta; ta sklad 2 da se lahko Ji Se Vi-' ad'nske konvenci- A' SthS?’ ako P°treba- na q t^ihr ® tem se nam 1 r W'ari'*’a dva asesmen-J °bresti na poso- V , lte naj se znižajo A No. vr'^01’ obresti banke if, °ben glavni urad-y I b*ti izvoljen več ,^anjmina> to je 8 let. A ‘4leti S° mnenja> da je ri Sja ’ jaz Pa nisem tiste-a h Vz vsakega glavnega dve leti, da se ! ^W8v°jega urada. Sem K1,1 let-1*’ da bil kdo več v uradu, ker dobi na tak način organizacijo preveč pod svojo-kontrolo. S tem naj končam moj dopis, ki se je itak precej na dolgo razvlekel. Delegatom in glavnim odbornikom na 16. redni konvenciji želim mnogo uspeha in |da bi kaj dobrega napravili za nas člane in za JSKJ v splošnem. Pozdrav vsem! . J erry Gorentz. Center, Pa. — To pot se bom nekoliko dotaknil pravil, z ozirom za bližajočo se konvencijo naše Jednote. Operacijska podpora je seveda premajhna, kajti operacije za katere Jednota plačuje, stanejo od 100 do 130 dolarjev. To samo za zdravnika, kje so pa še drugi stroški! Dobro bi bilo, da bi se operacijska podpora nekoliko zvišala, toda v to svrho bi moralo članstvo poseči nekoliko nižje v žep, in povišanega asesmenta se bojimo kot zajec psa. Bolniška podpora se mi zdi še dosti primerna; za poškodbe se plačuje od prvega dne, za naravne bolezni pa se odloži za par dni. To se mi zdi prav, ker j naravna bolezen včasih itak preneha v par dneh. Zdaj naj pa še nekaj omenim fiz svojih lastnih izkušenj o delu in odgovornosti tajnikov. Ako i društveni tajnik suspendira člana zaradi neplačanega asesmenta in pošlje tozadevno poročilo i na glavni urad, se včasi zgodi, da po odpošiljatvi denarja in poročila prizadeti član pride k tajniku z asesmentom. Ako tajnik vzame od takega člana asesment, se isti čuti, da je pravo-močen član in upravičen do podpore, v glavni urad je pa poro-čan kot suspendiran. Ako ne vzame denarja, nastane zamera in lahko se zgodi, da član društvo pusti. Ako suspendirani član zboli, se ponesreči ali umrje, nastanejo lahko velike sitnosti za društvenega tajnika in tudi za Jednoto. Moje priporočilo bi bilo, da bi se za take primere napravile posebne forme, v katere bi društveni tajnik natančno zapisal kateri dan, katero uro in katero minuto je prejel denar od člana, ki je bil poročan kot suspendiran, in tako izpolnjena forma bi morala biti takoj odposlana na glavni urad. član bi bil od časa, ko je plačal tajniku asesment, upravičen do vseh podpor. Potrebno bi bilo, da bi Jednota priznala društvene tajnike kot svoje pravomočne agente. Direktno s članstvom imajo opraviti društveni tajniki, in ti imajo potem opraviti z glavnim uradom. Društvene seje se vršijo navadno ob nedeljah, in na teh sejah tajnik ali blagajnik ali oba kolektata asesmente od članov. Društva so večja in manjša, in pri velikih društvih se včasih nabere precejšnja vso-| ta asesmenta. Pa se zgodi, da se tajnik, ki ima spravljen ta denar, zadrži med prijatelji do trde noči, posebno, če se je seja 'vršila popoldne, in morda sam hodi daleč do svojega doma. ‘Zlikovcev se nikjer ne manjka, ki duhajo okoli, kje bi bilo za dobiti kakšen denar, in kmalu pronajdejo, da ga ima tak društveni uradnik, pa ga na kakem 'samotnem kraju pričakajo in oropajo. To se je že večkrat zgodilo tu ali tam. Zgodi se pa i tudi, da tajnik ali blagajnik ds-nar izgubi, da mu ga kdo ukrade na domu, da mu ga uniči požar itd. Po samotnih krajih ni bank, da bi človek denar takoj i oddal na banko. Kdo bo v takem slučaju trpel škodo? Gotovo člani sami. Ne verjamem, da bi |za take slučaje tajnikov ali blagajnikov bond kaj veljal. Jaz mislim, da je bond dober, ako kateri omenjenih uradnikov denar poneveri, toda tudi kakemu takemu zvitemu lisjaku j e včasih težko dokazati. Danes imamo precej društvenih uradnikov, ki nimajo nikake prave varščine. Moje mnenje bi bilo, da bi se za taka primere denar “inšural,” če ne bi bilo prevelikih stroškov. Kar se tiče onemoglostnega sklada, bi bilo najboljše, da se tista večna naklada opusti in da se prišteje k vsoti. Tako poslovanje kot je sedaj v tem oziru, ni praktično, za člane nerazumljivo, za tajnike pa prava mora. Po mojem mnenju je že marsikateri tajnik plačal tak asesment za enega ali drugega člana iz svojega žepa. Napravil naj bi se sistem, da bi se vsi člani asesirali iz glavnega urada, tajnike pa naj bi se pripoznalo kot jednotine uradnike. Tajniki naj bi tudi prejemali iz glavnega urada neke male procente od vposlanega denarja, tako za odrasli kot za mladinski oddelek. Včasih slišim bolj mlade tajnike, ki se že zdaj pogovarjajo, da se ne izplača za par dolarjev na mesec opravljati tajniškega dela. Pri-lično takega mnenja sem tudi jaz. Pa bo morda rekel kdo: Poglejte ga, starega Schifrerja, kako govori, da bi dobil več plače! Pa to ne bo držalo. Jaz se nisem nikoli poganjal za visoko tajniško plačo, pa tudi moj tajniški posel pri stari Barbari je že čisto pri koncu. Kar se tiče podpore za ostarele člane tudi jaz želim, da bi se na konvenciji kaj takega vpeljalo in da bi se veliko plačalo. Mi ta-stari tudi radi posnemamo mlade, ki hočejo imeti “fun” in dosti “good time.” Saj tudi mi nekaj zaslužimo, ali ne! Prihodnjič morda še zapišem par besed o mojem mnenju glede združevalne zadeve, potem bomo pa pustili delegate v miru toliko časa, da se vrnejo domov s konvencije. Bratski pozdrav! Frank Schifrar, tajnik društva št. 33 JSKJ. avgusta. Posebej vabimo naše člane in članice, bivajoče v Piney Forku, da se udeležijo seje in piknika, če jim je le mogoče. Kakor smo že večkrat \ prej vabili na naše prireditve j brata J. N. Roglja in našega urednika A. J. Terbovca iz Clevelanda, vabimo ju tudi na naš piknik 11. avgusta. Žal, da naša i dosedanja vabila niso nič izdala. Iz Clevelanda do nas je j sicer precej dalje kot je na pri- j mer od tam do Loraina, toda J dnevi so še prilično dolgi in tekom ene nedelje se da marsikaj opraviti. (Urednik bo najbrž imel v nedeljo piknik v uradu, kjer ga čaka precej zaradi vročine zaostalega dela in skoro vse izredno delo, ki se nakupiči pred konvencijo. Op. ured.) Odbor se bo potrudil, da bo vse posetnike piknika kar najbolje postregel. Članom in članicam našega društva, ki niso bili na zadnji seji, sporočam, da se bo seja ^ nedeljo 11. avgusta pričela ob eni uri popoldne. Takoj po seji pa se bo začel piknik. Torej, na svidenje! — Za društvo Napredni Slovenci, št. 155 JSKJ: \ Paul Ilovar, tajnik. ; Chisholm, Minn. — člani in članice društva Sv. Jožefa, št. 30 JSKJ, so vljudno vabljeni, da se udeležijo prihodnje red- ; ne mesečne seje, ki se bo vršila v soboto 17. avgusta. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in ! se bo pričela ob 7. uri zvečer. 1 To bo zadnja seja pred 16. red- 1 no konvencijo JSKJ, ki bo pri- 1 čela zborovati 9. septembra v 1 Waukeganu, 111. Delegata želita, da pride članstvo polnoštevilno na sejo ter da ne varčuje z do- 1 brimi nasveti. Več glav vedno več ve. Delegata bi pa rada znala za želje članov. Ako ima kak član ali članica kako priporočila za izboljšavo ene ali druge točke pravil, naj pride z istim na sejo, da članstvo na seji zadevo'pretrese. Ako se bo članstvo na seji s priporočilom strinjalo, ga bosta delegata pozneje prinesla pred konvencijo. Dolžnost vsakega člana je, da se zanima za svojo organizacijo ter ji po svojih močeSh pomaga k ugledu, rasti in napredku. Čas pred konvencijo je posebno važen, kajti na konvenciji se delajo pravila oziroma postave za organizacijo za prihodnja štiri leta. Delujmo skupno in složno za naše društvo in za našo Jednoto, pa se bomo prepričali, da bo prav na vse strani. Med članstvom društva bo bratstvo in zadovoljstvo, JSKJ pa bo napredovala in njen ugled ter njena finančna trdnost jo bosta dvigala vedno više in više med našim življem in med drugo-rodci v Ameriki. Bratski pozdrav in na svidenje na seji 17. avgusta! Louis Ambrozich. Omaha, Neb. — NAZNANILO IN ZAHVALA. — žalostnih src sporočamo tem potom javnosti tužno vest, da je dne 7. julija 1940, zadet od srčne kapi, za vedno zatisnil oči naš ljubljeni sin in brat Stanley Mra-venec. Nepozabni pokojnik ja bil rojen v Omahi, Nebraska, pred 39 leti. Tem potom se želimo iskreno ■ zahvaliti društva Sv. Štefana, št. 11 JSKJ, h kateremu je pokojnik spadal, ter uradnikom ! in članom istega za vso bratsko pomoč in naklonjenost, ki so 'nam jo ob tej priliki izkazali. Istotako se želimo zahvaliti J. S. K. Jednoti, ki je v desetih • dneh po smrti pokojnika že iz-. plačala smrtnino. To dokazuje • točnost te organizacije. Slučaj • pa naj bi bil tudi poziv vsem : tistim, ki še niso zavarovani za . primer bolezni in smrti, da se i zavarujejo pri JSKJ, dokler je ' čas; kajti nezgoda pride nena-: doma. , Naša iskrena hvala naj bo iz- 11 ražena Rev. E. Cepuranu za popravljene cerkvene obrede in • pogrebnemu zavodu Dvorak- INTERVIEW LOUISA ADAMIČA položenje z ozirom na ostali del j Amerike, kar oboje more po-I stati nevarno v zvezi z našo o-brambo. Tem občutkom manjvrednosti in negativnim nagi-j bom je treba priti v okom — to-| da le na pameten in pozitiven na I čin — in sicer s tem, da se bi-I stveno zenačijo z Ameriko kot domovino, kot državo, kot idejo, — kot svobodno demokracijo. Nemški in italijanski Ameri-kanci Nemški in italijanski Ameri-kanci, je rekel g. Adamič, so v ; težkem položaju. Za te se bo treba najpreje in najprevidneje pobrigati. Nekaj jih je več ali manj za Hitlerja, oziroma Mussolinija. Mnogi med njimi so taki ne morda zato, ker hočejo biti ali ker so taki že kar od narave, pač " pa zato, ker hočejo biti za nekaj, in Amerika jim indirektno prepoveduje biti za karkoli v A- 7 meriki. Vsaj tako se zdi njim/'1 Dolžnost tistih oseb, ki se bodo odločile delovati na tem polju, bo vcepiti tem italijanskim in (f nemškim Amerikancem pa Italijanom in Nemcem v Ameriki v glavo in srce nekaj, kar bo izpodrinilo Hitlerja in Mussolinija. Drugače ne gre. Druga pot ' je zatiranje, kar pa more obroditi edinole še večjo raztegnitev pete kolone, posebno še, če gredo Združene države ameriške v vojno proti osišču. Kako izbiti italijanskim A-merikancem Mussolinija iz glave, s čim ga jim izpodriniti iz mentalitete in čustvovanja? Treba jim je govoriti o Mazziniju ter povedati, da je on spisal prvi osnutek ameriške Izja-; ve neodvisnosti v laščini in da je ; bil prijatelj in sosed Jeffersona, ki je pozneje napisal Izjavo v angleščini. Reči jim je treba nadalje, da nehote sramotijo s trditvijo, češ, da tu v tej deželi ni mesta za fašizem, pač pa da je na mestu v Italiji, sebe in svojo staro domovino. Kajti tak-i šna trditev ne pomeni drugega kakor to, da so ljudje italijanske krvi nesposobni za samovlada-nje. Povedati jim je dobro tudi katero o Garibaldiju. Nekaj sličnega velja tudi za nemške Ame-rikance. Te snovi je dosti. W. P. A. neumestna organizacija za take namene Seveda je dosti stvari v tem započetju, ki jih lahko opravijo ra;:na vladna zastopništva. Ali g. Adamič je odločno proti temu, da bi se rabila organizacija W. P. A. za vladno sredstvo v te namene, ker je pač v zvezi z bridkimi spomini v glavah mnogih novih priseljencev, zlasti pa še sedaj, ko se poslužujejo razlikovanja tu in tam v kvar tujerodcem, ki še niso državlja-nii DRUGA NARODNA HIMNA (Nadaljevanje 5 1. strani) 1917, toda njen avtor jo je odložil za poznejšo porabo. Leta 1938 jo je pričela peti Kate Smith na radio in pesem je hitro postala popularna. Zaradi lepega, patriotičnega besedila in prijetno navduševalne melodije je ta naoficielna himna v j kratkem času tako rekoč poplavila deželo. Njen avtor, je prejel ;že nad 40 tisoč dolarjev komiš-jna od prodaje te pesmi, kar vse ! je vložil v fond za podporo ame- i riških skavtov, fantov in deklet, |zavedajoč se menda, da bodoč-Inost Amerike je v fizično in duševno zdravi mladini. ____________ IZUM P A JI A ŠU TA Parašut ali padalo, ki je dandanes velike važnosti pri vojnem in civilnem letalstvu, je najprej demonstriral Sebastien Lenormand v Franciji leta 1783. Kdo gaje izumil, ni znano. Prvotno je bil parašut zamišljen za reševanje ljudi iz gorečih poslopij. Prvi skok s parašutom z baluna je demonstriral Francoz Jacques Garnerin leta 1797. Prvi skok s parašutom iz letala pa je leta 1912 izvršil neki častnik ameriške armade. f Shegoygan, Wis. — Samo en mesec je še do 16. redne konvencije JSKJ, zato apeliram na članstvo društva Sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, da se v polnem številu udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 20. avgusta ob pol osmih (7.30) zvečer. Že na zadnjih par sejah smo razpravljali o pravilih, pa je še vedno dosti točk, katere bo treba vzeti v pretres, da bo naš delegat John Podržaj vedel, kaj naj na konvenciji zagovarja in priporoča. Ako kateri član sodi, da bi ena ali druga točka pravil potrebovala izboljšanja, naj pride na sejo in tam pove svoje mnenje. Seveda, samo kritizirati, da to in ono ni prav, ne pomaga nič. Treba je imeti tudi predlog, kako naj bi se kritizirana točka popravila. Čim boljši bodo taki predlogi, tem boljše bo za nas in JSKJ. Člani so prošeni, naj skušajo biti malo bolj točni s plačevanjem meseč n i h asesmentov. Vsak ve, da tajnik in blagajnik morata imeti vse v redu zadnjega dne v mesecu. Ni moj namen, da bi koga suspendiral, toda če ne bo drugače, se bo treba tudi tega poslužiti. Sobrat Anton Borse se je te dni vrnil iz bolnišnice in se zdravi na domu. Bolna je tudi sosestra Ana Bezočnik, in sicer že več let. Člani in članice naj bi omenjena bolnika obiskovali, kadar imajo priliko. K sklepu še enkrat: pridite vsi na prihodnjo sejo na večer 20. avgusta, ki bo zadnja pred konvencijo! Pozdrav in na svidenje ! — Za društvo št. 82 JSKJ: J Joseph Yeray, tajnik. I ------ j še pred nedavnim je “Jugoslovanski kurir” v Chicagu ob-| vestil ameriško jugoslovansko I javnost po jugoslovanskem ča-j sopisju v Ameriki, da je odlični ameriški pisatelj g. Louis Adamič prevzel v začetku julija važno in odgovorno mesto sveto-jvalca pri vladni komisiji Ameriške narodne obrambe, ter ob-I enem tudi ugotovil dejstvo, da je j g. Adamič prvi Slovenec in Jugoslovan, ki ga je doletelo tako i visoko vladno odlikovanje in priznanje v Združenih državah. Da ni naredila naša vlada nobene pomote, ko je imenovala g. Adamiča za svetovalca pri omenjeni komisiji, potem da so a-meriški novi priseljenci dobili z njim v Narodnem obrambnem svetu vešeega in iskrenega zastopnika, ki temeljito pozna vse njihove križe in težave pa težnje, in pa da se g. Adamič zaveda svoje težke naloge v polni meri, vse to je dodobra razvidno iz interviewja, ki ga je on dal na koncu julija v Washingtonu in čigar vodilne mislf so na splošno navedene v sledečih odstavkih. Smoter njegovih predlogov in nasvetov Predlogi in nasveti, ki jih je g. Adamič predložil Narodnemu o-brambnemu svetu, se seve predvsem tičejo novih ameriških priseljencev in pa vprašanja, kako na pameten način pridobiti njih-ne številne skupine za iskreno sodelovanje v vseh obrambnih prizadevanjih v Ameriki. Njegov splošni predlog Po Adamičevem mnenju se i-majo skupine novih priseljencev kot take pritegniti" v 0-brambna prizadevanja v njih-nem čustvovanju, razumu in delovanju. Silni sunki drastičnih dogodkov v starem svetu so v milijonih in milijonih ljudi med ameriškim prebiyalstvgm vzbudili popolno zavest njihnega šs nedavnega ozadja v stari domovini, še preden so se Združene države ameriške očividno zapletle v sedanjo svetovno krizo. To j novo zavest morajo v večini slučajev izkoristiti tisti, ki imajo obrambo v rokah. Kajti mnogi novi Amerikanci med tistimi, ki so bili rojeni v Evropi, kakor tudi med njihnimi otroki, rojenimi tukaj, zametujejo totalita-rijanizem, to pa ne morda samo j zato, ker so Amerikanci, nego tudi zato, ker prihajajo ali izvirajo iz Anglije, Norveške, Francije, Holandske, Belgije, Danske, Poljske, Češke, Slovakije, balkanskih držav itd., in pa seve tudi zato, ker so Židje ali kato-, ličanje. Mnogi nemški in italijanski Amerikanci so proti nacizmu ali fašizmu deloma zato, ker segajo njihna ozadja v Nemčijo pred Hitlerjem, oziroma v Italijo pred Mussolinijem. Mnogo prizadevanja in pozornosti bo treba posvetiti dejstvu, da tišči k tlom večino oseb v skupinah novih priseljencev, j ki štejejo nad 40 milijonov, če se uključijo v to število tudi njihni tukaj rojeni otroci, občutek manjvrednosti ali inferi-jornosti pa defenzivi^ razpolo-! ženje z ozirom na ostali del Združenih držav ameriških, ker se imajo za “foreigners”, ker so Cepuran za vzorno vodstvo pogreba. Prisrčna hvala vsem, ki so pokojnika obiskali na mrtvaškem odru, vsem, ki so prispevali za maše zadušnice, vsem, ki so se od pokojnika poslovili z venci in cvetlicami, vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki so nam v težkih dneh na en ali drugi način izkazali sožalje, pomoč in naklonjenost. Tebi pa, ljubljeni sin in brat, bodi lahka rodna ameriška zemlja. Ohranili Te bomo v ljubečem spominu, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj tja, kjer ne bo več žalosti .trpljenja in ločitve. žalujoči ostali: Mihael in Margaret Mravenec, oče in mati; Mary Miraski, Margaret Ma-den in Julia Keely, Sestre. Blaine, O. — Kakor je bilo že večkrat poročano, bo naše društvo “Napredni Slovenci,” št. 155 JSKJ, priredilo piknik v nedeljo 11. avgusta. Piknik se bo vršil pri domu SNPJ in začetek je določen za 2. uro popoldne. Igral bo priljubljeni slovenski muzikant Frank Koran iz Piney Forka, Ohio. Vsi člani in članice JSKJ, bivajoči v tem okrožju, kakor tudi vsi drugi rojaki in rojakinje, so prijazno vabljeni, da nas obiščejo v nedeljo 11. - njih imena Starzinski ali Križ- - mančič ali Jurgelionis ali Con-) j stantidines ali Aaltonen, in ker •! naletijo na razlikovanjpe v šoli, i j na cesti, v družabnem občeva- • nju in posebno pa še na pehanju ■ za delom in v poskušanjih za ■ zboljšanje življenskih razmer. • Vse to povzroča v notranjosti • I teh številnih elementov ameriš-: kega prebivalstva negativne nagibe do Amerike, nagibe, ki lahko postanejo nevarni. To odvrača ljudi od tega, da bi storili za i Ameriko vse, kar je v njih mo-| čeh. To je ogromen predmet, pravi g. Adamič. O njem ima e-no poglavje v svoji knjigi “My | America.” ; Duševni zakladi novih priseljencev Njegovo največje zanimanje ! je precenitev duševnih zakladov sli virov v skupinah novih pri-I seljencev. To je bil njegov posel zadnjih par let. V kratkem poročilu se to obsežno polje ne da i obdelati. O tem izda meseca oktobra svojo knjigo, ki bo obsegala 150,000 besed. Njej imajo slediti druge. Predlagana izjava za Obrambno komisijo G. Adamič je nasvetoval O-brambni komisiji, naj za svojo | smernico izda sledečo izjavo: | “Cilj Obrambne komisije je, zagotoviti popolno uključitev vseh elementov našega ameriškega prebivalstva v obrambni program. Med ogromnimi skupinami novjh priseljencev ima očividno veliko število oseb težave z ozirom na ostali del Amerike radi svojih imen in drugih znakov nedavnega ozadja v starem I svetu. Štirinajst milijonov ljudi, ki jih pač barva loči od drugih, dostikrat ne more vsled tega prispevati svojega deleža v nadarjenosti in izurjenosti k skupnemu prizadevanju te dežele. Komisi-ja prav dobro ve, da je neza-! dosten vsak narodni program,! ki ne pritegne vseh ljudi k popolnemu udeleževanju neglede na i ozadje, pleme, vero ali barvo.” 1 Komiteji krajevih obrambnih svetov G. Adamič je nadalje sveto-jval, da naj bo del vsakega krajevnega obrambnega sveta še i poseben komite iz odgovornih in uglednih starih Amcrikancev in novih priseljencev, ki naj I gleda na to, da se smernice O-brambne komisije tudi vpošteva-jo in izvajajo v tistem kraju. Naloga takega komiteja bi bila paziti na to, da bi ne bilo nobenih razlikovanj proti črncem ali novim priseljencem zato, ker so I črnci ali novi priseljenci, ter de- j j lati na to, da se naredi konec I takim razlikovanjem. Predsodki, nestrpnost, superiornost, inferijornost. Treba se bo lotiti, pravi g. Adamič, tudi celega kulturnega! ozračja Združenih držav ameriških, ki je sedaj vse prepojeno in j prežeto s predsodki, nestrpnost-|jo, dojmi superijornosti na eni strani in počutki manjvrednosti ali inferiornosti na drugi. Saj ni samo to, da imajo stari Ame-i rikanci predsodke proti novim ! priseljencem, nego tudi ti jih često gojijo proti onim in drug proti drugemu. Med skupinami novih priseljencev je v veliki meri naleteti na predsodke proti j črncem. To je zelo zapletena j stvar in Obrambna vlada je naprosila g. Adamiča, naj izdela načrte za to delo. Novi priseljenci večinoma dobri Amerikanci Kdorkoli se poprime tega dela, pravi g. Adamič, zlasti pa tisti, ki mu bo neposredno poverjeno tako delo v pisarni O-brembne pisarne, naj bi imel pred očmi to, da hočejo biti ljudje malone v vseh skupinah novih priseljencev po pretežni večini in v mnogih slučajih so Ž3 dobri in popolni Amerikanci. Škoda je le to, da tlači nove priseljence in v večji ali manjši meri tudi njihne sinove in hčere, rojene v tej deželi, občutek manjvrednosti in defenzivno raz- ...-Ki -is,d. .. ' -.1 Darnir Feigel: ČAROVNIK BREZ DOVOLJENJA (Nadalje cunje ) Maličeva novica je zelo vplivala na poslušalce. V svoji preprostosti so velikanski pomen novega izuma bolj slutili kakor se ga zavedali. Mnogi so v mislih že iztikali po svojih suiiotah, iščoč primernega mesta, kamer postavijo nova pripravo za dobavo elektrike, da bo na zračnem in domačinom najmanj v napotje. Edini Zemljič, prileten kmet iz gorenjega konca, se ni prav nič zmenil za ta prevažen izum. Mirno je sedel poleg Rjavca in posrkaval vino, kr ga je pa dolgo časa držal v ustih, hoteč ga že I na jeziku dodobra izkoristiti. Zemljič je bil namreč stiskač, j Malokdaj je prihajal v družbo, a kadar je prišel, so vedeli vsi, ua ga je bila prignala v krčmo ali potreba brezplačnega nasveta ali radovednost, zvedeti kaj vaških in drugih novic, o katerih! razpravljata potem z ženo zvečer v nerazsvetljeni sobi. Zemljič bi bil rad navezal svojo skromno vprašanje na: Maličeve besede, toda primernega mostu ni znal zgraditi. Mislil j je, dvakrat se je zaletel, da izpije požirek, a se na srečo še j pravočasno zavedel, da izprazne na ta način kozarec le prehitro. In vendar se je bilo treba odločiti. Črne se že odkašljuje in tudi Petrič se izdaja s kretnjo, da bi rad govoril. Ali naj ga kdo prehiti, da bo moral čakati mogoče še pri prazni steklenici ugodnejše prilike? Ne! Opogumnil se je in začel brez posebnega uvoda: “Včeraj je bila pri nas Podlogarca. Pravila je, da je zvedela od Hladnice skoraj neverjetne stvari o tujcu, ki se je bil nastanil pred dobrim tednom v bankirjevi vili. Ta tujec je imel lepo ženo, lepo ko prepovedan sad. Da, prav tako se je izrazila Podlogarca. In ta lepa žena ga je varala. Presita je bila, kakor je tolmačila Hladnica vzrok njene nezvestobe. Nesrečni in za ljubezen osleparjeni mož jo je kratko malo začaral v staro, grdo baburo, ki bi se je celo noč ustrašila, če bi jo srečala, kakor sta enodušno ugotovili raznašalki omenjene novice. Jaz ne verujem v čarovništvo, toda vprašam vas, ipožje, ni li verjetnejše hipna in skrivnostna izprememba lepe žene v grdavš staro kaker pa najnovejši izum, po katerem bomo lovili strele, ne da bi si osmodili najmanjšo dlako.” Zadovoljno je pogledal Zemljič po zbrani družbi, ker uspelo mu je bilo, da je le pogodil vez med Maličevim pripovedovanjem in svojo zvedavostjo. “Ne verjamem babjim čenčam, toda Hladnica si vendar ni mogla vsega tega tjavendan izmisliti. Poleg vsega mi je prav vaš Tonček, boter Jakob, pravil, kako se je bil priplazil skrivaj do pristave in kako je bral v veži nad vhodom v srednjo sobo napis: Vstop prepovedan! Smrtna nevarnost! Ta prepoved naj, tako si mislim, strahuje in odvrača nedobrodošle radovedneže, da bi ne gledali v dotično sobo. Kaj je torej resnice na tem tujcu? Ali ste vi kaj slišali, kaj zvedeli?” “Naše ženske doma pravijo drugače,” se je oglasil z botrom Jakobom nagovorjeni gost, “da ima tujec hčer in ta hči, da je grda. Da je v mestu ni mogel več zapirati in skrivati, zato je prišel z njo sem na cfežblo, da jo obvaruje stika in občevanja z ljudmi, ki bi se ji smejali ali jo pomilovali. Tako zasmeh kakor pomilovanje pa boli in žali.” “Prav potolažili ste me, boter Jakob,” je pripomnil Zemljič, “vsekakor se mi zdi bolje, da ima grdo hčer kakor pa začarano ženo. Tudi vi ste, kaj ne, možje, mnenja, da je čarovnikom odklenkalo v današnji dobi.” “Nasprotno!” je ugovarjal Malič, okrepčavši se z dobršnim požirkom. “Nič ne pretiravam s trditvijo, da živimo sedaj v čarovniški dobi. Letamo po zraku, govorimo, da nas slišijo za devetim gorovjem, gledamo dogodke, ki se vrše v daljnih krajih, vidimo skozi zidovje, daljave merimo z minutami, ljubkujemo se z morskimi deklicami v kristalni palači povodnega kralja, kdor želi, ga pregnetemo in pomladimo, lesene koče izpreminjamo v ljubka bivališča iz samega sladkorja, da, še več, s hitrimi koraki se nam približuje trenutek, ko bomo z razrušitvijo, z raztreska-njem atomov dobivali iz teh najmanjših snovnih delcev največjo silo, ko nas bo preskrbljal vsakteri neznaten peščeni-drobec z brezštevilnimi konjskimi silami. Pred tem dejstvom je morala celo ljudska domišljija kot vir vsem pravljicam, čeprav brezprimemo bohotna in bujna, priznati svojo onemoglost. Naša doba, možakarji, prekaša v vsem pravljično. Kemija in fizika, skratka veda je dandanes tista čarovniška .paličica, ki udejstvuje mnogo več, kakor so se drznili misliti človeški možgani še pred četrtosto-letjern. Prijatelj Zemljič naj se potolaži, ni se mu treba bati ne čarovnikov ne čarovništva v pravljičnem pomenu in naj ve, da imajo današnji čarovniki, če se smem tako izraziti, vsi od odločilnih, za blaginjo državljanov enako skrbečih oblaatev tozadevno dovoljenje za izvrševanje svojega poklica. Tujca, o katerem se je pravkar pletel razgovor, ne poznam, f ena mi je povedala, da se je poročil z zelo bogato, a tudi zelo grdo gospodično, da reši z n eno doto dotle neomadeževano ime svojega očeta, uglednega tovarnarja, in ga obvaruje radi konkurza sramotne ječe. Učenci so me vprašali med poukom, če lahko umori grda ženska človeka kar s pogledom. Nič drugega ne vem o yjcm, to, kar vem, mi pa zadostuje, da ga pomilujem.” Ko je zalil Malič po teh besedah svoje sočutje do nesrečnega in foli požrtvovalnega tujca s krepkim požirkom, sta se srečala sredi sobe dva pogleda. Lipovec je opazil oba. Upokojeni Petrič in mojster Repič sta po njegovem mnenju poživila in utrdila svoje zavezništvo, zavedajoč se svojega pomena kot prednja straža poštenih vaščanov v boju zoper pritepene čarovnike. IZGUBLJENI BRAT Lipevka :e kila pravkar pospravila po kuhinji. S pomivanjem j osode so ni dolgo ukvarjala, ker jc kosila sama s sipom Francetom, ki je odšel takoj po kosilu v gorenjo sobo učit se, kakor je j ravil mdofcudm prvošolček nesmotrenemu čečkanju in drsanju po tablici. Mož •kne'z se je bil že davi odpravil v mesto, kamor so ga Mieali opravki, ki so se bili precej nakopičili, odkar je bil zadnjič \ niealu. Odlašal je hv odlašal, strah ga'je bilo izrednih stroškov, l o se ja pa pridružila opravkom nujna, neodložljiva zadeva, se je moral vdati. Na davkarijo ga kličejo, k svo:emu odvetniku mora } o nar/vet, svojemu dobavitelju, veletrgovcu ščuki, nese plačat dva računa, radi menice ga naprosi za odlog dveh mesecev, ko po-prodajo kmetje vsaj deloma syoj vinski pridelek, ki obeta biti obilen in izboren, k sinu Mirku pojde seveda tudi, da se prepriča, kako se počuti fant pri novi gospodinji. Vse to ji jp bil povedal mož že sinoči, vse to je tudi davi, ko se je odpravljal od doma, ponovil, kakor bi se hotel zagotoviti, j da ničesar ne pozabi. Lipovka je sedla na stol ob oknu, odkoder je gledala skozi odprte duri naravnost v prodajalno. Lahko bi si bila prenesla svoje delo — hlače je krpala Francetu — v prodajalno, toda iz kuhinje je obvladovala s svojim paznim očesom oba prostora. Sicer je pa bila pritrdila že pred kosilom, ko je obisk bolj in bolj uplahoval, zvonček na vhodna vrata in ji radi tega ni bilo treba posebne pažnje. Kdo ve, kod hodi sedaj mož Janez? Ali je že dopoldne vse; odpravil? Težko, preveč zadev se mu je bilo nabralo. Najbrž sedi sedaj v gostilni “Pri orlu,” kamor zahaja, kadarkoli se mudi v mestu, in kosi. K sinu Mirku pojde seveda šele po kosilu, saj je predpoldne fant še v šoli. Res, mož se ji smili. Skrben gospodar, dober oče, ah, da bi bil tudi tak zakonec. Živela je v veri, da ni žene na svetu, ki bi imela boljšega, požrtvovalnejšega in zvestejšega moža. Vse to do trenutka, ko ji je vdova Rupnica odprla oči in ji pokazala moške v pravi luči. V začetku je ugovarjala Rup-nici, postavila se je za nedotakljivo čast svojega moža, toda Rupnica se ji je le poredno nasmehnila, meneč, da se prav nič ne čudi in da je celo dolžnost vsake žene, braniti in zagovarjati svojega moža, pa bodi o njegovem poštenju prepričana ali ne. Gotovi nastop vsevedne vdove in njen vsekakor zelo pomembni nasmešek sta Lipovko popolnoma zmedla in ji zamorila vso vero v lepoto sveta in dobroto ljudi. Njen mož naj bi bil torej tak, on naj bi lovil jiruge, on, ki ima zvesto in pošteno ženo doma. Kar se ji je zdelo še pred urami nemogoče, se je jelo jasneje očrtovati v njenih mislih. Drugi ljudje vedo najbrž kaj več ko ona, posebno ko videvajo njenega moža izven domače hiše, izven družine. Seme, ki ga je bila položila Rupnica s svojo opazko in pognojila s svojim porogljivim smehom, je vzklilo v Lipovki-nem srcu in se čim dalje tem bujneje razvijalo v mogočen plevel strupene ljubosumnosti. Lipovka *je šivala in mislila. Zdaj pa zdaj je dvignila glavo iznad dela in pogledala v prodajalno, kamor so ji uhajali pogledi bolj po navadi ko potrebi. Nenadoma se je zdrznila. Tilke se je bil spomnila in njenih besed. Ob desetih je moralo biti. Tilka je pridrvela v prodajalno in prosila, naj jo hitro postreže, češ, mudi se ji, da pripravi čim-prej kosilo, ker mora potem takoj v mesto nakupovat raznih potrebščin, ki jih ne dobi v vaški trgovini. Malenkost zanjo, na kolo sede, pa je v dvajsetih minutah že na cilju. Toda, čemu se je Tilka prav danes namenila v mesto? Danes, ko se mudi tam tudi njen mož Janez. Seveda tu v vasi, kjer ju vsi poznajo, se ne upata sestati, dobro vedoča, da bi ju vsi vaščani obsodili. V mestu se jima ni bati, da ju zaloti kak znanec. Mogoče se je pripeljala Tilka naravnost v gostilno, ki ji jo je bil označil, in sedaj sedita že pri čaši vina. Lipovka je prenehala z delom. Desnica ji je omahnila. Škarje so ji padle na tla, ni jih pobrala, saj ni slišala njihovega ropota. Zagledala se je v nasprotno steno. Izginile so ji izpred oči duri v prodajalno, omara, sklednik, lijak in mesto vsega tega je uzrla lično sobico z belo pogrnjenimi mizami. V kotu za vrati pa vidi svojega moža in njemu nasproti Tilko, še vso zasoplo od prenagle vožnje. Nič ne govorita, z očmi se streljata, blaženo se smehljata, božata se in glej! ali ni pravkar prilepil poljuba na njeno roko? » (Dalje 'prihodnjič) In potem bo piknik pravilen! in dokaj pomemben. (Za slavno uredništvo je pri: stopnji 85 nad ničlo popolnoma I vseeno, če se kdaj srečajo, do-; hitijo ali prehitijo sobrati, bi-; ciklisti, čebele in vlaki, ali če j vozijo, rastejo, drvijo in brenčijo kar naprej v vesoljstvo in se ustavijo šele pri kakem pikniku ob “rimski cesti.” Slavno uredništvo se tudi ne ukvarja z računi in matematiko sploh. Važno je, da ima 13 centov vi žepu, ker toliko stane zdaj steklenica piva: 10 centov za žejo in 3 cente za narodno obrambo, j Vi, Čitatelji, pa, kakor hočete! Op. ured.) 1 rovanju najvišjega sveil^ ' daril Stalinove besede, 1 ra biti vsa dežela P^P1" in mobilizirana vpričo n 'rti vojaškega napada od ^ koli, da je nobena zvij ■ vražnikov ne bo presej 1 Jt Iz Bukarešta PorocaJ.0’ io | ske trgovske ladje 3 Donavi vse do Beograda so ruski agenti razvik TL propagando med Ba ^ J*-; sebno v Bolgariji volji ji. Ta propagand^• ^ ||| med siromašnim » ,. ^ stvom, je baje mnogo ° J J, šna, kot propaganda agentov, ki dosega ^ | le bolje situirane s ^ j to resnica, potem se’- cj, ^ teljstvo med Rus* 1!1 a joi ^ 1 tako prisrčno kot se | | kazati širši Javnosti-I O bojih med Anfzl # . lijani v Sredozemlju jj J sliši. Angleške ladje, ^ 1 rijo po Sredoz^ms ^tjj( ^ baje ne morejo n j tDicJ sjf jih italijanskih n P ^ gleška blokada J' precej uspešna. {•.. ^ | že proklamirani su J ^ • ni dnevi na teden ^ kruha, ki se sme . restavracijah, je 1 pet unč na osebo. [z urada gl ^1 1 H From the 0ffice° * Supreme SecrC (Dalje 12 2- str,) premembe v 1 $ MESECA CHANGES IX nf#{J ING THE MONTH ‘jtfp Mladinski Oddelek Depart**^ i Tib j ash 18647, Ernes1 U John Tramsak 157]3, tflS-20335, Frank Doberau Susel 16501. poi Dr. št. 174: Betty Dr. št. 180: Eleanor _ Dr. št, 182: Edward Dr. št. 190: DonaW Doris J. Hanni 20346, 20347, James E. Ayers _ Ayers 19808. ja„ Dr. št. 211: Eh A. Fe« an Dolejsi 18915. Dr. št. 222: Anthony \ L Dr. št. 225: Clarence- jj len M. Sasek 18703, Ma ^ 18700, Andrew Sobcavi Prestopili - Tr»J. f# Od dr. št. 1 k dr. st. * ^ Novak 20362, LeRoy ' Shirley M. Novak 2036 • ^ Od dr. št. 75 k drT Lesjak 9742, Arthur ^ hdr»*$. Odstopili —, , jec i “S Dr. št, 49: Anna < aNTON glavni tajnik ____ NOVE RA Pri sedanjih jav in zračna Pos--,n s& .i točno zvezo z nasi»‘ Pri pošiljanju dena najbolj priporočljiv. . pri vsaki pošiljki ' k spodaj naveden'1^’ I cene za pošiljke V d* $ 4.40 zk 200 din. J u S 6.50 za 300 din. J ^ $10.25 za 500 din. * f. $20,— za 1000 din. J 55.^ ^ f % $39,—za 2000 din. -j* $57.— za 3000 din. J* s0r^' Pri večjih zr»es pust. — Cene so P00 gori ali doli. T«j DRUGI POSLI S S* vafr> Ako imate kak , isJ i«*’ I starim krajem, l>ott „hri>et A *avili, ako se o" LEO ZAKRAJ General Travel * yoj, 302 E. 72nd Str.,J^ ” VL ANEKDOTA V. J. Valjavec: POČITNICE Sedaj sem na počitnicah, tu doma, na farmi v New Jerseyu. Počitnice so le dvodnevne; in ker smo v juliju, je povsem naravno, da je dokaj toplo. Pa toplomer kaže le bornih 98' nad ničlo, — in ker je 98' nad ničlo le malenkost toplote, je pri nas prav hladno in prijetno. In vsled tega sem se zabaval s tem, da sem kosil travo, — tam za garažo ; pokosil sem le en aker trave — poletne. Potem sem odšel domov in, sedeč pod sikomo-ro, zavidal sem McAndyja, ki je na počitnicah tam na atlantskem obrežju, kjer je valovje dokaj hladno in prijetno. Pa ko sem tako sedel pod sikomoro, prišel je McAndy k meni na obisk, in mi je zaupno povedal, da je pri nas hladneje, kakor na obrežju, in da se je vsled tega vrnil po 24urni odsotnosti, dasiravno je nameraval ostati tam kar teden dni. In tam, pod sikomoro, opazovala sva našo srno, ki prihaja vsak dan po dvakrat k nami na obisk. — Ko pride iz gozda,! gre naravnost pod jablano, kjer; pobira jabolka. Ako jih je premalo, prideta dve veverici na pomoč, in pomagata jej na ta način, da splezata na vrh jablane, — potreseta drevo, in jabolka padajo pred srno. —j Potem sva opazovala zajce, ki se nikogar ne boje. Pa so srne j in zajci dokaj hitre živalice, in; baš ta hitrost je povzročila, da; sva z McAndyjem pričela raz-S pravljati o matematičnih vprašanjih glede hitrosti, razdalje,; itd. Pa so to dokaj kočljiva; vprašanja, katera sva sicer! medsebojno rešila, — toda za-j ključila sva obojeglasno, da jih predloživa raznim "piknikar-jem” v svrho pravilnega izra-čunanja. Evo: — * Dva piknikarja, med katerima je razdalje le 150 milj (tam, v Pennsylvaniji), pričneta voziti eden proti drugemu na “bi-ciklih”; prvi vozi s hitrostjo po 60 milj na uro, in drugi le po 40 milj na uro — oba sta namreč mlajša, kakor McAndy in jaz (mygelf). — Takoj ko pričneta s svojo vožnjo, prične tudi neka “čebela” (bučela) leteti za prvim kolesarjem in sicer s hitrostjo 146 milj na uro, dokler ne pride do drugega kolesarja. — Potem leti nazaj, dokler ne pride do prvega kolesarja, itd. — zopet do drugega kolesarja, itd., itd. — dokler se oba kolesarja sestaneta. — Koliko pot, oziroma, kako daleč je letela ta “čebela” ?... * Član društva 999 ima starejšega brata, kateremu pravimo brat “B.” Ta “B” je visok 5 čevljev in 10 palcev, oziroma on je 4 palce višji od prvega.— Tekom treh let “B”-jeva starost bo tri in polovico-krat tolika, kakor njegovega brata visokost. — Ako prvi brat zraste za tri palce tekom treh let, koliko bo njegov brat star tekom iste dobe? v Vlak, ki vozi piknikarje iz Ohio v Pennsylvanijo, vdzi po 60 milj na uro; drugi, ki vozi slične piknikarje iz države New York v Pennsylvanijo, vozi le po 48 milj na uro. Koliko preje mora eden ali drugi vlak odpotovati, ako morata oba vlaka priti do postaje piknika ob istem času, potem ko prevozita razdaljo 720tih milj? * Torej: piknikarji — vozite se na “biciklih;” tekmujte z “bu-čelami;” in vozite se po raznih železnicah. Potem, ko se pokrepčate na piknikih in obožujete komarje in “bučele,” •— dajte in izračunajte zgoraj omenjene matematične naloge. Pred par leti je v mestu Mi-čurinsk v Rusiji umrl sloveči ruski “rastlinski čarovnik” Mi-čurin, ki je bil za Rusijo nekaj takega kot je bil za Zedinjene države nedavno umrli rastlinski čarovnik Luther Burbank. Oba sta obogatila svoji domovinski deželi in ves ostali svet z novo vzgojenimi rastlinami velikega gospodarskega pomena. Miču-rinu, ki je svoje važno delo vršil na svojo roko in s skromnimi sredstvi že pod vlado ruskih carjev, je po revoluciji pomagala sovjetska vlada do boljših uspehov s tem, da mu je dala na razpolago poljubno razsežnost zemlje, število pomočnikov in vso mogočo podporo. Nova vlada se je zavedala, da vrši učenjak Mičurin izredno važno gospodarsko delo, ne samo za Rusijo, ampak za človeštvo v splošnem. Njemu na čast je bilo tudi ime mesta Kozlov, kjer se je Mičurin bavil s svojimi rastlinskimi poskusi, izpreme-njeno v Mičurinsk. V zvezi s tem je zanimiva sledeča anekdota: Bilo je med rusko državljansko vojno. Vsa Rusija je bila razdeljena na dva tabora, le znani učenjak Mičurin se ni brigal, kaj se godi okoli njega in je mirno obdeloval svoj vrt, kjer je gojil križance sadnega drevja, s katerimi je obogatil ne samo Rusijo, marveč ves svet. Okoli mesta Kozlova, kjer je stal Mičurinov sadovnjak, so se vršili boji med belimi in rdečimi. Dasi zatopljen v svoje delo, je Mičurin vendar slišal silovito streljanje. “Eh, toliko je potrebnega in koristnega dela, oni pa se pobijajo in pustošijo zemljo,” je vzkliknil nejevoljen. V tem trenutku pa je že eden izmed belih gardistov skočil čez plot, tekel preko gredic z jagodami in se vrgel za drevo, pripravljen, da bi'streljal na svoje zasledovalce. Mičurin se mu je približal ves jezen: “Kaj pa delaš tu? Kaj mi teptaš gredice? Ali si ob pamet?” Vojak se je presenečen ozrl na starca in dejal: “Očka, vojna je, bojujemo se.” “Na mojem vrtu ni nikake vojne. Pojdi se bojevat ven. Kaj si se neki spomnil! Kar tam zunaj se bojuj!” Vojak je vstal in kazalo je, da hoče starca poučiti s kopitom po glavi, kaj je vojna. Toda videč Mičurinovo dobro lice, je pobesil puško in se gromovito zasmejal. Odšel je z vrta in, ko je plezal čez plot, se je še vedno hahljal: “Ti, dedek, si pa res čudak.” RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) senca ameriškega nezaupanja na vse Nemce in Italijane. Nedavno je Ohio Rubber Co. v mestu Willoughby, Ohio, odslovila več delavcev nemškega po-kolenja, ne da bi navedla vzrok. Prizadeti izjavljajo, da niso pri-: padali nikaki nemški organizaciji in da so le redko zahajali v nemške družbe ter da so na ta i način postali nedolžne žrtve splošne mržnje in nezaupanja napram vsemu, kar je nemško. Slična usoda lahko doleti tudi pripadnike drugih priseljeniških | skupin, kjer posamezniki žara,- j di svojih osebnih ambicij pre-1 več bobnajo na svoje starokraj-' ske bobne. Časi so izredni, mi! živimo v Ameriki, zato bodimo! Američani! UMETNI GUMIJ Zedinjene države porabijo polovico svetovne produkcije gu-1 mija in devet desetin istega se mora importirati iz inozemstva, j več tisoč milj daleč. V primeru j kakih vojnih zapletljajev bi bila večina importa gumija ogro-| žena ali odrezana. Zato se že I vrsto let tovarne gumijevih iz-j delkov bavijo s produkcijo u-metnega gumija ter beležijo v{ tem že lepe uspehe. Najboljši u-metni gumij je sedaj “liberty1 j rubber,” ki ga izdeluje B. F. Goodrich Co. v Akronu, Ohio, j iz petroleja, mila in zraka. Na trgu so že avtomobilske pnevmatike iz tega umetnega gumija, ki so zelo trdne, dasi nekoliko dražje od pnevmatik iz naravnega gumija. Omenjena družba je nedavno stopila v zvezo z nekaterimi drugimi sličnimi družbami v svrho še boljše in večje produkcije umetnega gumija, to posebno z ozirom na potrebe narodne obrambe, da bo Amerika lahko neodvisna od importiranega gumija, če bodo razmere tako zahtevale. NAMENI JAPONSKE Japonska vlada je te dni izjavila, da hoče ustvariti “nov red v Veliki Vzhodni Aziji.” Z drugimi besedami se to reče, da hoče Japonska zavladati nad vsemi ljudstvi Vzhodne Azije. Ti nameni Japonske, ki so bili svetu že itak znani, so zdaj samo oficieino potrjeni. Istočasno so reprezentanti japonske 'vlade izrazili svoje ogorčenje nad vlado Zedinjenih držav, ki je ukinila eksport letalskega olja in starega železa na Japonsko. ZA OLJE SE GRE Iz Bukarešta se poroča, da obstoja med Hitlerjem in Mussolinijem dogovor, da bo po uspešnem zaključku evropske vojne Italija dobila kontrolo nad oljnimi vrelci Perzije in I-raka, Nemčija bo pa kontrolirala oljne vrelce v Rumuniji. VOJNA SITUACIJA V EVROPI Med Nemčijo in Anglijo se vrši neprestana letalska in pomorska vojna. Nemški bombniki napadajo Anglijo in njeno plovbo, angleški -letalci pa sipljejo razdejanje na razne točke po Nemčiji zasedene obale ter na strategično važna mesta daleč v Nemčiji. Nemško mesto Hamburg so baje angleški letalci skoro popolnoma razbili. Nemški letalci so pretekli teden prvič razsipali nad Anglijo letake s Hitlerjevim govorom, v katerem je pozival Anglijo ' naj pristane v mir po nemških pogojih. Obetanega velikega nemškega napada na Anglijo dosedaj še ni bilo. Na konferenci balkanskih državnikov s Hitlerjem v Salzburgu je baje Rumunija dobila od Hitlerja ultimatum, da mora do 35. septembra ugoditi zahtevam Madžarske in Bolgarije, katerih vsaka zahteva kos o-zemlja od Rumunije. Kakšna naj bo ta delitev, to naj prizadete države med seboj sporazumno določijo. Tozadevna pogajanja med Bolgarijo in Ru-munijo so se pričela 3. avgusta v Sofiji. V Moskvi poudarjajo, da vladajo dobri odnošaji med Rusijo in Nemčijo, toda kljub temu hiti Rusija utrjevati svoje meje. Premier Molotov je na zbo- iin Z j!]e * ( ki b (J 'f t * 0°t{ dl v tej f (r zavarovane do ('J Savings & Loan Vjf ration, Washing f St. Clair Savings 6235 St. Clair Ate«®* NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNI^ 'L ameriki JE ENAKOPRAVNOSJ, Naročnina za celo leto izven Clevelanda )e $ Društvom in posameznikom se priporoča#10^ tiskovine. Unijsko delo—zmern®^^ 6231 ST. CLAIR AVE. N tv; v S i1' Hi %