THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslot Za vero in narod — sa pravico in roanloe — od boja do zmago! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAM. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LI8T V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 91. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. MAJA — THURSDAY, MAY 10, 1928. s« LETNIK XXXVII VOJAŠTVO NAPADLO KMgTE V BLIŽINI GLAVNEGA MESTA. — UREDNIKA NEKEGA LISTA IN POROČEVALCA SO ZAPRLI. — PRINC KAROL MORA IZ LONDONA. — KMETJE PRIPRAVLJENI NA REVOLUCIJO. Berlin, Nemčija. — Na shodu v Albajuliji, katerega se je udeležilo nad 200,000 romunskih kmetov, ki so zahtevali odstop Bratianove vlade, ni prišlo do nikakih nemirov. Ko pa so kmetje, 20,000 po številu, se napotili proti glavnemu mestu, Bukarešti, so jih vojaki u-stavili, prišlo je do spopada, a kmetje niso bili oboroženi, zato ni bilo krvoprelitja. Vojaštvo je zastražilo vsa pota vodeča v glavno mesto; v mestu samem je proglašen preki sod. Glavnega urednika lista Ad-verul v Bukarešti so oblasti zaprle, ista usoda je zadela nekega poročevalca nemškega lista, ki izhaja v Berlinu. Angleške oblasti hočejo imeti mir, naravno, da ne bodo dopustile, da bi bivši romunski prestolonaslednik princ Karol, v Londonu koval zarote proti romunski vladi ali regenciji. Zato pa so mu gostoljubnost Angležev odpovedali, in mu javili, da ga smatrajo kot ne-zi\beljenega gosta in mora deželo zapustiti. Poslopje, v katerem stanuje princ s svojo rdečelaso tovarišico, so oblasti takoj, ko je bil princ obveščen, da mora iti, zastražile, nikogar niso pustili notri in pošte mu niso pustili dostavljati. Poročilo iz Sibiu, Romunija, se glasi, da je v ponedeljek zvečer prišlo semkaj 5000 kmetov, ki so bili namenjeni v glavno mesto. Pripravljeni so na revolucijo, ako regencija ne ugodi njihovi zahtevi po reorganizaciji vlade. Kmete so spremljali vojaški aeroplani z bombami, z naročilom, da v slučaju revolucije, takoj napadejo iz zraka upornike. -o- DELAVSKE VESTI. RAZMERE NA KITAJSKEM Steubenville, O. — Osem pristašev unijskih premogar-jev, med temi dve ženski, so bili obsojeni v ječo: pet slučajev je bilo suspendiranih, in sedem je bilo popolnoma oproščenih ; bili so obdolženi pre-greška kršenja zvezne sodne prepovedi. Sodil je sodnik Benson Hough iz Columbusa. Tony Reško je bil obsojen na petnajst dni ječe, obdolžer., da je napadel čuvaja pri Youghiogheny in Ohio Coal kompaniji. Trije moški in dvej ženski so pa dobili vsak po 20 dni ječe, radi piketiranja pri Dillonvale premogovniku. Dva, ki sta žalila policista pri Wolf Run majni, sta dobila vsak po deset dni ječe. BANČNI ROP; PLEN $15,000. Spring Valley, Minn. — Štirje banditi so napadli uradnike na First National banki in dva klijenta, prisilili so jih, da so legli na tla; vzeli so iz blagajne $15,000 in z avtomobilom neznanokam oddirjali. o — Hartford, Conn. — Od 175 dijakov v Trinity zavodu je 107 takih, ki se s postranskim zaslužkom preživljajo in plačujejo šolnino. Amerikanci v nevarnosti; misijonar med žrtvami, ki so bile umorjene v Tsinanu. — Japonci so namerili topove na mesto. —o— Sanghaj, Kitajsko. — Japonske čete, ki taborijo v Tsinanu, so v torek zjutraj nanovo pričele s sovražnostmi in napadle Kitajce, nacionaliste; pognali so z dinamitom v zrak smodnišnico in japonski topni-Čarji so namerili topove na nekatera važna poslopja v mestu, kot svarilo Kitajcem, da ugodijo zahtevam Japoncev in izpraznijo po svojih četah trgovsko cono, kjer je nastavljena japonska straža. Do spopada je tudi prišlo med Japonci in Kitajci v Cangtienu ob železn'-ški progi. — Japonci so izstrelili iz zraka letalo nasprotnika nacionalistov, ki je metal bombe na pokrajino. V Tsinanu je bilo umorjenih več inozemcev, med temi tudi neki ameriški misijonar; v nevarnosti so tudi drugi Amerikanci in inozemci sploh. Lokalne japonske vojaške oblasti so se pritožile pri komisarju zunanjih zadev, ker so domačini po mestu delili letake, v katerih ščuvajo proti Japoncem. Kitajski dijaki se tudi pridružujejo velikemu protijaponskemu gibanju. nesreča na morju. Na sliki vidimo parnik Lozere, ki se potaplja, ko je zadel ob skalovje in se preklal na dvoje. Nesreča se je pripetila y bližini Kerguelen otoka. Posadka se je kljub razburkanemu morju rešila na suho. NAPAD OBREŽNIH STRAŽNIKOV. IZPRED JOLIETSKEGA SODIŠČA. Priče zaslišane v zadevi umora Težaka. — Glavni priči sta Kellsner in Shiffer. — Velika porota se bavi tudi z zadevo umora Horvatha. Joliet, 111. — Majsko zasedanje porote v Jolietu se je pričelo v ponedeljek ob 1:30 popoldne. Najprvo so bile zaslišane priče o zadevi umora John Težaka, pogrebnika in cvetličarja, katerega je ustrelil, 27. aprila zvečer, John Mu-sich, kakor je že bilo poroča-no. Glavni priči sta William Kellsner, 2313 Cass cesta, in Ernest R. Shiffer, Mills road, ki sta za časa umora sedela poleg Težaka v uradu njegovega pogrebnega zavoda, kjer bi se bila imela vršiti seja jo-lietskih cvetličarjev, katerih predsednik je bil umorjeni Težak. Kot priča je bil tudi zaslišan Jose Lopez, 429 North Eastern avenue, h kateremu se je Musich takoj po umoru zatekel. Dalje so bili zaslišani John Zupancich, ki je Musichu posodil puško; Joseph Krall, Thomas Štefanič, Edward Bu-thala, Joseph Kochevar, Mihael Radokovich in oba šoferja, ki sta Musicha usodepolni dan vozila okrog. V ponedeljek se je velika porota bavila tudi s slučajem Mihaela Kure, mladeniča, ki je obdolžen, da je napadel o- Dva stražnika streljala na avto in težko ranila nedolžnega človeka. — Ljudstvo o-gorčeno in zahteva stroge preiskave. — Napadalci morajo pred sodišče. Buffalo, N. Y. — Jacob H. Hanson, tajnik Niagara Falls lože Elks organizacije, je bil na Lewston cesti napaden od dveh obrežnih stražnikov. Streljala sta na avtomobil, v katerem se je Hanson vozil, od več strelov je bil zadet in se nahaja v kritičnem stanju v Mount St. Mary's bolnišnici v Niagara Falls. Ako ostane pri življenju, bo vse svoje življenje slep. Napadalca se izgovarjata, da sta mislila, da ima v avtomobilu žganje Stražnika sta bila oblečena v "overalls", ko sta zahtevala od Hansona, da ustavi. Ker pa ju je Hanson imel za bandita, je hitreje pognal, nakar sta stražnika odprla ogenj. Ljudstvo je radi tega silno o-gorčeno in zahteva, da se napadalca privede pred sodišče in ju strogo kaznuje. Ljudstvo bo tudi skrbelo, da se stvar ne bo potlačila, kar se navadno zgodi v takih slučajih. Capt. Frank L. Beck, poveljnik obrežne postaje v Niagara Falls distriktu, sprva ni hotel izročiti napadalca obla^ sti, storil je to šele, ki je bil prisiljen od višjih oblasti. Več uglednih mož se je priglasilo, da bodo iz svojih žepov trpeli stroške za prosekucijo napadalcev. -o- — New York, N. Y. — V bližini Staten otoka je parnik Cunard čete. Caronia, zadel v tovorni parnik Navesink, ki se je potopil; 40 mož posadke se je rešilo, 18 jih je utonilo. — Kairo, Egipt. — V bližini Mansura, je požar uničil neko vas; 230 koč je popolnoma zgorelo, ob življenje je prišla ena oseba, večje število je bilo ranjenih. peratorja gasolinske postaje na Bluff in Romeo roads. V torek je prišla na vrsto zadeva Geo. Cvjetkoviča, ki je obdolžen u-mora Ernesta Horvatha. Podrobnosti o zasliševanju še niso znane. Takoj ko bo rezultat znan, ga bomo objavili v listu. STROJNICE ¥ ŠPORTNI TRGOVINI. Policija izsledila trgovino, ki je zalagala gangsterje s strojnicami. — Tekom šest mesecov so prodali petdeset strojnic. — Caponetova ban-da je dobila štiri. Ch icago, 111. — Chikaški detektivi so bili dalje časa na delu in stikali za dokazi, po katerih bi izsledili skrivno trgovino, ki prodaja strojne puške, katerih največ pride v roke gangster jem, da se jih poslužujejo pri napadih. Njihovo delo je bilo uspešno in so izsledili v dolenjem delu mesta športno trgovino, ki se tudi bavi s prodajo teh nevarnih igrač in je od meseca septembra 1927 prodala že 50 strojnic; najmanj štiri od teh so prišle — preko policijske postaje v Ciceru, v roke Caponeju, mogočnemu voditelju gangster j ev in bootleggerjev, ki ima svojo trdnjavo v Ciceru. Tozadevni dokazi so zdaj v rokah zveznih oblasti. Na sled so prišli temu z aretacijo V. A. Danielsa in njegovega tovariša Altschula. Ta dva sta razpečala šestnajst strojnic. Pri MLimpy )(CharleH yu", voditelju bande, ki je napadla vlak v Evergreen Parku. in so odnesli $133,000, so našli $9,000 in poleg drugega plena tudi več strojnih pušk.— Detektivi so tudi prišli na sled, da sta Daniels in Altschul vohunila v prid mehiške vlade. — V torek so našli umorjenega Willia Jacksona, ki je bil v zvezi z napadalci na vlak. Kdo so njegovi morilci ni znano in najbrže tudi ne bo. -o- TRUPLO OTROKA NAŠLI V VODI. Detroit, Mich. — V četrtek, 3. maja, je izginil od doma petletni William Weeks. Domači so bili mnenja, da je bil deček ugrabljen, dasi niso dobili nobenega grozilnega pisma. V ponedeljek, so pa z nekega tovornega parnika videli truplo v vodi in ga potegnili na krov. Bil je mali William. Oblasti so mnenja, da ga je .kakšen avto povozil, šofer pa v strahu pred kaznijo, je otroka vrgel v vodo. Tudi ni izključeno, da bi ne bfl sam zašel v vodo. -o- Širite «ame& Slovenca« KRIŽEM SVETA. — San Diego, Cal. — Zapad-ne kraje v Zed. drž., kjer je sama puščava, nameravajo spremeniti v pašnike. V ta namen so dobili iz Galapagos otokov petdeset različnih vrst želv, s katerimi bodo delali tozadevne eksperimente. — Curtis Field, N. Y. — Ko je Col. Charles Lindbergh te dni priletel s kratkega poleta na tukajšnje letališče, ga je čakala velika množica ljudi in Lind.v je imel težave, ko se je spuščal na zemljo, da ni koga na tla podrl. Policija se je le s težavo prerila z avtom do aeroplana, v katerem je bil letalec, ki je naglo skočil na vozilo. Le malo je bilo tako srečnih, da se je junaka zraka dotaknilo. — Tourcoing, Francija. — Na Colbert tehnični šoli je profesor živinozdravniške vede razlagal dijakom Darvvinovo teorijo o evoluciji, nakar je neki dijak vstal in protestiral. Dijak je bil vsled tega izključen iz šole, a za njega se je potegnil ves razred, 40 dijakov je zaštrajkalo, niso se hoteli vrniti preje v razred, dokler ni bil profesor odstranjen. — Pariz, Francija. — Na tisoče je ljudi v Franciji, kakor tudi drugod, ki so prišli v vojni ob svoje imetje in so zdaj reveži. Za te nameravajo zdaj v Franciji, kjer se bo dalo, postaviti sirotišnice, kjer bodo dobili oskrbo. — Minneapolis, Minn. — V sobi Minneapolis Athletic kluba so našli mrtvega, z rano od krogle pod srcem, Wendell Heriga, odličnega advokata. V bližini so našli tudi revolver, s katerim je bil ustreljen. Policija si prizadeva priti na sled morilcu. — Bloomington, 111. — V bližini sodnega poslopja je nastal v neki hiši požar; gasilci so prišli takoj na lice mesta in ogenj omejili, da se ni razširil na druga poslopja. Zgodila pa se je nesreča, stena gorečega poslopja se je zrušila na šest gasilcev, izpod ruševin so izvlekli pet težko ranjenih, enega pa mrtvega. — Riga, Latvia. — Med Poljaki in Litvinci so se odprla pogajanja za neutralni pakt in odškodnino za Vilno, katero so Poljaki vzeli Litvincem. Litvinci Poljake tako sovražijo, da mora policija stražiti poljske delegate. Iz Jugoslavije* LJUBEZENSKA ŽALOIGRA V BOHINJU — TRGOVSKI ZASTOPNIK USTRELIL NATAKARICO; BILA JE TAKOJ MRTVA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. BOMBNI NAPAD NA POSLANCA. Detroit, Mich. — Niso le v Chicagu bombni atentatorji, pač pa tudi v Detroitu. Lahko tudi mogoče, da so bili iz Chi-cage importirani. V ponedeljek zvečer je počilo v hiši drž. poslanca Roberta Teagana. Eksplodirala je bomba, ki je spodnji del hiše zelo poškodovala ; Teagana, ženo in štiri o-troke je vrglo s postelj, nikomur pa se ni nič pripetilo. Detonacijo je bilo slišati daleč naokoli. Teagan ne ve vzroka, zakaj imajo piko na njega. -o- Naročajte najstarejši slovenski Ust v Ameriki "Ameri-kudd Sloresec!" Umor in poskus samoumora v Bohinju. V soboto, 14. aprila zvečer, se je v Bohinju-odigrala zopet ena tako zvanih "ljubezenskih žaloiger", kakor se jih je zadnje čase v naših krajih že več pripetilo. Trgovski zastopnik, 35letni Zdravko Deleja, je v soboto ob 10 zvečer med vasema Bohinjsko Bistrico in Kam-njami, na poti do Bohinjskega jezera ustrelil z dvema streloma 281etno natakarico Ljubico Likarjevo iz Ljubljane, s katero je imel dalj časa ljubavno razmerje, nato pa je ustrelil še sebe in se težko ranil v prsa nad. srcem. Ljubica je bila takoj mrtva, dočim so ljudje našli Delejo težko ranjenega na tleh. Delejo so nato takoj prepeljali v ljubljansko bolnico. Pokojna Ljubica Likarjeva je bila pred meseci nastavljena v neki ljubljanski kavarni kot plačilna natakarica. Pozneje je vzela v najem gostilno pri "Zlatorogu'1 v Gosposki ulici. Zdravko Deleja, s katerim je imela Ljubica že del j časa ljubavno razmerje, je naenkrat postal ljubosumen na Ljubico, ki se ga je pričela izogibati. V soboto popoldne je prišel Deleja v gostilno "Zlatorog" in tam pustil za Ljubico neko pismo, ki ga je policija v nedeljo zaplenila. Tam je zvedel, da se je Ljubica odpeljala v Bohinj. Deleja se je s popoldanskim vlakom odpeljal za njo. Izvabil jo je na cesto, kjer jo je z revolverskimi streli umoril in je nato ustrelil Š2 sebe. -o- Nepovabljen «"or,t. Veletrgovec z železnino g. Zalta iz Ljubljane ima v Sav-Ijah tik pod vasjo lično vilo, obdano z lepim,zarastlini smrekovim parkom. Vila je od drugih hiš oddaljena in tekom zime nihče ne prebiva v njej. To je izvohala mlada, komaj 161etna Nežika in se lepo naselila vanjo. Nanosila si je raznih jestvin in pijač ter drugih stvari in si sploh svoje bivališče kar moč udobno uredila. Podnevi se je klatila okrog, po malem tudi kradla, če je kje kaj mogla, z nočjo pa je prišla domov — v vilo. No, za tega nepoklicanega in neprijetnega gosta je pa prekmalu zvedel gospodar vile, g. Zalia, ki je zadevo naznanil črnuški orožniški postaji, da mu gosta na kak način deložira. Orožni-ška patrulja je Nežiko zasačila prav v pasti, baš ko se je gostila v nedeljo dopoldne z obilnimi zalogami svoje kuhinje. Orožniki so pri tej priliki ugotovili, da si je deklica nanosila v vilo vseh mogočih stvari, celo sodček vina so našli. Pri prihodu orožnikov pa jih Nežika ni čakala, ampak urno skočila skoz okno in čez plot ter bežala proti Savi. Šele čez Savo sta jo končno orožnika ujela, jo aretirala in odpeljala na črnuško orožniško postajo, odtod pa v Ljubljano v sodne zapore. Nežika M. je rojena na Jesenicah. Delo mrzi Ut se rajši klati okrog. Letos v januarju je pokradla v Kanče-vi tovarni v Mengšu 17 komadov raznovrstnega blaga in obleke. Nekaj tega so še zdaj našli pri njej. Bila je doslej že dvakrat kaznovana ter je komaj pred kratkim prestala zadnjo kazen. (1. Zalta ima od svojega "gosta" okrog 1 ()()() dinarjev škodo. -o- Roparski umor. Dne 16. aprila popoldne so našli v Mostam trgovca Manoj-la Milic eviča ubitega v njegovi trgovini. Ubit je bil pred dvema dnevoma. Glava mu jo razklana s sekiro. Ukradenih ie 2000 Din. -o- Zvijača tihotapke. Kakor znano, se v Bosni in Hercegovini stalno vrši tihotapstvo s tobakom, ki ga tihotapci prodajajo, ne da bi jim bilo zato plačati kakih muno-polskih pristojbin. Finančni stražniki strogo zasledujejo te tihotapce, ki pa se znajo z raznimi zvijačami spretno izmikati njihovi kontroli. Tako so te dni finančni stražniki v Mu-staru izvedeli, da neka ženska pod svojim muslimanskim ogrinjalom stalno prenaša tobak. Ustavili so jo na ulici in jo pozvali k preiskavi. Ženska je izgovarjala, češ, da finančni stražniki kot drugoverci nimajo pravice ustavljati muslimansko ženo na cesti. Njenemu u-govarjanju se je pridružilo še nekaj starejših mostarskih muslimanov. Kljub temu so jo finančni stražniki aretirali. Na stražnici so ugotovili, da ženska, Božiča Turudič se piše, sploh ni muslimanka in da je pod obleko tihotapila tobak. Ko so mostarski muslimani zvedeli, da Turudičeva ni muslimanka, so jo hoteli linčati, češ. da je jemala pravim musliman-kam ugled in pošteno ime. Samoumor. Radi finančnega poloma je izvršil samoumor ugledni splitski meščan in trgovec Anton Matuljaš. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd Vaša denarna pošiljatev bo v stareio kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše bank' Dinarje, ozir. lire smo včeraj poš-ljali po teh-Ie cenah: 500 Din 1,000 Din 2.500 Din 5,000 Din 10,000 Din ._$ 9.35 _ 18.40 - 45.75 - 91.00 ~ 181.00 100 Lir ............................$ 6.00 200 Lir___________11.50 500 Lir____________27.75 1000 Lir_________54.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalno sti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajnc so cene dneva, ko denar sprejmemo. - Nakazila se izvršujejo po pošti mM pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POSILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovit« na: zakrajSek a ceSark, 451W. 42nd ST„ NEW YORK. K. «, AMERIKAM SKI SLOVENEC Četrtek, 10. maja, 1928. AM£RIKANSKI SLOVENEC *t ia ujitanjii tlor«uki liat * »wmmmwUm uu]a ml ut nm «ndtU, po* leijkoT ia doevov po praznikih. Izdaja in tiska: L* IN OST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave; W. 22nd St., Chicago, III. telefon: CANAL 0991 Naročnina 3 ■ celo ieto - ^ pol leta _ ia Chicago, i celo leto _ k pol leta __ 45.00 . 2.50 ILanado ia Evropo: _$6.00 _3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Batablishad 189L Issued daily, accept Sunday, Monday and the day after holidays. Pablished by: EDINOST PUBLISHING PO. Address of publication office: X849 W. 22nd St., Chicago, I1L Phone: CANAL 0098. .$5.00 „ 2.5C Subscription; For one year ____ For half a year.........-...... Chicago, Canada and Europe: Por one year ........—$6.0C For half a year________ — 3-0C POZOR:-—Številka poleg vašega naslova na listo znači, -.s* (sedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, kes r. tem veliko pomagate lista. DOPISI rajnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na nred Rtv o vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedni : £a» do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopiso\ •dniitvo na vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office a iiicaRo, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: .y ^ Politika in politične sanje. Vsak narod ima svoj poseben narodni značaj. Ta značaj je del njegove narave, in po meri svojega narodnega značaja se kaže narodno udejstvovanje v javnem življenju. Človeška družina bi bila zelo dolgočasna, ako bi imeli vsi narodi isti značaj; vse bi šlo po nekakem enostavnem kopitu. Značaji bi se ne kresali med seboj, vsaka narodna ambicija bi zastala, in ker bi zastala vsaka borba, bi zastalo tudi življenje. Zgodovina priča, da so najbolj napredovali oni narodi, ki so stali v neprestani borbi z naravo za svoj obstanek in svoje življenjske potrebe. • ^ s, Narodom je med seboj potrebna neka tekma, da življenje narodov ne zastane. Tekma ima podlago v narodnem značaju, in narodni značaj je, ki sili narod k udejstvovanju in življenju. Udejstvovanje narodnega značaja se kaže v dvojni meri. Vsak narod živi življenje zase, v okviru svoje narodnosti. Tise prikažejo narodne vrline in narodne hibe, vse posledice značaja in ravnanja potom narodnega značaja. Noben narod pa ne živi sam zase. Ima sosede, živeti mora z njimi, z njimi občevati, morda se z njimi meriti, ako pridejo kaki interesi na-vskriž. Pri tem različnem medsebojnem občevanju pride na rodni značaj do prav posebne veljave. Močan značaj bo uspel, slaboten podlegel. Slovani smo velikansko deblo z mogočnimi vejami. Deblo ima nekaj skupnega, vsaka veja pa svoje posameznosti. Govorimo lahko o nekem,,slovanskem značaju, razločujemo pa poleg tega skupnega značaja tudi posebnosti *e vsake slovanske veje, toraj lahko govorimo in razločujemo ruski, češki, hrvaški. slovenski značaj . . . V skupnem slovanskem značaju prevladuje neka sanja-vost, mehkoba. Govorimo o mehkem slovanskem srcu. Kdor posluša slovanske narodne pesmi, bo takoj zapazil to mehkobo, rahločutnost slovanskega srca. Nikakor nam ne manjka intelektuelne razsodnosti, vendar pa mehko srce prevladuje. Posledica je. da zaide najprej Slovan na pot neke sanjavosti, se udaja idejam, ki so pač za srce, a ne prenesejo stroge sodbe razumnega raziskovanja. Življenje se javlja v političnem udejstvovanju. Najmanj na mestu je mehka sanjavost v politiki. Politika ie strogo začrtanje neke smeri, ki zasleduje z jekleno doslednostjo gotove namene. V politiki mora prevladati razum, intelektuel-no razsojanje in preudarjanje. Nositeljica politike je ideja, naziraiije. Ako ideja ne prenese sodbe stroge razumne kritike, ni za kako politično udejstvovanje, in politika bo zašla, postane napačna, je kvarljiva. Se več. Ideja sama na sebi more biti lahko dobra, resnična, a ni za realno življenje, ker življenje računa tudi z okolnostmi, razmerami, in razmere so pogosto m a take, da ne pripuščajo uresničenja kake na sebi dobre in koristne ideje. Navadno pravimo, da taka ideja ni praktična. Najbolj so kvarljive ideje, ki zelo prijajo srcu, se zdijo idealne, lepe, ampak niso resnične. Posebno prijajo take ideje slovanskemu narodnemu značaju, ki je zelo dostopen sanjavosti. Od kake priljubljene ideje človek le nerad odstopi, ker mu pač ideja prija. Tako krasno bi bilo, ako bi šlo vse po taki ideji! Ampak nc gre, ker je ideja pač na sebi neresnična, ali najmanj ni za realno življenje. Vzemimo idejo, kakršna je zastopana v socialističnem političnem naziranju. Posamezni so skušali idcio uresničiti v praktičnem življenju. Nikakor ni šlo. Ampak nočejo pripo-znati, da je ideja napačna, pravijo samole, da so idejo hoteli uresničiti ljudje, ki niso imeli praktičnih izkušenj, so bili idea- listični sanjači. Pa so skušali idejo uresničiti bolj praktični ljudje, in zopet^ni šlo, ker so zadeli na človeško sebičnost, in ni bilo one potrebne požrtvovalnosti, ki bi dovedla idejo do uresničenja. In zopet ni bila ideja kriva, ko ni mogla prinesti potrebne požrtvovalnosti, temveč so krivdo zvalili na sebičnost, ki naj bi se izruvala, odstranila, pa bi šlo. So pa zopet le.sanje, in bodo ostale sanje. V Rusiji so se prikazale vse razmere za uresničenje ideje zelo ugodne. Zastopniki ideje so dobili vse v svojo oblast, ves državni aparat jim je na razpolago. Ampak ne gre in ne gre. Pa nikakor ne odstopijo od ideje, nočejo pripoznati, da bi bila ideja napačna, sanjava, iluzija, pravijo le, da svetovne razmere niso take, da bi se mogla ideja uresničiti. Ko se bodo razmere uredile po ideji, potem bo šlo . . . Tako se sanja v politiki naprej in naprej na veliko škodo tistim, ki od take politike pričakujejo vse. Gotovi elementi imajo od take sanja-ve politike svoj trenutni dobiček, ker je to voda na njih mlin, ker od sanjave politike živijo, narod pa upa in upa, in si s takimi praznimi upi podkopuje tla, na katerih stoji. Politika je potrebna, ker je pač življenje. Mnogokrat pa ni zanimanja za politiko, kjer bi bila politika na mestu, pač pa je politike le odveč, kjer se politična stremljenja nikakor ne morejo uresničiti, ker pač slonijo na golih političnih .sanjah. Slovencem v Ameriki in Slovanom sploh manjka praktične politike, odveč je pa med njimi sanjave politike. Ves svet hočejo reformirati po svojih idejah, ampak nase pri tem reformiranju popolnoma pozabijo. Odveč je golih sanj, premalo pa razumnega, doslednega stremljenja. Narodi z drugim narodnim značajem nekaj dosežejo, Slovani zaostajajo za njimi, pa sanjajo naprej in naprej in sledijo takim, ki jim prodajajo politične sanjske — bukve. prosim, da bi jih kar v dvorano prinesle, a Na svidenje in s pozdravom, Jennie Terselich. \1rj Nt^^T^Nl J\ GLAS IZ BUTTE. Butte, Mont. Prav malo dopisov beremo iz Butte, zato sem se namenila poročati par vrstic jaz. Zimo smo imeli hudo in dolgo, pa konečno so tudi k nam dospeli gorkejši dnevi in z njimi ljuba spomlad, ki se je seveda že zdavnaj uradno proglasila v deželi, ali v dejanju jo še dolgo ni bilo. Ker mi je tudi naročnina potekla,- zato pošiljam svoto še za eno ieto naprej, ker ne bi rada, da bi mi kaka številka tega priljubljenega lista izostala. Ta list je v resnici tako zanimiv in prinaša toliko lepih novic, da bi ga morala imeti vsaka slovenska hiša. Kar se tiče našega društvenega življenja, prav lepo napredujemo. Društvo sv. Ane št. 208 KSKJ. je priredilo na Vclikonoč igro "Cašica kave" in "Prisiljen stan je zaničevan". Igralci so častno rešili svoje naloge. Naredilo se je čistega dobička za blagajno $200.00. Tu imamo tudi lepo novo cerkev Božjega Odrešenika. Blagoslovljena je bila ravno na novo leto. Ako ne bote g. urednik vrgli mojega dopisa v koš, se bom še katerikrat oglasila. Pozdrav vsem čitateljem tega vrlega lista. Theresa Mihelich. -o- "BUNCO PARTY." Chicago, III. Najuljudneje vabimo vse stare in mlade iz Chicage, Berwyna, Cicero in South Chicage, da se udeležijo "Bunco party" v šolski dvorani v četrtek, 10. maja. Vrata se odpro ob 7. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen za naše čč. šolske sestre, gotovo ne bo nobenega, ki ne bi tega vabila vpošteval. Vstopnina je zelo nizka — samo 35 centov, za katere se bo vsak— star, mlad, mož ali žena, prav pošteno zabaval, povrh pa še dobil prav lep dobitek. Kdor bo sedel doma, gotovo ne bo dobitka deležen, v šolski dvorani omenjeni večer bo pa vsakega Miss Sreča čakala z razprostrtima rokama, torej le hitite v njen objem. Dobitki so krasni in vredni petkrat toliko, kakor pa je vstopnina. Na nobeni enaki prireditvi ni bilo še tako lepih dobitkov, kakor na tem; večina: krasna ročna dela. Kar se moških tiče, ki so od dela utrujeni, bodo imeli tukaj pripravljen prav pripraven kotiček, kjer se bodo odpočili in prav zadovoljni, ko bo vse končano, se vrnili domov. Kajti poleg dobre kave, bo tudi soda, — no, pač vse, kar zraven spada, da človeka v dobro voljo spravi. Pa še nekaj. Za moške je nekaj prav posebnega. Kdor izmed moških bo dobil največ "games", bo deležen posebne nagrade, to je za nameček še eno "Springs". Pridite, bomo videli, katerega bo sreča objela. Starši, ki imate otroke v šoli, pokažite s tem, da. se zavedate truda, ki ga imajo čč. sestre v šoli z otroc1". Fantje in dekleta, vsi ste prav uljudno vabljeni, naj ne bo nikogar, da bi šel omenjeni večer drugam ali pa doma obsedel, ker mu bo pozneje žal. Zvonenje po toči pa. prav nič ne pomaga. Torej, 10. maja, v četrtek zvečer, točno ob 8. uri se prične Bunco party, vrata bodo pa že ob sedmi uri odprta. Vsi o-mcnjeni večer v šolsko dvorano na Lincoln in 22. cesto! Vsem tistim dobrim materam, ki so tudi obljubile darila in še nimajo tista gotova, KAJ JE NOVEGA V AMERIŠKI BELI LJUBLJANI? Cleveland, O. Iz stare domovine je nas po-setil Dr. Vinko Šarabon, profesor iz Ljubljane, kjer poučuje na višjih šolah mlade dijake zgodovino in zemljepisje. V torek je kazal v dvorani nove slovenske šole sv. Vida slike naših lepih slovenskih krajev doma. Obenem je imel predavanje, katerega se je prilično udeležilo lepo število udeležencev. Dr. Vinko Šarabon je zelc učen mož zlasti v športnih strokah in je tudi športni urednik ljubljanskega dnevnika "Slovenca". Njegove slike, ki jih kaže, so nekaj posebnega, ki more zanimati vsakega našega rojaka. Iz davnih dob sem do sedanjih modernih časov vas popelje s svojimi slikami. Kaj takega res še nismo imeli prilike videti. Dr. Šarabon je odšel takoj včeraj proti Chicagi, kjer se bo ustavil pri sv. Štefanu in tudi tamkaj priredil enako predavanje in kazanje slik. Vrlemu našemu rojaku Dr. Šarabonu kličemo: z Bogom in iskrena hvala za Vaš trud, s katerim ste poživili našega slovenskega duha, da je v njem zagorela zopet na novo neugašena ljubezen do domače grude, na katero se spominjamo v duhu sleherni dan. Bog živi in pozdravljeni ! Smrtna kosa. — Umrl je Anton Povše, 57 let star samec, stanujoč na 1615 E. 43rd St. Rojen je bil v vasi Dubindol pri Toplicah na Dolenjskem. Tu zapušča svakinjo Marv Povše, nečaka John in Alojzij ter nečakinjo Mary, v stari domovini pa" sestro Mary. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v sredo dopoldne ob 7:30 pod vodstvom Grdina in sinovi pogrebnega zavoda. Bodi mu blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! -o- LEPI MAJ, KRASNI MAJ . . . Chicago, 111. Tudi v našem mestu je nekoliko ponehala tista neprijetna burja in solnčece je pričelo prav lepo sijati ter ogrevati našo zemljo in naše utrujene kosti. Mesec maj je — oziroma bi moral biti, najlepši mesec v letu, katerega se mora vsak človek, bodisi mlad ali star, veseliti. Solnce sije na vse ljudi enako — bogate ali revne, tudi delavcem sije, in ne le našim izkoriščevalcem. Delavske razmere v Chicagi so j ako slabe in delo se težko dobi. Plače so tako pičle, da ne odgovarjajo razmeram, kajti draginja je velika. Na društvenem polju smo še precej delavni. Imamo več društev, ki spadajo k raznim jednotam in zvezam. Imamo tudi dva samostojna društva: Zarjo in Sv. Mohorja. Oba lepo napredujeta in nudita članom vse dobrote podpornega društva ter skrbita tudi za zabavo članov in prijateljev društev. Žensko društvo Zvezda št. 170 JSKJ. bo priredilo 12. maja, to je v soboto zvečer, ob priliki tretje obletnice svojega obstanka, veliko plesno veselico v Poljski dvorani na 19^1 West 22. cesti. Odbor je prk7 o na delu, da preskrbi vse, kar je potreba za veselico, da bo \sak udeleženec zadovoljen. Za lačne in žejne ter plesaželjne bc v polni meri j>reskrbljeno. Vabimo torej vsa chikaška društva in sploh vse rojake v Chicagi in okolici, da se naše prireditve prav v obilnem številu udeležijo. Glejte v tej številk A. S. tozadevno vabilo! Na svidenje dne 12. maja! Odbor. -o- JUNAŠK! DOKTORSKI IZPIT V Ženevi je študiral medicino reven francoski dijak, ki se. je pripravljal za zadnji izpit. Par tednov pred izpitom pa ga Jlf JSsStw Prizor iz Iawr.dalske redri* cije. — Bilo je v sobot> r.i Lavvndale. Vole k prištrpica v svoj urad. Tiskarski vajenec mu prinese jutranjo izdajo torke. Vsede se na svoj rc o. a h verski stol, razgrne list in bere Zafrknikov članek • r ivr ima "Ha idirovori Vole!-: ; C pa Vui. r sploh nobei Volek 'mm "V čem ris 7" — v frknik. "Pa. v c glei no s k tu-le ta-1 h kratke noge kašlja, pljune ter pravi: ' zdaj imajo pa očki; bc ter bere. Ko p reber-. s vozno obrne: "II . . . ,• narski ga je spet po:< m' se štuli starec, ko ve d ;• nobenega spomina, i i." da bi vedel, kaj \ er.e-n -prej zapiše, da v dn'""r ne pobije. To je e ! ':'e . . je v jutranji megli povozil av-', v tem ^em^ku p: to, ko je hotel prekoračiti uli- stan Jože m ' oklik * v ' co. Zlomilo mu je kost v zgor-: redahterski čimer. ' njem stegnu, dve rebri, počila 'K'!fJS- /(-a.) 511 ! mu je lobanja in tudi drugače 1 k'^rikah1' e -J je bil po vsem telesu poškodr -1 van. Prenesli so ga v bolnico. 7TUi kjer mu je vodilni zdravniki Kuga ii . . .. povedal, da bo trajalo zdrav-|n,im 1 jen je najmanj šest mesecev. "To m. ■ Mladi mož je ugovarjal, koli- >se komu o a. da ' k or so mu dopuščale moči. Na- '•{• kru l: ;»< to ga je obvladala mrzlica. 4j;. ni< Stanje se mu je polagoma toli- ',la i:iko kr; .ki : .< ko izboljšalo, da je mrzlica po- Inieirova inž*. Ta • pustila. Tedaj je prosil glavno- Uf p., snloh . o! ' ga zdravnika, naj bi mu orno- j Vsak, ki b< gočil. da bi se mogel udeležiti (oprosti •••• v izpita na univerzi, kajti nima nis..:< sredstev, da bi Študiral ^e eno leto. Zdravnik je privolil K ; se je na določeni dan zbral izpitni kolegij v vseučiliski dv -rani. so prinesli na nosilili mladega dijaka vsega v povojih ir ga postavili pred mizo izpitnega kolegija. Zraven njega if sedel zdravnik in ga ostro opazoval. Tako je hrabri Fran-'. , j > (. : • coz položi! svoj pismeni izpit, i,-,;^ -in sicer zelo dobro. Sedaj ie>,- ,»■-. .,.- preostala še ustmena izkušnja, i.-j^pp i < ki je v Švici mnogo težja. In ^jj , zopet so prinesli dijaka na no-jv ; , ; (]a b . šilih pred izpitni kolegij. Izpit jijrali v> in eio je trajal dve uri. Ko se je dovršil in s nosila dvignili, je bil bolnik tako slab, da je !romaj še dihal. Toda nn usčrah mu je bledel radosten smeh-1 Ijaj : prestal je izpit z izvrstnim uspehom in si priboril doktor-isko diplomo. -o- SREČEN MUSSOLINI. Stara, a bogata Egipčanka je hotela kiiub svoji brezpr.-membnosti zasloveti po svetu. Obenem bi bila rada dopov -dala Mussoliniju, da ga občuduje. Storila je to na ta način, da je imenovala Mussolini j a za svojega dediča. Mussolini se seveda oporoke ni branil in iz Egipta je potovalo v Rim pet milijonov lir. — Paris, 111. — Vlak je zadel v avto, v katerem sta se vozila Sylvester Duck, star 87 let, veteran civilne vojne in njegova 61 letna žena. Avto je potisnilo daleč proč in oba sta bila na mestu mrtva. ——o- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-Iranski Slovenec!" ova tlo s a m • > članek br: i i. bn laz v \ sa k: Lv se pa že m e ben i. asnik:'.1. :' da imaš v--e se> naše jednoie sprevid ?li. i; i belem onevu To vendar nam lje ugled," tak Volek. Jože je čik v ustih, vos in odgovoril: " ne bote dolgo. inv : m 1 ral na m-ihodnii kom e: bod« Volek: "Pazi. da ti n< še prej brce dali, ka • je no, če boš take koz!.* streljal po tvoji zafurani fliM." Nato sta se razšla oba jezna in nervozna, ter s tem -amo dokazala in izprič a:1, kak" sta "poštena" in kajpada L udi nicoljubna" v polemikah. Previdno, za tu ca?" na misel ni ne Ali m iikakor pridc ! as •a ni o včasih se človek moli." ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ^"iHHiiiKiiiiiniiiaiii^iin« UIUl!llii!!lllllilllli]ill!ll!l!!llllll!llll!l!illl«l!IU!lijW Dr. Guthi Loma: GRBAVEC. Detektivski roman.—Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. — Vse se je tako zgodilo. — Ti pa, kakor se to spodobi za spretnega detektiva, si šel na led. — Kaj drugo sem hotel? — Nesrečnež! Ali veš, komu si izročil sporočilo dr. Deziderija Popp? — Dr. Dezideriju Popp! — Ko sem prišel na ulico, sem zagledal voznika. Vprašam ga: "Na koga čakate, prijatelj?" Verujte mi, malo je manjkalo, da nisem pa- del, kakor sem dolg in širok, ko sem izvedel od njega, da čaka na doktorja iz Pra-terske ulice. No, sem rekel sam pri sebi, sedaj sem pač naletel! Kozla sem ustrelil. — Sram te bodi! In vseeno upaš pred mene priti? — Niti besedice ne bi slišali več o meni, ako napake ne bi bil popravil: — Kako? Danes zjutraj ob pol devetih sem šel proti Žrinjski ulici, ko se v Dorottya ulici pojavi pred menoj dr. Deziderij Popp. S črnooblečeno, debelo žensko je šel. — No in? ... — Odločil sem se, da njitna sledim. Kaj, če bi doznal za kako važno stvar, s katero bi pomiril mojstra ... Za parom je šel voz; gotovo sta malo prej izstopila iz njega. Doktor je stopil v Coofeov prometni urad, spremljevalka pa je zunaj ostala. — Se razume, da si šel za iijiih v pisar- f ? no: — Kako ne! Tam sem se sukal krog njega, ne da bi vzbudil sum . . . — Čudim se! — Včeraj me je vendar videl v uniformi nosača, z rumenimi brki in veliko brado . . . Torej, da se vrnem, k zadevi, dr. Popp je vzel vozni list za dolgo potovanje, ki ga je prejšnji dan naročil ... Iz pisarne sta Šla v Kopalniško ulico. Voz povsod za njima . . . Na oglu Kronske ulice je dr. Popp izročil spremljevalki neki listič, nakar je ta odšla v apoteko. Čez pet-šest minut je prišla ven, z doktorjem je izpregovorila par besed, pofcem se vsedla v vož in se odpeljala. ' — Kam? . — V Malo Pfešto. — Torej se je peljala domov . . . To je vse? — Najvažnejše je še zadaj ... Ko sta mi izginila izpred oči, eem šel v apoteko in sem poklical na stran pomočnika. "Gospod," sem rekel, "Daniel Kopek, tajni detektiv sem. Glejte legitimacijo!" — "Kaj želite?" — "Nekoliko prej je bila tu črnooblečena gospa. Ali bi lahko izvedel, kako zdravilo je dala delati?" — 'Rad povem, tem bolj, ker se mi je zdelo ženino vedenje zelo sumljivo. Bila je zelo nervozna in ne potrpežljiva. V sili je tu pozabila recept, ki je še povečal moj sum!"— Recept mi je brez obotavljanja izročil . . . Tuzar ga je prečital: Rc. Sol. ars. Fowl. gr. 20.00 Ds. Dnevno 10 kapljic. . . .18. X. 88. - Dr. D, Popp. — Jaz se, na to ne spoznam. — Jaz se tudi nisem mogel spoznati. — Sluti! sem, da mora biti reeeo! velike važnosti, zato sem prosil pojasnila. On n.i je vse razložil . . . ,,Solutio arsenlcalis Fow-leri' se je izkazal," je reki i, "kot d-bi\> sredstvo zope - slabokrvnost, vodenočista tekočina. Bolnik ga vzame dnevno deset kapljic v pol kozarca vode. Maksimalna doza je 1.2 grama. Kar je nad nni. je hitro moreč strup. Ako hočejo koga spraviti s sveta, zlijejo 20 gramov v pol ko* area \ode; pri tem se barva vode ne izpreme-ni. Bolnik ga nič hudega sluteč izpije in smrt sledi v par trenutkih." Zahvalil sem se pomočniku za razlago in hitel na glavni komisarijat, da bi vas poiskal. — Zelo dobro! — Postoj! — Naj nekoliko razmišljam! — Lahko greš z menoj; zabičam pa ti. da ne črhneš niti besedice Zapustila sta poslopje glavnega komi-sarijata in Tuzar je med potjo razmišljal o tem, kar je slišal od orjaka. Četrtek, 10. maja, 1928. AMERIKANSK1 SLOVENEC Str MI 8 Z evropskih političnih polj. Odkar sta grška in romun-| ska zunanja ministra sklenila 21. marca v Ženevi razsodisč-no in pogodbo o nenapadnju, niso prenehale govorice, da se pripravlja nekaj novega v diplomatskem svetu. Te vesti so dobile nazornejšo obliko z velikonočnimi sestanki zunanjih politikov z Musaolinijem. Grški in turški zunanji minister sta svoje razgovore nadaljevala v Italiji spričo italijanskega diktatorja. Tajno se je odpeljal v Benetke tudi madjarski ministrski predsednik Bethlen, pa tudi se je mudil v I-taliji poljski zunanji minister Zaleski. K tem se je pridružil še bolgarski zunanji minister Burov, katerega je obiskal Tev-fik bej v Sofiji, ko se je vračal iz Italije v Turčijo. Razumljivo, da je evropski tisk planil po koncu in začel pisati o novi obkroževalni politiki napram Jugoslaviji, zlasti še radi spremljajočih okolnosti na jugoslovanskih mejah: Alban-sko-italijanska carinska unija, katere prva bodoča etapa naj bi bilo carinsko zaprtje, ki se mnogokrat v zgodovini ni ravno mirno končalo; oziroma bi Italija pod carinskim plaščem utihotapljala v Albanijo živi in mrtvi vojaški materijal, v kolikor ga ne more očitno. Alba-nija je zaprla za nekaj časa meje in se izgovarjala na tifus; najnovejše pa naj bi bilo zaprtje grško-jugoslovanske meje Posebno pa je padlo v oči, da se Jugoslavija ne pogaja z Italijo tako očito kot druge države in za marsikoga je bil sklep gotov: Ker brez Jugoslavije, gre torej najnovejša diplo" matska ofenziva proti Jugoslaviji. Drugim ni šlo v glavo, kako bi bilo mogoče na enkrat združiti države, katerih interesi so bili do sedaj skoraj nepremostljivo nasprotni. Turčija in Italija, ste bili, odkar je Kemal paša proglasil malo Azijo za brezpogojno turško narodno posest, kamor se nima nihče vmešavati in odkar se je Italija postavila v vprašanju Mosula absolutno za Anglijo, ne ravno prijateljici. Turčija in Grčija sta se vojskovali in tudi to so kakemu dobremu sporazumu na potu gore težav. Modrejši kot Salomon pa bi moral biti, kdor bi sprijaznil Madjarsko in Romunijo, da bi istočasno ustregel madjarskemu ireden-tizmu ter obstoječemu romunskemu posestnemu stanju. Zato je nastala verzija, da ima vladavina kot taka nekaj skupnega z istovrstnimi somišljeniki. Če je mogoča ozka vez med komunističnimi državnimi za-jednicami, zakaj bi ne bila med desničarsko - avtokratičnimi diktatorji? Med vrsticami se je dalje mnogo bralo o pojačenem angleškem vplivu na kontinentu: Mussolini naj bi plaval v teh vodah. Angleška diplomacija je bila neprestano na delu, da odvrne Turčijo od Rusije; zato ji je dala tudi posojilo. Angleži so hoteli izpodriniti francoski vpliv iz Poljske. Znano je, da se je v tej zvezi govorilo o podkarpatski Rusiji, ki naj pripade Poljski, da dobe tako Poljaki neposredne zveze z Madjari, ki so itak angleški varovanci. Znano je tudi, da vodi gpško zunanjo in notranjo politiko Anglija, da je iste ŽELEZNIŠKA NESREČA V PARIZU. vpliv zelo jak tudi v Bolgariji, da o Italiji sploh ne govorimo. Torej ekspanzivna angleška politika. Z italijanske strani se naglasa, da gre za italijanski vpliv v sredozemskem morju in za razbitje male antante, k čemur naj bi pripomogla ravno Poljska s tem, da soglasi s Mussoli-nijevo spremembo Trianona, kar pomeni praktično povečano Madjarsko. Italija naj bi nudila Poljski kot protiuslugo garancijo njenih meja proti vzhodu in zapadu — komunistom in germanski maščevalnosti. Iz krogov, ki redno pose-čajo Ženevo, pa se namiguje, da hodi Mussolini svojo pot. Kot se v Ženevi razgovarjajo Chamberlain-Briand in Strese-mann, tako se hoče v svojem lastnem delokrogu vrteti Mus- j solini sam. Vsi komentarji pa dokazujejo, da plava javnost v popolni nejasnosti. Morda pripravlja Mussolini le teren za eventualni lasten blok skupaj z Anglijo ? Morda se hoče kot avto-krat le osebno informirati in ne vedo niti njegovi poslaniki njegovih namer? Ali hoče pritisniti na francosko-italijanska in jugoslovansko-italijanska pogajanja? Ali pa imamo opraviti z njegovo znano intuitivnostjo, ki je dvignila že mnogo prahu, a malo praktičnih posledic ? Gotovo je, da tudi zunanja politika ni nikaka zakonska vez, ki bi ne fluktuirala in napadala, kar je še nedavno blagoslavljala. Gotovo je tudi, da so v Evropi nove kombinacije na vidiku; da je n. pr. repara-cijski agent Parker Gilbert šel od Poincareja v Rim, kamor je istotako prišel nemški finančni minister dr. Koehler! Kjer pa gre za reparacije, gre tudi za politiko. Istotako je gotovo, da zveze ne nastajajo tjavendan, da je evropsko stanje v glavnih obrisih ustaljeno. Zato pod-črtavajo najmerodajnejši politiki ohranitev obstoječega, mir, normalen razvoj. Pri vsem tem pa je jasno, da so te poteze misel male antante le še u-trdile in da se Jugoslavija, četudi ne tako glasno, z Italijo mirno in svobodno pogaja. Končni, vsesplošni sporr.zum, ne samo glede posameznih konvencij, bi bil obema državama le v prid. Pouk o tem in onem. V Parizu, v bližini Marca det mosta, se je pripetila železniška nesreča; petnajst oseb je bilo ubitih in 21 ranjenih. Slika nam predstavlja prizor na mestu nesreče, ko so že trupla odstranili in za ranjence poskrbeli. PETSTO LET JO ŽE PIJEMO. lec. Okolu leta 1640 govore že j riška policija le dognala, da VPAŠANJA IN ODGOVORI. Državljan in njegovi otroci. ....I, N. — Jerome, Ariz., vprašuje: Dobil sem drugi državljanski papir in želim dobiti svojo ženo in otroke kot izven-kvotne priseljence. Moja naj-! starejša hči bo dovršila osemnajsto leto za dva meseca. Zato se bojim, da je ne bodo pustili priti skupaj z drugimi, ker za časa prihoda bo stara čez 18 let. Kaj naj storim? Odgovor: Neporočeni sin ali hči ameriškega državljana more priti kot priseljenec izven kvote, ako nima še 18 let za časa, ko generalni priseljeniški komisar odobri prošnjo, vloženo od ameriškega državljana-za njega oziroma njen prihod. Ako pa pride potem v Združene Države, ko je že dovršil 18. leto, to okolnost ne kvari že odobrene pravice do izvenkvotnega prihoda. Otroci ameriških državljanov med 18. in 21. letem imajo pravico le do prednosti v kvoti. Radi tega vložite takoj brez odloga prošnjo za prihod svoje družine na tiskovini Form 633. Izmed vseh pijač in živil je danes kava najbolj razširjena in najbolj priljubljena. Z njo se sladkajo in poživljajo revni in bogati, mladi in stari; med znanstveniki in umetniki pa je mnogo takih, ki jim je črna kava kakor gonilna sila. Vse zdravniško svarjenje pred njenimi strupi nič ne zaleže — ljudem je pofetala ljuba in draga, da brez nje ne morejo več prebiti. Ta ljuba rujava pijača praznuje sedaj 500 letnico, odkar je človek odkril njene lastnosti in se naučil jo uporabljati. Srednjeveški učenjak Faustus Naironi, ki je bil v 17. stoletju profesor kaldejščine in staro-sirščine v Rimu, poroča po starih virih o kavi naslednje: V letih 1425 do 1439 je pa-sel neki pastir v Etijopiji svoje Črede v logu, kjer je raslo grmovje in cela masa drevesa s temnozelenimi blestečimi listi. Pastir je tekom časa opazil, da njegove živali, ako jih je pa-sel v tem logu, vso noč niso za- mnogoštevilne beneške listine je bil na pariškem uradu, kjer o kavi. Leta 1671 se je v Mar- j so bili biseri oddani, zaposlen seilleju otvorila prva kavarna, j uradnik, ki je bil prejšnje dni Sloviti svetovni potovalec The- izgubil velike vsote denarja venot je prinesel kavo v Pariz Povabili so ga na policijo in ga leta 1658 in 1672 se je na tr-'po dolgem zasliševanju tako o gu Faubourg Saint-Germain o-1 mehčali, da je slednjič tatvino tvorila prva pariška kavarna.! priznal. Rekel je, da je bil za V Londonu pa je bilo leta 1693 vojček z bisernim nizem po-že nad 3000 javnih kavarn. škodovan, tako da se je videla Znamenito v zgodovini kave j vsebina. To ga je nagnilo, da je je bilo leto 1728. Tedaj so zavojček odprl, bisere vzel, namreč imeli v Braziliji prvi j potem pa prazen zavojček od izdelek na prvi kavni plantaži, j pravil v London, da bi zabrisal Poslej je postala Brazilija naj- sled. Niti sanjalo se mu ni, ka-bogatejša zalagateljica kave ko dragocenost je ukradel. Ko za Evropo in Ameriko. Zato le- je zvedel iz časnikov vrednost tos po pravici slovesno praz- biserov, se jih ni upal prodati, nuje dvestoletnico pridelova- marveč se je peljal k svoji ma- nja kave. DIŠEČ GLASOVIR. Norvežan Byrdens je izumil poseben "simfoničen glasovir'?, ki spominja na cerkvene orgle. Razen godbe proizvaja ta čudežen instrument tudi dišave, ki so ubrane v doslednosti popolna kromatične lestvice. Poslušalci bodo tedaj akorde vohali. Tipke so razdeljene v pet oktav in glasbeni harmoniji strogo odgovarjajo posebne posode. Vsebujejo dišave v sledečem redu: vijolice, hiacinte, smrečje, vrtnice, španski bezeg. Ti temeljni zložki dovolijo najrazličnejše kombinacije in polutonske mešane okuse. — Zvok vpliva na uho,zvok je gibanje zraka. Naravno je tedaj da obenem uživa glasbo še bolj občutljivi nos, če je napoj en gibajoči se zrak z primerno snovjo. Lunina sonata se bo zdaj igrala s pomočjo nočnih vijolic, Grieglove nordijske romance bodo dišale po borovcih, razgretih v solncu RUSKI SAMOMORILSKI KLUB V BERLINU. V Berlinu je 21 letni Rus Aleksej Franki ustrelil svojo 22 letno rusko prijateljico Ka-minskajo in nato še samega sebe. Ob tej priliki je prišlo na dan. da obstoja v Berlinu med tamkajšnjo rusko mladino sa-spale. marveč so ostale sveže in momorilski klub, katerega čla-živahne. Nekoč je povedal to ni imajo vsi namen, da se čim-menihom v bližnjem samosta-; prej poslove od življenja. Na nu. Menihi so sklepali, da mo-[ zunaj nastopa klub kot dijaško ra to povzročati krma. Trije j društvo. Pomanjkanje in brez-izmed njih so šli s pastirjem na! domovinstvo ugonabljata rus- jteri v Toulouse in jih spravil v j žep stare suknje. Dejansko so t našli na označenem mestu vse j bisere nedotaknjene. Tako se je pariška policija znova proslavila. označeni pašnik in vzeli seboj več zvežnjev vej tam rastočega grmovja, katerega seme je ravnokar dozorelo. Doma so delali menihi z zrnci razne poizkuse, a nič posebnega se ni dalo dognati. Končno je pa kuhar predlagal, da bi se zrna spražila kakor žito. ke emigrante duševno in telesno. UKRADEL IN SKRIL. Meseca februarja- tekočega leta je neka bogata dama v Londonu izbrala pri tamkajšnji podružnici nekega pariške-Tako je ' ga zlatarja niz krasnih biserov, tudi naredil; spražena zrna je vrednih nad šest milijonov stolkel in jih izlužil v vreli vo- frankov. Te bisere je vzela s di. . . In tisto uro je človeški seboj v Pariz, kjer se je pa ske-vonj prvič okušal poživjajoči, sala in jih ni hotela kupiti. Ne-nenadkriljivi duh črne kave. sla jih je v glavno trgovino in Poslej so menihi uporabljali prosila, naj bisere polšjejo na-črno kavo kot poživilo in zdra- zaj londonski podružnici. To se vilo, najprej zase, potem pa tudi za romarje, potnike in trgovce, ki so jih gostoljubno sprejemali in jim ljubeznivo stregli. Trgovci so kavo kmalu raznesli križem sveta. Najprej se je razširila v Mali Aziji, od koder so jo prinesli v Evropo Benečani. Učeni dr. Prosper Alpinus, ki se je seznanil s kavo v Turčiji, je postal njen vneti zagovornik in razširjeva je tudi zgodilo. Toda biserov v London ni bilo, pač pa je neki gospod prejel pod isto številko prazno škatlico. Biseri so bili za visoko vsoto zavarovani in dotična zavarovalnica je razpisala 10.000 funtov nagrade za tistega, ki bi tatu odkril. Pariška in londonska policija sta začeli mrzlično poslovati, toda dolgo časa ni bilo najti nobene sledi. Končno je pa pa- ARABEC S KUŠČARJEM. Arabec Izmael Rafi v Biskri si je želel izboljšati dohodke, toda kako? Mislil je in mislil, končno pa si tudi izmislil. Ujel je velikega puščavskega kuščarja, ki ga imenujejo "varan". Ta žival je s svojimi silnimi zobmi tudi človeku nevarna. Ben Rafi je kuščarju izdrl zobe, tako da ni bil več nevaren. Potem je vzel žival in jo skrivoma spustil v kak bazar ali trgovino, ko je bilo ravno največ žensk notri. Seveda je povsodi nastal strahovit krik; ženske so skakale na stole in mize, kuščar pa se je valil za njimi. Tedaj pa je kot rešitelj nastopil Ben Rafi in kuščarja s palico pregnal. Ženske so mu bile povsodi hvaležne in ga o-bilo obdarovale z denarjem. Arabcu se je torej njegov pri-prosti načrt zelo dobro obnesel. Bolj nepreviden je bil, ko je začel kuščarja spuščati proti inozemkam, ki so se posamez izprehajale. Večina je iz strahu omedlela ali dobila srčne krče; neki Američanki se je celo omračil um in je menila, da je kuščar neprestano za njo. Francoska kolonijalna oblast je končno postala pozorna na Ben Rafija in odkrila njegovo zvijačo. Arabec je bil obsojen na eno leto ječe. ■: I. Knowltl Funny now intift get iruo me wrort^toor.i tki S hct5s foe kn pooh TO e>B vO- ».ookS UVl£ TVAE WRtC^ C* m£ vesp^i^fj HERE ^ rrfciFe^fc COMC" tooktr \\ ettft^i «r uefr thisrooh 1,t ^ _ Bv Thornton Fishery Toowr WHO s , Btfeto Vjpure. BOO^ \ Bor iP voo Oowr ) Državljanstvo žene. A. P. — Joliet, III., vprašuje : Moj prvi mož, s katerim sem se poročila I. 1917, je bil ameriški državljan. Umrl je in sem se zopet poročila. Moj sedanji mož ni ameriški državljan. Poročila sem se z njim da imajo boljši spomin. Lahkd tudi pišete parobrodni družbi, ako znate s kako linijo ste sa pripeljali. Ako znate vsaj približno datum svojega prihod?* ali kake druge okolnosti, iz katerih se da uganiti ta datum, ter ime pristanišča, kjer ste se vkrcali in koliko dni ste potovali, Vam Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City, utegne pomagati. Pripuščanje dijakov. E. H. — Cleveland, O., piše: Pred dvema letoma sem bil zakonito pripuščen v Združene Države in želel bi dobiti semi svojega sina, ki sedaj pohaja' v šole v Jugoslaviji, naj nadaljuje svoje študije tukaj. Morem to doseči in kako? Odgovor: Dijak, ki je čez 15 let star in more ameriškemu konzulu dokazati, da hoče nadaljevati svoje študije v Združenih Državah, ima pravico biti pripuščen pod posebnimi določbami, ki veljajo za dijake. Te določbe zahtevajo, da mora dijak imeti zadosti sredstev zai svoje vzdržavanje ali da mora kdo drugi jamčiti za njegovo vzdržavanje. Svoj čas more posvečati učenju. On ne sme biti zaposlen za zaslužek, razun za par ur po šoli ali tekom počitnic. Predno se obrne na ameriški konzulat, se mora vpisati v kak ameriški šolski zavod, ki je v to svrho odo- lani. Ali sem še vedno ameriška bren od Secretary of Labor. državljanka ? Odgovor: Da, Vi ste ameri ška državljanka. Vi ste se po ročila 1. 1917 z ameriškim državljanom in ste zato s poroko postala državljanka Združenih Držav. Od 22. julija 1922 na prej pa poroka ne menja več državljanstva žene. Zato Vaša druga poroka ni spremenila državljanstva in ostala ste a-meriška državljanka. Ne zna, s kakim parnikom in kdaj je prišel v Ameriko. J. K. — Chicago, 111., vprašuje: Prišel sem v Združene Države v jeseni 1. 1913, ali se ne spominjam imena parnika niti točnega datuma svojega prihoda. Radi tega so mi povrnili predhodno prošnjo za naturalizacijo. Kje naj dobim te informacije ? Odgovor: Imamo neverjetno veliko število ljudi, ki so v isti zadregi. Potrudite se vprašati svoje sopotnike ali prijatelje, h katerim ste prišli. Mor- Takih zavodov je okoli 900 (Foreign Language Information Service pošlje seznam teK zavodov proti vpošiljatvi 25 centov). Šolski zavod pošlje dijaku ali onemu, ki se zanj tukaj briga, tiskovino. To tiskovino treba napolniti in vpo-slati zahtevam šolska spričevala. Na to šola izda sprejemno spričevalo. To spričevalo mora dijak pokazati konzulu, ko zaprosi za vizo, prepis spričevala pa ob svojem prihodu priseljeniški oblasti. Dijak, ki hoče študirati v Združenih Državah, mora znati nekoliko angleščine, toliko da more takoj imeti kaj koristi od svojega šolovanja. Koliko angleščine je potrebno, je vse odvisno od prilike. Treba zapomniti si, da taK dijak sme ostati v Združenih Državah le za časa, ko je vpisan v šoli in jo redno pohaja. Ko dovrši svoje študije, mora (Dalje na 4. str.) Denar v Jugjilavijo brzojavnim potom? MI RAČUNAMO: Za amerttk 0 dolarje* Za dinar jo 1 * 5.00 _ ___0 €L15 200 Din _4.45 10.00 _ — 11.25 500 Din - 9.80 15.00 ... 19M 1000 Din _ 1$.90 20.00 _ _ 21.46 1500 Din _ 28.00 25J&0 _ __ 26.6$ 2000 Din _ 87.00 96A0 .... _ 86.70 8000 Din _ 56.40 5QA0 — 51.90 4000 Din _ 78.50 75.00 _ — 77.it 5000 Din ___ 9L80 100.00 .... 103.00 10000 Din __182.00 200.00 .... ..... 204.50 15000 Din __ 278.00 800.00 _ 806.00 20000 Din -- 868.00 400.80 _ _ 407.50 80000 Din __ 548.00 500.00 ,.., __ 509.00 40000 Din ___ 724.00 »0.00 _ _ 010.50 50000 Din _ 90&00 700.00 _ ___ 712.00 60000 Din _ 1082.00 800.00 _ 818.00 70000 Din _ 1260.00 900.00 .... _ 914*00 80000 Din - 1441M 1000.00 _ _ 101640 90000 Din - 102Q.es Zrn poftHjko po poitt 09 flmJona 1 m Vmn Orders, American Bfcpren čok, »11 p* baatol draft Osebnih čekov po poŠti Nobenih Jrmi pristojbin In wob—ifli odbitkov 9 Metropolitan State Bank 2201 WEST______ Urttejonot Dmvm «1 »tOO nfoMJ poldne. Ob torldh le wihiitlb d* 81 KAPITAL IN PR&BITBKs PROMET m VIŠI N AD $3*S0G»a0CM» Strati * AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 10. maja, 1928. POUK O TEM IN ONEM. (Nadaljevanje s 3. strani,) zapustiti Združene Države. Ker ni dijak pripuščen za stalno, on ne more postati ameriški državljan. Tudi, ako oče postane ameriški državljan za časa bivanja svojega sina kot dijaka, državljanstvo ne preide na mladoletnega sina, kajti načelo velja, da mora kdo priti kot reden priseljenec, ako naj postane državljan. Ako bo še vedno časa, bo oče lahko vložil prošnjo za njegov prihod kot sin ameriškega državljana izven kvote ali s prednostjo v kvoti, pač po tem, koliko let bo sin imel, ko oče postane državljan. Nezakonit prihod 1. 1922. R. B. — Pittsburgh, Pa., piše : Prišel sem 1. 1922 v Združene Države kot član moštva nekega prekoatlantskega par-nika. Dezertiral sem in od tedaj ^em tukaj ostal. Vzel sem si "prvi papir" kmalu po svojem prihodu in sedaj bi hotel zaprositi za državljanstvo. Bodo sprejeli moje prošnje? Hotel bi letos obiskati stari kraj. Ali morem? Odgovor: Y-as prihod v Združene Države, ne da bi bil pripuščen kot priseljenec od priseljeniških oblasti, je nezti-koni*\ Radi tega niste Vi uveden v zapiske pripuščenih priseljencev in se Vam ne more izdati Certificate of arrival. V prejš'1 jih letih so oblasti sicer izdajale takozvane nunc-pro-t-.mc certifikate o prihodu mornarjev, ki so bili tukaj :-.e mno-JTo Iv t. t. j. dovoljevalo sc jim ie. di plačajo glavarino (head tax) in se je smatralo, da so bili zakonito pripuščeni za časa svojega prihoda. Te-daj so mogli biti naturalizirani. Ta praksa pa je bila pred leti odpravljena in se taki certifikati ne izdajejo več. Dasi ne morete postati državljan. vendar Vas ne morejo več deportirati radi svojega nezakonitega prihoda, ker je deportacijski rok za Vas potekel. Tudi ne morete zaprositi za "permit" za povratek v Združene Države, ker le osebe, zakonito in za stalno pripuščene v Združene Države, imajo pravico do tega permita. Ako zapustite Združene Države, Varne bodo zopet pripustili, razun ako dobite priseljeniško vizo, kakor to zakon za vse predpisuje. Mogoče je, da bo Kongres vzakonil posebne olajšave za inozemce, ki so prišli v zemljo brez priseljeniške inšpekcije pred dnem 1. julija 1924, ko je novi kvotni zakon stopil v veljavo. V Kongresu je nekoliko zakonskih predlogov, ki čakajo, da pridejo na dnevni red. Dosedaj pa ni nobena zbornica Kongresa niti v odsekih razpravljala o teh predlogih. -o- EVROPEJKA MED LJUDO-ŽRCI. Ameriški raziskovalec Martin Johnson je pred kratkim izdal knjigo "S filmskim aparatom med ljudožrci", v kateri opisuje svoje doživljaje med divjaki na Novih Hebridih. Na tem potovanju ga je spremljala tudi njegova mlada soproga Oza. Kako nevarno je bilo to podjetje, priča naslednji odstavek iz knjige, ki je pravkar izšla tudi v nemškem prevodu. "V zadnjem hipu me je resni misijonarjev obraz vendarle oplašil in skušal sem Ozo pregovoriti, naj bi ne šla z me^ noj. Tudi misijonar je še zadnjič napadel Ožino stanovitnost. "Grm prehudoben." Iz njegovih oči je sijal resničen strah. Toda Oza se ni dala pregovoriti. Pogledala me je: "Če ti greš, grem tudi jaz." Tedaj sem vedel, da bi bila vsaka nadaljna beseda odveč. Pristali smo na Malekuli blizu dveh vasi, katerih prebivalci so se navadili spoštovati, to je bati se vojnih ladij. Pod vodstvom mladega fanta in v spremstvu treh mojih nosačev s fotografskimi aparati sva se z Ozo potopila v temo džungle. Vili smo se po zahrbtni stezi skozi odporno goščavo bambusovih stebel po strmih pobočjih više in više ter se slednjič ustavili na planoti, ležeči približno 900 m nad morjem. Tukaj tedaj kuhajo "dolgega prešiča" (to je človeka) — sem se pošalil in pokazal na dim, ki se je dvigal med drevjem kvišku; toda že v naslednjem trenutku se mi opazka r;i zdela več komična. Na moje uho je zadel človeški glas in ko sem ;-e hitro ozrl, sem videl; da so stezo zaprli štirje oboroženi divjaki, ki so držali svoje puške naperjene proti nam. "Vrniva sel" sem zaklical Gzi. Toda ko smo hoteli začeti lezti po stezi nizdol, so nas divjaki z grozečimi znamenji zadržali. In naslednji trenotek je stal pred nami v vsej svoji strahoti klasičen pralik divjaka. To je bil sam Nagapate, poglavar. Orjak, ki so se mu pod črno kožo boČile silne mišice. Poteze njegovega širokega o-braza so izdajale trdo voljo, zvitost in brezobzirno nasilnost Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN dan. Cor. 6th & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. divje zveri. Upal sem, da si bom pridobil njegovo prijateljstvo z darovi ter sem mu pomolil nekaj predmetov. Toda komaj ozrl se je nanje. Namesto tega je prekrižal na prsih roke in strmel v nas. Ozrl sem se. Toda kamorkoli sem pogledal — izza vsakega šopa trave so gledali grozeči črni obrazi. Morali smo skušati, da ohranimo kolikor mogoče vsaj videz hladnokrvnosti. Postavil sem torej brž svoje aparate in začel z mrzlično naglico vrteti ročico. V tem sem se zavedel, da je skrajni čas misliti na odhod, ako naj nas pri vrnitvi ne preseneti noč. Moral sem pa svojo vlogo igrati do konca in tako sem Nagapatu ponudil roko v slovo in Oza je posnemala moj zgled. Toda namesto da bi njeno roko izpustil, jo je Ijudožr-ski poglavar trdno obdržal v svoji, z drugo roko pa jo je ves zamišljen tipal po obrazu, laseh in ostalem telesu. Oza je od strahu prebledela kakor zid. Obšla me je izkuš-njava, da bi divjaka na mestu ustrelil. Toda to bi pomenilo takojšnjo smrt za ženo in zame; zato sem le stisnil pesti in razvlekel svoje ustnice v nekaj, kar naj bi bil smehljaj. Čez trenotek, ki se je pa nama obema zdel cela večnost, je Nagapate Ozo izpustil in zarjovel divjakom, ki so nas obdajali, neki ukaz. Takoj so vsi izginili v gošči. Velel sem trojici nosačev, naj vzamejo aparate. Komaj smo napravili par korakov, so nas napadli odza-daj. Naslednji trenotki so bili najmučnejši v mojem življenju. Ko sem zagledal obroč neusmiljenih črnih obrazov okolu nas in videl, kako se je moja žena onesveščena zgrudila v divjakove roke, mi je zastalo srce. Tedaj se je zgodil čudež! V zatoku globoko pod nami se je začul parni stroj angleške stražne ladje! Spuščala je sidro! Učinek na divjake je bil porazen. Prevzel jih je strah. S hlinjeno hladnokrvnostjo sem jim skušal pojasniti, da je prišla ladja v naše varstvo. Nagapate je zarenčal novo povelje in sedaj smo končno smeli po stezi nizdol. Kakor hitro smo bili divjakom izpred oči, smo začeli teči, ne meneč se za trdo travo, ki nas je do krvi ši-bala v obraz, opotekajoč &e, padajoč — le dalje, le proč! Na mah nas je zagrnila tro-pična noč. V strahu in grozi smo se borili skozi džunglo; trnje nam je trgalo obleko in se zabadalo v meso. Pač sto- krat nam je izpodrsnilo na sklizkih tleh, padali smo; toda strah nas je gnal dalje. Vsak glas pragozda nas je znova presunil z grozo. Slednjič — nam se je zdelo, da so pretekle dolge ure — smo dosegli obal in bili rešeni. 4 'Knjigarna Amerikanski Slovenec'' SPOMLADNE OBLEKE. Naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo spomladnih in letnih oblek za može in 'fante, vsake barve in velikosti. Pridite in o-glejte si jih! Ravno tako imam veliko zalogo obuval, s katerimi vam postrežem v zadovoljnost! Cene zmerne, blago jamčeno, — postrežba točna! Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost! FRANK OPEKA Trgovina z mešanim blagom in obuvali. 502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL. RADIO — DOBROTNIK ŠVEDSKE. Švedska je v minulem letu dosegla v radiu svetovni rekord: vpisanih je bilo koncem leta 329.133 aparatov, na vsakih 54 Švedov odpade po en aparat. Ta ogromni razvoj se je izvršil tekom zadnjih par let, saj leta 1923. število naročnikov ni doseglo niti 3000. Je pa Švedska tudi dežela, kjer mora biti tak učitelj, duhovnik, umetnik, ki za svoj o-bisk ne potrebuje nobenih poti ne po vodi ne po kopnem — posebno dobrodošel. Saj tamkajšnja veličastna, a divja narava pozjirii popolnoma onemogoči vsak promet in samotni dvorci in naselja so cele mesece popolnoma ločeni od drugega sveta. Pri tem je pa švedski narod visoko kulturen. Iz vsega tega je veliki interes Švedov za radio popolnoma razumljiv. Nova švedska radijska postaja v Motali je ena najmočnejših in tehnično naj-dovršenejših na svetu. V severni Švedski ali na otokih se pozimi večkrat pripeti, da duhovnik ob nedeljah ne more do svojih župljanov in župljani ne v cerkev. Sedaj morejo ljudje v svojih hišah poslušati pridigo, ki se vrši v kateri izmed stockholmskih cerkva. — Radio je postal tudi osrečevaleč slepih. Ker marsi-kak slepec ne premore sredstev, da bi si sam nabavil aparat, se je na Švedskem ustanovil narodni odbor, ki je oskrbel za revne slepce že 465 a-paratov. Zelo delaven član tega odbora je "slepi švedski E-dison" — Gustav Dahlen, ki je pri svojih znanstvenih raz-iskavanjah vsled eksplozije o-slepel, a za svoje iznajdbe prejel Noblovo nagrado. 1849 WEST. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. KOLIKO JE JEZUITOV NA SVETU. V začetku 1928 je štel jezuitski red 20.107 članov. Od teh je pripadalo "španski asistenci" 4838, nemški (vštevši člane iz Avstrije, Ogrske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Nizozemske) 3822, a-merikanski 3655, angleški 3337, francoski 286 in italijanski 1679 članov. Napram 3. 1926. je povišal red število svojega članstva za 500. SUPERIOR FUNERAL SERVICE N Edward Schmidt, Funeral Director THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. I. POVESTI IN ROMANI. .SO JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W. ........... i 1 ^ Jeweler — On the Cor. 8th Str. and New York avcM Sheboygan. Wis. /^><><><>0<>0<><>0-(>CH>C^ Merchants & Miners Bank GALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček________$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. Agitator. Roman. Janko Kerstnik Barvaste črepinje. Zbirka več kratkih povesti__________________ Bele noči.—Mah junak. Romana. Dostojevski -____________________ Bitka pri Visu leta 1866. Črtica iz avstr. zgodovine______________ Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng ruskih polian, v dveh delih. Vsak del po ___________________."„. Cesar Maks in Mehika. Doživljaji Avstrijcev v Meksiki______ Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me- Gangl ________________________________ Carski sel. Jules Verne. Povest z rimee ____________________________ Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ________________________ Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest ____________________ Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo podučne zgodbice .................... Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše, veseloigra ______________________________ Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih ________________________ .40 Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji ______________________ .50 Duh v Kentervillu. Angl. prav- Dušica. Roman. Prvi del................$...75 .35 .50 45 .50 .25 65 .65 .75 .75 .25 .70 t .45 .75 1.50 .60 f .50 | .20 | .50; .30 j Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja .50; Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov____ Furij. Burna novela iz mladeniče- vega življenja___________________ Glad. Krnit Hamsun. Roman________ 1.25 Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50 Golobovi. Novela s podeželskega življenja __________________________________ 1.25 j Gospodarica sveta. Avar.turisti- i čen roman _________________________________- .GC Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ....................30 Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. Starogrška pravljica __________________ .45 ; Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.....75 \ Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv.„ 2.50 Tzdijavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov A5 Iz dni trpljenja. Andrei Rape. Iz modernega sveta. F. S. Finžgar. Napet roman iz delav. življenja ................................................ Kratke povesti __________________________ Izlet g. Broučka v XV. stoletje. Svatopuik Čeh ____________________________ Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti ____________________________ Jagode. J. Stritar. Knjiga za od- rastlo mladino ___________________________ Jaromil. Češka narodna pravljica Jernač Zmagovač. II. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ---------------------------- Juan Miseria. P. L. Čeloma. Španska povest —............................... .50 i Junakinja iz Stajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero________ 1.50 Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman _____________________________ 1.00 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ---------------------------------------- 1.00 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi -polharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvezgk: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška. 10. zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci. delal, ko je krompir kradel. — Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-šovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno________1.25 Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest ________________________ I.0U Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman ________________ Kmečki punt. Avg. Šcnoa. Povest iz časov tlačanstva kmetov...... Knezova knjižnica. 1, zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, voj- Kralj gora. Edm. About. Francoska povest _____________________________ Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Roman iz irskega življenja___1.00 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman........ Krivec. J os. Kostanj cvec. Roman iz podeželskega življenja _________ Križev pot. Roman češkega duhovnika _____________________________________ Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja .......... Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom ................... Ljudska knjižnica, !. in 2. zvezi-k. Znamenje štirih. A. C. Doyle. Zanimiva detektivska pt .est.— Darovana. A. Dos tal. Zgodov. povest iz dobe slov. apost........ Mah klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja ................ Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zelo napeto vsebino________ Maii svet naših očetov. A. I-V-gazzaro. Rman iz G raje Italije Iz časov avstrijske vlade . . Malo Življenje. 13-. Kr. Detela. Velczanim. p< v. iz kmet. živij. Mati božja dobrega sveta. Pove :t iz časov turških bojev .............. Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več kratkih povesti .......................... Misterija. G. Lc Rouge. Buren avanturistični roir.;m ................. Mladi gozdar. Izviren roman ...... Mladi samotar. '.\rištof Šmid. Doživljaji mladega dečka ............... Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenji ...... Mrtvo mesto. V srce segajoča po- Ila krvavih poljanah. Iv. Matičič. Pop«s trpljenja in strahot »V>-venskih vojakov med svetovno vojno. ............................................. Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih petih. Povest za snopič. — Povesti s potovanja. Koiotanske povesti ...................75 Sorodstvo v prvem Členil. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice............................. 1.00 Stezosledec. Povest iz ameriškega" z . vi jen ja ....................................... .35 Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela. Kmctska povest .............. ____ .60 Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz .60 konca 11. stoletja...................... .60 Šopek samotarke. Manica Koma- .50 nova. Kratke povestice. ........~ .50 Tirzan in svet. E. R. Burroughs. 1.20 Roman............................................. 1.00 j Štiri leta v ruskem ujetništvu. .50 Jos.Grdina. Doživljaji vojnega ujetnika............................................ 2.50 Taras Buljba. Povest iz Rusije.. .75 _ .75 Tarzanov sin. E. R. Burroughs. Roman............................................ 1.00 Tarj:anove živali. E. R. Burroughs. j Roman............................................. 1.00 j Tatič. Fr. Bevk. Povest samoob- 1.25' . >ženca ......................................... .75 j Tiho jezero- Povesti za sloven- .fci) ; sko lacino..................................95 ! Tik za fronto. D. Feigel. Kratke .901 črtice, vesele vsebine .................PO ! Tokraj in onkraj Sotle ter tam' preko. I "rid. Žolna. Domorodne :G o-' .m-, musnicc................................. Tu 10'ki oddiha. Več zanimivih i -p ■ " ;.........; —.........;.......— j i:" "jovč- ti gro-a Lvva lolstega. *-ngels'vh čr--*-č~nj. Dr. Jo-,. ~ ' l.i promet. Dr. .65 .40 .40 .35 1. .45 dečke o d 11. do 14 .leta. 1.00 .95 1.00 1.00 Krištof Dimač. J. London. Povest iz burnega življenja iskalcev zlata v Aiaski ...._______________,---1.50 Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. & zvezek: Pirhi. — Ivan. turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Narod, ki izumra. Zanimivo?'' iz življenja in običajev Eskimov.... Narcilna bibliotek?.. 4. snopič. V gorskem zajetju. A. \-r. '/..■.-r.imiva povest iz gorskega o- kraia ......................*. ........ 11. snoy-č. Za krvhom. II. S; n-kie,-.iw-. Pretresljiva povest a- •••..V;!-- v-clici.cev ................. NarofV.a biblioteka. 7. snopič: Krvna osvetP. Povest čerkvikega častnika ............ 3. in 0. snopič: Ncsrečnica. Ivan Tvrgenicv. Povest i/ ru-ske-ra življenja ............................ 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke. vescTe pove ti ............... 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna pove:;t .............................. 21. snopič: Boj s prirodc. — Treskova Uršika ......................... 25. in 26. snopič: Eeatin dnevnik. Lujiza resjakova. S srce segajoč roman ............................. 35. stiopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ........... 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezar.imiva povest................ 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest 40. snopič: Svitcslav. Burna povest Slovenca ........................... 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .............................. .... 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca .................................. 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože 60. snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-ga življenja ..................... ......... Narodne pripovedke. 1. zvezek: Doininicus ................................ Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus ................................. Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov ________________________________ Naseljenci. Ameriška povest ........ Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti .................................... Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ........................... -Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja...... Na valovih južnega morja. Pripovedka .......................... .......... Ne v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ................................ Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Povest ------------------------------------- Nihilist. Iz ruskega živij en ja ........ Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev .......... Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice Ob tihih večerih. Ks. Meško, Kratke črtice ............................... Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. Zanim. pov. iz istrskega življ... Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica -----------J............ Praktični sadjar. M. Humek. Nauki za sadjerejce. _________________ Pravila za oliko. Okrajšano po "Knjigi o lepeni vedenju"_________ Pravoslovje. Dr. F. Grivec________ Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest...................................... Slike. Ks. Meško. Zbirka kratkih, zanimivih črtic __________________________ Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. .70 l.CG 1.50 .30 .35 .25 povest......... Fr. Detela. \ ' ; < »vest......................... 1.00 .. ii. vrmatiii. Zelo na- r »man.................................... 1.25 i pi :d .sv. Tilnom. Julij Slap-Zgndovinska tovist iz ča< i v...............................65 v Ii orn: goslavni izhod iz :'. >mb. / j do v p : ve - :....... 1.00 lovonskib povesti. ;jrevo-iz r.'zni! *'.o\anski jezikov ir.jiga. — Lux i it ttnebris lu-ucet. — Meč ljubezni. — Že opet. — ' -losov: iz -.:roba. soč v gozdu. — Izdaiii.ec. — . ' "• — Dva husarja ' .b0 .' "i. Crticv z o;j*, eni.— tre!;r — •'■ roka p" po ............................ JO ičii e....................................... .75 .45 .SI ■m Hau.Tove pravljice. — Fr. ./a V li-.ljaki puščavi. A. Cona.: Doy-.3C le. Roman.................................. V okiupnjaku o'..oh sveta. Robert ' K raff t. 1. vi 2. dei: vsak dr! po -30 V ; ah letih okrog sveta. Josrp La\ tižur. Doživljaj: v. -irijskc- ! ga ujetnika. .............................. 1.C0 .15 V Petre grad. L. Stir: ny. Poto- . W. jenj"c. i: violi* Vr.ibl. Povest. .25 .301 V tujih službah. A. jirasek. Po- I vest iz češčinc. ..........................55 : Vzori in boji. jožc D ">evc. Po- .30; pi? dijaškega življenja............. 1.50 i Zabrvna knjižnica, XXIV. zve-.30 zei:. — Zločinci. — Madež. — ister Roba. Mladih zani- karnežev la.stni životopisi. Ze- .45 lo zanimive povestice.............. .75 Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič, j Zgodovinska povest iz ribniške .30 doline .................... ................... 1.00 ; Zadnja kmečka vojska. A. Scnoa. Zgodov. povest iz kmečkih .75 i vitaj 1. 1573 ................................. 1.50 I Zainja pravda. J. S. Baar. Češka .30 povest ............................................85 Zadnji dnevi velikega mučenika. .301 B. Franko. Povest iz misijon- | skega d lovanja v Sev. Ameriki .45 .30j Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz petega stol. po Kristusu............85 j Za milijoni. A. K. Green. Zelo .30: zanimiv roman......................... .75 j Zapiski iz mrtvega doma. A. M. .30! Dostojevski. Roman. 1. in 2. del. Vsak del po............................ 1.25 iaročenca. A. Manzoni. Milanska povest iz 17. stoletja................ 3.00 .30 Zbiri-ca narodnih pripovedk. J. P. Planinski. I. in 2. zv. Vsak po .35 .35! Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi- ! Kri lan .............................................75 .40. Zgodba o nevidnem človeku. H. , | G. Wells........................................50 .35 Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr. .35 Milanski...................................— .60 ' Zgoi.be NapGieonovcga huzarja. 1.00 A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz iranco.ikih časov........... 1.50 .75 Zgodbe zdravnika Muznika. Iv. Pregelj. Zgodov. povest .............55 ,40^Zgjube napoleonskega vojaka. : Napeti v j-u doživljaji tranco- .35 | -.ki a vojaka ....................... .......75 j Zgodovinske anekdote. Dr. V. Ša-j .-abor. 1- 2. in 3. zv. Vsak po .35 .851 Zlolin v Grcivalu E. Gabcrian. I Romun ........................................... .75 .50 Zmisel smrti. Pavel Bourget. — .40 Franc, povest izza svet. vojne .75 Znamenje štirih. A. Conan Doyle. 1.25 Londonska povest..................... .35 .85 Z ognjem in mečem. H. Sienkie-v. cz. Povest iz davnih '»dni s 1.00 j slikami........!................................. 3.50 i Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest .tii .50 Živ pokopan. A. Rennet. Povest .šO ZNANSTVENE IN POUČNE .45 j KNJIGE. | Abecednik za ameriške Slovence. 2.00 Rev. Kaz. Zakrajšek....................45 i Ajdovski C-radec. Dr. J. Tominšek 2.0 .75 Amerika in Amerikanci. Rev. J. .45: M. Trunk................................... 3.00 ; Arieriški Slovcnci, kaj hočemo. .50 ! A. Tomec.................................05 j Analiza duševnega obzorja otro-1.00 i škega m dušeslovni proces učenja. H. Schreincr..........................50 Naročilu je pridejati potrebno svoto v poštnem Money Ordru, bapčnem čira ft u ali znamkah. Vsa pisma naslovita na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Četrtek, 10. maja, 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC ZRAKOPLOV "ITALIJA" NAD SLOVENIJO. General Nobile se je z zrakoplovom "Italia", s katerim je zdaj na poti na severni tečaj, 15. aprila, letel tudi nad Slovenijo. Jugoslovansko mejo je Nobilov zrakoplov preletel nekako ob 7:30 zjutraj. Ob 7: fo so ga opazili nad Begunjam pri Cerknici. Očividno so ga ovirali zelo močni vetrovi in .-■e ni mogel prav usmeriti, ker je letel zelo nizko; pravijo, da - : ) kakih 200 m, dasi je se-vH-a vi ir_o težko s prostim o- or........ i ceniti. Po par mi vutJ'h križarjenja se je zrako-' >v spustil še nižje in dobil • eni smer proti Ljubljani. Ljubljančani, ki so bili tača-s 'v ulici ali na oknih, odkoder razgled na boricont nad Po-■ vjem, so orjzili "italio" o-j 8 z ju 1 ;. Pogled na zra-ko lov je r 1 nekaj izrednega. » ozadji temnih deževnih • T*iko", - • je veličastno obrisa-v.I r,--i -wen trup elegantnih ■ij. ' i se je zasvetil v bakre- ' -čem svetu, kadar so ga solnčni žarki, se zdaj o. v o1 •lake. zdaj izstopil ■ njih j poizkusite, da sc iznebite nadležne golše. NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ, izrežite oglas in ga nam pošljite, priložite le 25c za poštnino. Za zdravila $3.00 boste plačali, ko ista prejmete. Chicago Medical Laboratory, 1723 N. Kedzie Ave., Deot. 418, Chicago, 111. - \ Y NABIRALCI CIKOV. Angleški "Uradni buletin za tobačno industrijo" poroča o nabiranju čikov, ki je od nekdaj doma v londonski četrti Kingsway. Nikar ne mislite, da je to posel usmiljenja vrednih beračev, ki nimajo denarja za cigarete. Kaj še! Ti gospodje obrtniki dobro zaslužijo. Sin podeduje poklic od očeta. Nabiralci celo plačujejo reden o-brtni davek! Vsak ni za nabiranje Čikov. Tukaj so potrebni vaja, dobro oko in strokovno znanje. Profesionalni nabiralec zasluži tam, kjer bi izgubil novinec samo čas. Vsak čik ni vreden, da se pobere. Razen tega so pogoj hitre in pravilne kretnje, brez katerih bi bilo iskanje zamudno in malo do-bičkanosno. Nabiralci so oboroženi s sprehajalno palico, na koncu katere štrli ostra jeklena igla. Z njo nabodejo žrtve in sicer vsak trenutek. Normalen lov znaša tri in pol funta tobaka na dan. Seveda se morajo čiki prati, razvrstiti po kakovosti, posušiti in potem ostane do 1 kg "čistega blaga". Tc pomeni kakih 25 kg tobaka na mesec. Mar ni to prava tobačna tovarna, ne da bi govorili o stalnem dohodku in brezskrbnem življenju? — Dober tek! — bo rekel zaničevalno kadilec, ki misli, da se to ne tiče njegovih cigaret. Kdo ve! Pravijo, da so stalne odjemalke tega blaga največje tobačne tovarne, samo, da tega ne bodo nikoli uradno priznale . . . -o- ULJANOV IN PILSUDSKI. Socijalist Brugel opisuje te-le zanimivosti iz življenja Ulja-nova in Pilsudskega: Leta 1857 se je zarotila neka mlada skupina študentov, da bo odstranila ca* j a Aleksandra III. nasilno. Aleksander III. bi imel biti umorjen na istem kraju in prav tako, kot ise je 1. 1881 izvršil atentat na ^Aleksandra II. Med seboj pa so imeli izdajalca in neposredno pred usodnim dnevom so bili vsi zaprti. Kot je pozneje doznala policija, je bilo vsega skupaj 6 ljudi, od katerih sta bila dva vedno oborožena in čakala na carja. Glavna krivca sta bila Josipov Pilsudski in Aleksander Iljin Uljanov. Pilsudski, sin plemenitaške rodbine iz Vilne, Uljanov enako plemič po rodu. Pri procesu je zbujal največ pozornosti 211etni Uljanov. Poročilo o njem je bilo odposlano na Dunaj. V dunajskem zunanjem ministrstvu leži še danes ta akt, ki pravi: "Mladi študent Uljanov je vzbudil pri procesu splošno pozornost, ne samo med poslušalci in sokrivci, temveč tudi med sodnim dvorom. Njegovo obnašanje je redno in pravilno, njegova izredna inteligenca pa se javlja V vsakem odgovoru. Bii je tisti, ki je napravil večino dinamit-nih bomb. Ob koncu razprave je imel zelo posrečen govor. — Proglasil je, da se niti on sam, niti kdo drugi od zarotnikov ne boji smrti. Ne more si predstavljati ničesar bolj vzvišenega kot je smrt za domovino. ENA IZMED ONIH KI JE VESELA, DA JE CITALA TE VRSTICE Mrs. Stikits. iz Pittsburgh. Pa., nam piše: "Veseli me. da sem videla vaš oglas v časnikih. Poskusila sem vzorec Trinerjevega grenkega vina, ter sem bila z njim zelo zadovoljna, nakar sem ga kupila eno steklenico ter na bom nadalje uživala, ker. odkar sem začela jemati to čudovito zdravilo je zaprtje zginilo. Priporočam »a svojim prijateljem.*' Triner-jevo grenko vino odpravi zaprtje, slab ifpetit. zapreko in druge take želodčne nerede. Pišite na Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. 111., po brezplačni vzorec, ter priložite 10c za pokritje poštnine. No. 3. Kupon za brezplačni vzorec Ime------------- Naslov _____________ Mesto --------------------- Bilo bi mu v čast in slavo, če bi mogel biti žrtev ruskega osvobojen j a. Sto in sto mladiK ljudi bo delalo po njem isto in ear bo končno prisiljen odvrniti se od absolutizma. Sodišče je bilo strogo. Uija-nova je obsodilo na smrt na ve-šalih; enako Pilsudskega. Pozneje je bil pomiloščen in odposlan v Sibirijo. Uljanov pa je bil justificiran. Čudna usoda. Ta Uljanov je bil brat poznejšega diktatorja Rusije — Ljenina, Pilsudski pa je enako postal diktator Poljske in potolkel boljševiks pred Varšavo. -o- BANDIT! V SARDINIJI. Mussolini pridiguje, da vlada v njegovi državi najlepši r&d in mir. Če bi bila ta samohvala povsod upravičena, za Sardinijo gotovo ne velja. Deželica je eldorado roparjev, kot je mogoče si predstavljati samo še v pravljicah in pripovedkah. Ta otok pa ni samo nevaren, ampak prav tako tudi praznoveren. Ko je zadnjič policija na konjih ujela roparskega poglavarja Samuela Stocchino, ki je imel enajst življenj na svoji vesti, so priredili sosedje in okoličani v hiši, kjer je ležalo truplo, čudno slovesnost. Zbrali so se vsi sorodniki enajstih roparjevih žrtev, približno 40 oseb, vsi črno oblečeni. Šli so eden za drugim mimo trupla in prijemali z roko levo nogo mrliča. Po mnenju teh kmetov ima ta obred velik uspeh, da je vseh nesreč zdaj konec in so člani družin nedotakljivi. Drugi so trgali obleko, raz-rezali čevlje, da le dobijo najmanjši spomin na roparja. Ropar Stocchino se je 8 let skrival pred oblastjo in vkljub najstrožjim odredbam fašistovske vlade se je šele sedaj posrečilo ga prijeti. Ima pa še preko 100 malih in velikih "junakov-ban-ditov", ki sede trenutno v zaporu, 20 "večjih" pa slej ko prej nemoteno gospodarijo nad Sardinijo, med njimi znani Santino Succo, nad katerega glavo so se že večkrat razpisa- le nagrade. SLEPARJEV SE NE ZMANJKA. V Avstriji in Nemčiji je že nekaj mesecev nastopal bivši rudar Pavel Diebel, ki je kazal razne "čudeže": da mu je začela na lepem kri teži iz žil, da se mu je pokazal na prsih rdeč križ itd. Nastopal je v gledališčih in so ga prihajali opazovat celo vseučiliški profesorji, ki so dajali potem učene izjave. Sedaj je Diehel sam priznal — iz strahu, da ne bi ga drugi razkrinkali — da je sleparil. Kri mu je začela teči na ta način, da se je zbodel v prst na skrivno pripravljeni buciki, nato je pa roko položil na mesto, kjer naj bi mu "izstopila" kri, ter iztisnil iz prsta kolikor mogoče krvi. — Na prsih si je v neopaženem trenotku z nohtom potegnil križ, ki je nato porde-j čil. Pa bodo ljudje vendar še I nasedli prvemu sleparju, ki bo prišel. -o- ALBUM DUNAJSKIH ZLOČINCEV. Med najboljše moderne pri-' pomočke za zasledovanje zločincev je — poleg odtisa prstov — album zločincev. Vse nevarne in nepoboljšljive zločince danes policija fotografira in te slike skrbno zbira. Kakor hitro se zgodi nov zločin in je storilec neznan po imenu, pač pa ga je kdo videl — odpre policija svoj "album" in v mnogih slučajih imajo ptiča takoj zunaj. V drugih slučajih aretira policija človeka, ki napove napačno ime in jo sploh skuša prevariti glede svoje o-sebnosti. Tu je zopet "album" neizprosen ovajalec. Tak zločinski album je zlasti v velikih mestih za varnostno oblast neprecenljive vrednosti. Tako se tekom lanskega leta na Dunaju dognali s pomočjo fotografij 269 zločincev, med temi 36 žensk. Dunajska policija ima ogromno zbirko zločin- skih slik: 170.000 plošč. Za fotografiranje zločincev imajo vse mogoče aparate in priprave; vsakega zločinca fotografirajo trikrat, enkrat s pokri-valom na glavi. Poleg tega vodijo zapiske o zločinih fotografiranih oseb, napačna imena, pod katerimi se izdajajo itd. Seveda pa tudi zločinci s svoje strani "napredujejo" in se v svojem zločinskem rokodelstvu izpopolnjujejo, tako da policija kljub vsem novim pripomočkom nima lahkega posla z njimi. NA PRODAJ STA v Waukeganu. 111., poceni, dve loti, radi odpotova-nja. Vprašajte pri J. Kusman-u, No. 912, Lenox Ave. tdos Phone Canal 6138 Phone Crawford 4124 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. "Domača trgovina za vsakovrstne hišne potrebščine" "PRIDITE, DA SE SAMI PREPRIČATE". Sedaj je čas, da si ogledate našo zalogo, če rabite le malenkost, ali kakšno veliko stvar, pri nas dobite vse. _ Uljudno vas vabimo, da pridete v našo trgovino vsak čas. Zelo bomo vpoštevali vaš obisk, kot sosedi. V sobi, kjer prebivate in kamor peljete gosta, imate radi, da je čedno. Mi imamo veliko zalogo pohištva, ki bo odgovarjalo vašim zahtevam. Leseno ali prevlečeno. Garantiramo, da boljšega ne dobite za to ceno. i! IJj Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 1928. Ponos vsake matere je, da svojega malčka pelje na sprehod v lepem vozičku. PRIDITE POGLEDAT, DA SE SAMI PREPRIČATE. Armstrong's Linoleum for Every Floor m- the lišuM Za tla imamo veliko zalogo karpetov in drugih preprog. Tukaj označeni Armstrong linoleum prednjači ▼ Affl«ri&i in smo ponosni, da ga tudi mi imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z najboljšim. — "GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEŽKI?*. SAMOMORILEC IN NJEGOV REŠSTEL UTOPLJENA. Te dni je skočil nek neznani mlad moški v Parizu z mostu v Seino, očividno v samomorilnem namenu. Boril se ie dolgo časa z valovi in začel končno klicati na pomoč. lSletni mehanik Infly, ki je bil navzoč na mostu, je vrgel raz sebe obleko in skočil potapljajočemu se na pomoč. Posrečilo se mu ie priti do kandidata smrti, toda ker je bila voda zelo mrzla, so mu odpovedale moči in tako sta oba nesrečneža izginila v valovih. j Boginja pravice. — Pod Av-J strijo se je ubogi slovenski I kmet tožaril z bogatim nem-| škutarjem ter je pravdo izgubil. Zunaj na hodniku je opa-| zil kmet nekak kip ter vprašal . vratarja, koga kip predstavlja. Vratar: "To je boginja pra-. vice." ; Kmet: "Sedaj mi je jasno, , da sem moral izgubiti pravdo, I kajti če je pravica na hodniku, ne more biti v sodni dvorani." Ta pa je takoj ugariil. — Gašper, ki je dospel iz sodne dvorane : "Pred obravnavo smo vsi ugibali, koliko bo dobil Miha, a uganil je samo tisti mali človek v črni halji za zelen > mizo, ki je rekel obtožencu : 'Osem mesecev boste sedeli!' Ta je takoj uganil in pri tem je ostalo." -o- Ako se ti "Amerikam:ki Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-roče! RADIO V SLUŽBI ČLOVE-KOLJUBLJA. Veliki pariški dnevnik "Le Matin" je te dni razdelil največjim pariškim bolnicam deset radioaparatov. Ob tej priliki je ravnatelj pariških človekoljubnih zavodov Ouellet naglašal veliki vpliv plemenite glasbe na bolnikovo stanje. In nobeno drugo podajanje glasbene umetnosti za bolnike ni tako primerno kakor radio, kjer odpade vse, kar bi bolniku bilo nadležno ali škodljivo in ostane le sama čista godba. POHIŠTVO NA PRODAJ radi odpotovanja. Miza, 6 stolov, peč za premog in plin skupaj, in več drugih hišni« predmetov za zelo nizko ceno. Zglasite se v soboto ves dan in celi teden potem, na 2:321 S. Kroll Str. na 23. cesti med Eoby in Hoyne, Chicago, 111. ZASTONJ ONIM. KI TRPIJO ZA NADUHO Vzorec zastonj za nadušljeve ljudi. Metoda po kateri se bolezen pozdravi, ne da bi se pri tem izgubilo kaj časa. Imamo metodo, ki kontrolira naduho in mi bi radi. da bi jo poizkusili na nase stroške. Xe vpraša se, koliko časa že trpite, tudi kronično naduho pozdravi. Pišite po vzorec. Nič ne di. v kakšnem podnebju živite ali kolik-ste stari in kakšno jc vaše delo, d vas muči naduha, naša metoda vas bo gotovo pozdravila. Zlasti onim bi mi radi poslali vz •-rcc, ki so žc obupali, ker so poizkusili "^c več zdravil, ne da bi kaj pomagah"*, tudi ne opij in enaka sredstva. Mi hi radi dokazali vsem, da naša metoda vas reši težke sape. piskanja v prsih ::i vseh takih neprilik. Ker vas vzorec prav nič ne stane, ne izgubljajte časa. Pišite takoj. pošiljajte denarja. Pošljite spodnji kupon še danes. -, Brezplačni poskusni kupen, j FRONTIER ASTHMA p >. 1561 K. Frontier Bid-., -162 Nia- i I para St.. Buffalo, N. V. Pošljite vašo brezplačno poskuš- i njo metodo na: I i H nI 1 I 1 i) WMHMfMJM!M DoMli em© ZALOGO KNJIG ZA LETO 1928. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Tercel j. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič.- ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) Cena peterim knjigam skupaj je in 10c za poštnino. Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Zato smo* prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratom, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti najmanj 5000 izvodov. Od odziva ameriških Slovencev bo to odvisno. ?ato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec |M 1 hi i tii Sil ir i I 1 iNt JU i 184» WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. AMER1KANSVCT SCOVEWK Četrtek, 10. maja, 19*28. ttraauiuiiDQini DzunglA itiiiiaiii:uiiuuE4> — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. In nato je pekel spustil svoje moči nad džunglo. Tresoča se v mrzlem deževju se je stiskala Kršakova čreda pod široke veje dreves. Tema je bila kakor o polnoči. Bliski so švigali in treskali in osvetljevali vihrajoče veje, klanjajoče se vrhove in globoko upognjena debla. In lilo je, lilo, kot bi se morje hotelo iz- liti nad džunglo. In tu in tam se je stoleten gozdni očak, zadet od strele, razletel v tisoč tresk in padel med sosede, polomil v padcu neštete veje in mlada drevesa ter še povečal neprodirno goščavo. Cele veje je trgal vihar, jih nosil seboj in prinašal smrt in uničenje neštetim nesrečnim in brezbrambenim prebivalcem gosto obljudene džungle. Ure in ure je trajala strašna nevihta, kakršno poznajo le kraji v vročem afriškem pasu. Kršakova čreda se je v trepetajoči grozi stiskala k deblom. Veje in drevesa so padala krog njih, plameneči bliski so jih plašili, bučeči grom jih je stresal, — v strahu in trepetu so čakali, da mine divjanje. In minilo je, prav tako naglo, kakor je prišlo. Vihar je prenehal, solnce je posijalo, narava se je nasmehnila. Od vej in od listja je kapljalo, nešteti biseri so se svetili v solnčnih žarkih na bujnih cvetlicah. Narava je pozabila na svoje grozote — in njeni otroci so prav tako naglo pozabili na svoj strah. Življenje je šlo svojo pot prav kakor malo poprej pred temo in grozo. Trzanu pa se je med gromom in bliskom rodila nova misel. Našel je skrivnost obleke. Zeblo ga je v dežju in nevihti. Tudi mokrota mu ni dobro dela. Kako suho in toplo bi bilo pod težkim Saborinim kožuhom ! Gotovo nosijo ljudje zato obleko, da jih ne zebe in da se varujejo mokrote —. Saborin kožuh mora imeti! Z novo vnemo je šel na veliki lov. Po več mesecev je polezaval Kršakov rod ob robu džungle.kjer je stalaClaytonova koča Trzan jo je pridno obiskoval in se učil iz knjig. Vmes pa je tudi pridno hodil na lov in se učil v metanju leteče zanke. Marsikatera žival se je ujela, dobrodošel plen mesa željnemu mlademu lovcu. . Pa bile so le same majhne, lahke živali. Nekoč pa se je zanka ^zadrgnila krog vratu Horti, merjascu, in njegovi besni napori, da bi se osvobodil moreče vrvi so potegnili Trza-na z visokega vejevja prav nemilo na tla prav pred merjasca. Mogočna žival se je koj obrnila, sklonila glavo in besno napadla neznatno postavico. Pa Trzan je bil naglejši. Priletel je kakor maček na vse štiri, v hipu je bil na nogah, gibčno je poskočil in se rešil na bližnje drevo. Merjasec Horta pa je sunil svoje mogočne čekane.v prazen zrak in seve odnesel zanko seboj —. Trzan je izgubil svojo dolgo vrv, pa se je tudi marsičega naučil. Ni bilo varno, prosto sedeti na veji in držati vrv v rokah, če se je v zanko ujela težka močna žival. Okornemu merjascu je še ušel, pa da se je ujela na primer Sabora in ga potegnila z drevesa, z življenjem bi bil plačal svojo neizkušenost. Koj je šel na delo, da si naredi drugo vrv. Več dni jo je pletel in ko je bila gotova, se je odpravil na lov s trdnim namenom, da ujame Saboro in ji sleče kožuh. Vedel je za pot, po kateri je hodila k potoku pit. Trdo ob shojeni stezi si je poiskal veliko drevo, se skril v gosto obraščeno vejo, ki je visela nad stezo, pripravil zanko in čakal. Manjše živali, ki so prišle mimo, je pustil pri miru. Ni mu bilo zanje. Čakal je na Saboro in na njen krasni kožuh. Končno je prišla. Njene velike šake so mehko in neslišno stopale po ozki stezi, visoko je nosila glavo, pozorno in čuječe je nastavljala ušesa, pod njenim lepim rumenim kožuhom so valovele mišice, dolgi gladki rep se je vlekel za njo in včasi sunkoma zamahnil. Bliže in bliže je prihajala pod vejo, kjer je Trzan čepel in čakal z zanko v rokah, zavito v dolge, rahlo naložene kolobarje. Kakor bronast kip je bil, nepremičen kakor smrt. Sabora je bila pod vejo. Stopila je mimo, eden, dVa, tri korake. In tedaj je zaplavala nad njo tiha zanka. Za kratek trenutek je visela raztegnjena nad njeno glavo kakor velika kača. Sabora je pogledala kvišku, odkod prihaja neznani, rahlo sika j oči glas. In tedaj se ji zanka položila krog vratu —. f Mladi lovec je krepko potegnil, zanka se je tesno zadrgnila Sabori krog vratu. Brž je izpustil vrv in si poiskal oporo. Sabora je bila ujeta. V dolgem skoku je šinila preplašena žival med drevje. Pa Trzan ni bil več tako neroden, da bi izgubil plen in vrv, kakor se mu je onidan zgodilo z merjascem. Izkušnja ga je izučila. V skoku se je Sabori zanka še huje zadrgnila krog vratu, sredi skoka je obvisela v zraku, se prekopicnila in padla vznak. Trzan je namreč topot vrv trdo ovil krog debla, ob katerem je slonel. Do sem je šlo vse dobro in prav kakor si je stvar zamislil. Toda ko je pograbil za vrv in opirajoč se z nogami ob veje hotel potegniti Saboro kvišku in jo obesiti, je uvidel, da si je preveč zaupal. Orjaška levinja je bila pretežka! Brcala, tulila, rjovela in besnela je, grabila s šakami po tleh in le edini slon Tantor bi jo bil spravil na drevo. Vrhu tega je Sabora opazila drznega lovca na veji. Zarjovela je od jeze^ visoko je poskočila, pa ko so njeni ostri kremplji dosegli vejo, na kateri je videla Trzana, takrat njega že ni bilo več tam. Urno kakor veverica je šinil kvišku in obsedel dobrih šest metrov više nad besno ujetnico. Nekaj časa je visela Sabora na veji in hudomušni Trzan se ji je smejal ter jo obmetaval z vejami. Pa spustila se je na tla in Trzan je prihi-tel nazaj ter pograbil za vrv. Toda žival je opazila, da jo drži ujeto le tenka vrv, zgrabila jo je z ostrimi kremplji in jo pretrgala, še preden je mogel Trzan spet zanko zadrgniti. Zelo užaljen je bil. Ves njegov lepi načrt je splaval po vodi in tudi topot ni bilo nič s kožuhom in z obleko, kakršno imajo ljudje. Sabora je celo uro stopala gorindol pod drevesom, včasi je zarjovela, se skrčila in se pognala v veje, pa bilo je kot bi ugrabila lahen vetrič, ki je šuštel skozi pragozd. Trzan ji je vsakokrat v brzem skoku ušel na višjo vejo. Nazadnje se je naveličal tega igranja. U-trgal je gnil sadež in ga zagnal Sabori, da se ji je razmazal na režečem se obrazu, kriknil bojni izzivalni klic Kršakovega rodu v pragozd, skočil v veje in izginil. IX. Kako je Trzan prvikrat srečal človeka. Leta in leta so minevala. Claytonov sin, belokožec Trzan je živel v džungli, hodil na lov, se kopal v morju in o-biskoval kočo očetovo. Njegove telesne moči so rastle, pa tudi njegov duh je napredoval. Bral je knjige, globlje in globlje je prodiral v skrivnostni svet, ki je ležal nekje onstran džungle in onstran morja. Lenobe in brezdelja ni poznal. Lovil je ribe po potokih in jezerih ali pa zalezoval plahe antilope po gorskih planotah, kopal se je v morju in se igral z valovi ali pa sledil Sabori, svoji stari sovražnici, Horti, divjemu merjascu in drugi divjačini pragozda. Dela, zabave je bilo vedno dovolj. Pa tudi bojev ni manjkalo. Njegovi različni sovražniki mu niso daii miru. Dan in noč je moral v bistri čuječnosti napenjati oči in ušesa. Življenje v džungli je neprestana borba, nepretrgano prežanje in zasledovanje. Kolikokrat je komaj za las ušel ostrim krempljem Sabore, silnim čekanom Horte! Pa ušel jim je vsakikrat. Gibčna je bila levinja Sabora, nagel je bil tNuma, njen soprog, toda Trzan je bil kakor blisk. Tanto, slon, pa je bil njegov prijatelj. Kako to? Sam ne vem. Pa v mesečnih nočeh so videli prebivalci džungle hoditi Trzana belokožca skupaj s slonom Tantorom po goščavah in travnatih planotah in včasi je mali Trzan jezdil visoko gori na Tantorovem širokem hrbtu. Vse druge živali džungle pa so mu bile sovražne, niti v Kršakovem rodu ni imel razen Kale skoraj nobenega prijatelja. Zato pa je rad sameval in se učil. Cele dneve je presedel v očetovi koči, kjer sta še vedno ležala nedotaknjena kostenjaka njegovih starišev in v zibelki kostenjak Ka-linega mladiča. Z osemnajstim letom je gladko bral in tudi razumel vse knjige, kar jih je bilo po policah in po predalih. Tudi pisati je znal, gladko in razločno. Seveda le samo tiskane črke, Pismenk se ni učil. VABILO PLESNO NA — O0000<>00000000000000000000<>00000000-0-0-0-000< I PISANO POLJE > o-oo-oo-oo-o-o-o-o-c- fyj^ Trunk oooooooooooo VESELICO ki jo priredi Žensko Društvo 'ZVEZDA' ŠTEV. 170, J. S. K. J. v soboto, 12. maja 1928 V POLJSKI DVORANI NA 1921 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Pričetek veselice točno ob 8. uri zvečer. Vabljena so vsa bratska društva, kakor tudi vsi posamezni rojaki in rojakinje iz Chicago in okolice, da se te veselice udeležijo v prav velikem številu. Za dobro postrežbo in fino godbo je preskrbljeno. Žal ne bo nikomur, ki se bo naše prireditve udeležil. Vstopnice v predprodaji 35 centov pri vratih 50 centov. Igra izvrstna Zaječkova godba. Za prijetno zabavo in dobro postrežbo bo skrbel ODBOR. Širite "Amer. ^^WOOOOOO0<)0(>0<>0 (KKKWiKK) 'XKKXKKJOCHXJOOO- . 0 Ekspert z ZDAJ V WESTERN OFFICE Seeley's Spermatic Shield ne zadrži kile (rupture) popolnoma takoj, pač pa izvleče skupaj odprtino v desetih dneh pri navadnih slučajih. Ta instrument je z velikim uspehom rabil pokojni Dr. Edvard Shippen, bivši zdravniški ravnaLelj zvezne mornarice, potem Surgeon General's Bureau U. S. mornariške bolnice, Pennsylvania R. R. i. dr. — Nič vas ne stane, če vam pokažemo instrument ki bi vas rešil kile. Uradne ure od 10 A. M. do 5. P. M. razen nedelje. 117 North Dearborn St., vrata 204-5-6, Chicago, 111. Pogodbe? Poizkusi za razoroževanje so skorčda v celoti splavali po vodi. Zdaj poizkušajo z raznimi oo.^odbami, da drug drugega ne bodo napadli. Naš tajnik zunanjih zadev, Kellog, je ■■kleni! baje tako pogodbo s Francijo, in velik je bil šum po "asonhju nad takim "uspehom". Zdaj prihaja na dan, da dodajajo Francozi pogodbi klavzulo, ki izpreminjajo pogodbo v goli "scrap of paper— |j cunjo papirja", kakršne so se izkazale dozdaj še vse enake pogodbe. I Jugoslavija bi lahko o tem malo več povedala. Italiia in M a za rs k a delata pod eno odejo. Laške oblasti, seve pod drugim imenom, so skušale utiho-tapiti orožje na Ogrsko. Zasačili so jih. Mala antanta, pred vsem Jugoslavija, je apelirala tu društvo narodov. Ampak vse jo mimo, nihče se ne zgane. in cein francoski minister, Uri a: I. se niti najmanj ni zj^a-nil, dasi ima Jugoslavija s Francijo posebno pogodbo. Pogodbe veljajo le, kadar f 1 u ■ io lastnim interesom, drugače pa so bile in bodo — cunja papirja. Ogrožena država so more zanašati le na lastno pest, nikoli ne na kako — po-i trod V) o. Zas^-.-epo plačilo. Kdor z brezve?-stvom in ate-lizm.nn kina razširjati "kultu-1 ro in delati za omiko in osvo-bojonje in napredek, se ne sme čuditi, ako dobi prej ali slej | plačilo, ki pada po lastnem j hrbtu. Gnezda ateizma so ev-. ropejska vseučilišča in učeni j ( ?) profesorji, uredništva veli-I kih svetovnih časnikov, višji i uradniki raznih držav. Iz teh | središč se je ateizem zanesel med narode na vzhodu. Ti na-, rodi so večinoma še primitivni )0<>