NAŠA KRONIKA MAREC 1937 2. Akademski pevski zbor v Ljubljani je priredil velik koncert slovenske duhovne pesmi 16. stoletja. Koncert je bil monumentalen v izvedbi, izredno pomemben za raz voj slovenske vokalne glasbe in za poznavanje stoternega lica naše pesmi v prošlosti. Bil je pravcati praznik naše reformacijske duhovne pesmi. — Univ. prof. dr. ing. Aloj zij Kral deluje četrt stoletja med Slovenci. Njegovo delo »v gradbeni stroki je bogato. Kot znanstvenik si je pridobil reputacijo doma in na tujem, na naši tehnični fakulteti vrši poleg predavateljskih dolžnosti funkcijo vodstva raz iskave gradbenih materiali j. — Dr. Janko Kersnik, rav natelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, je umrl. Pokojnik je bil sin slovenskega pripovednika Janka Kers nika. Umrli je preprečil prodajo Narodnega doma in je s posojilom zagotovil stavbo za Narodno galerijo in Aka demijo znanosti. Izposloval je tudi, da je njegov zavod med prvimi podprl omenjeni odlični instituciji z zneskom din 100.000'—. 4. Izšla je nova naredba o kmetijskih zbornicah, po kateri mora osnovati vsaka banovina svojo zbornico. — Brezposelni profesorski kandidati so izdali resolucijo za javnost za olajšanje bede nezaposlenih članov. 5. V vevški papirnici po trimesečni stavki zopet de lajo. — V Ljubljani je umrl Fran Gorazd, mestni učitelj v p. in lastnik trgovskega tečaja. — V Ljubljani zborujejo zastopniki slovenskih kinematografov. — Društvo za zgradbo hidrotehnicnega laboratorija je zborovalo, treba bo še mnogo žrtev za uresničenje zgradbe. 9. Slovenski očak msgr. Tomo Zupan je umrl v svojem gradiču na Okroglem pri Kranju v 98. letu svoje starosti. Za našo kulturno zgodovino je prelat Tomo Zupan pose bej pomemben kot častilec Franceta Prešerna, o katerem je zbral mnogo zanimivih podatkov. V »Kroniki« je ome njena le knjiga »Prešernova Lenka«. Njegovi številni za piski bodo služili zgodovinarju kot dragoceno gradivo. — Poljski gen. konzul Viktor Štefan Pol si je v spremstvu ljubljanskega poljskega konzula dr. Steleta ogledal Ljub ljano. 10. Bolgarski pevci zbora »Rodna pesem« so v Ljubljani prisrčno sprejeti, se poklonijo Prešernovemu spominu z bolgarsko pesmijo. — Bolgarski poslanik Dimo Kasazov, odličen prijatelj Slovencev, je prišel sinoči v Ljubljano na vabilo Rotary-kluba. 11. Dimo Kasazov, bivši minister in poslanik, predava o sodobni Bolgariji v okviru Jugoslovansko - bolgarske lige. — Umrl je v Ljubljani Janez Leveč, šolski ravnatelj v p. — Rene-Baton, francoski dirigent, dirigira koncert Filharmoničnega društva v Ljubljani. 12. Univ. prof. dr. Kidrič je predaval o Primožu Tru barju na povabilo Ljudske univerze v Ljubljani. 14. Javna borza dela v Ljubljani je lani izplačala skup no 4837 podpor v znesku din 1,134.613' . — Monsignor dr. Josip Debevec, ugledni literarni delavec, jezikoslovec in vzgojitelj, je postal 70-letnik. - - Razstava slik bolgar skega akad. slikarja Pavla Frankaliskega je odprta v Ja kopičevem paviljonu. — Rimska akademija sv. Tomaža Akvinskega je imenovala univ. prof. Aleša Ušeničnika za svojega člana. 16. Proračun ljubljanskega občinskega sveta je soglasno sprejet. 17. Gradbeni minister dr. Kožulj izjavlja predsedniku Društva za ceste v Ljubljani dr. Vinku Vrhuncu, da dobi Slovenija nove ceste, tako, da se bo pet velikih cest ste kalo v Ljubljani. Pred vsemi drugimi se začne graditi cesta Ljubljana—morje. KRONIKA P I Š E A N T O N S T U P I C A 19. Belgrajski nadškof dr. J. Ujčič je daroval danes svojo pontifikalno mašo v ljubljanski stolnici in se po slavlja od Ljubljane. — Inšpekcija dela v Ljubljani je skli cala razgovore za sklenitev kolektivne pogodbe med Zdru ženjem graditeljev dravske banovine in med stavbinskim delavstvom. — Ljubljanski mestni svet odobri prostor kazinskega vrta Društvu za postavitev spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani. 21. Univ. prof. dr. Milko Kos je predaval v akadem skem klubu »Njiva« o agrarni preteklosti naših krajev. 23. Ivan Bajželj, strokovni učitelj v p., je umrl v Ljub ljani. — France Marolt, vodja folklornega instituta v Ljubljani, predava o »Sodobnih pogledih in novejših na čelih narodopisne znanosti«. — Uprava Zveze industrijcev v Ljubljani je imenovala dr. Adolfa Golio za glavnega taj nika Zveze industrijcev. 24. Gospa Jožefina Jakac iz znane Colaričeve rodbine, mati slikarja B. Jakca, je umrla. — Anton šrarael, finančni uradnik v p., je umrl v Ljubljani. 25. Dr. Fran Kovačič, predsednik Zgodovinskega dru štva v Mariboru, zaslužni raziskovalec slovenske zgodo vine, praznuje 70-letnico svojega rojstva. -- Ban dr. Na tlačen sprejme na naši obmejni postaji italijanskega zu nanjega ministra grofa Ciana, ki je na potu v Beograd, da podpiše gospodarski sporazum Italija-Jugoslavija. 26. Finančni minister dr. Letica potrdi naš banovinski in ljubljanski proračun. 27. Podpolkovnik Etbin Ravnihar, bivši poveljnik žreb- čarne na Selu pri Ljubljani, je umrl v Libercu na Češko slovaškem. Pokojnik je bil brat ljubljanskega podžupana dr. VI. Ravniharja. — LTmrl je Karel Pečenko, trgovec z usnjem in posestnik. 26. Rafaelova družba v Ljubljani je izdala »Izseljeniški koledar za leto 1937.« Izseljeniški koledar se trudi vzdr žati stike z našimi izseljenci. 31. Pod Storžičem se je utrgal plaz in je devet mladih smučarjev pod plazom našlo smrt. — V Mariboru je umrl dr. Ljudevit Pivko, znani prostovoljec in kulturni delavec in vzgojitelj slovenske mladine. — Dr. Josip Čerin, znani slov. glasbenik, je praznoval te dni sedemdesetletnico. — Umrl je v ljubljanski bolnici župnik Jan. Kunaver. APRIL 1937 1. Po novem banovinskem proračunu bo šolska doklada v kmetskih občinah 26 %. — Bednostni sklad znaša din 6,850.000'—. - Umrla je najstarejša Ljubljančanka ga. Terezija Rantova v 96. letu starosti. 2. Unifikacija šolskih knjig razburja našo javnost, ki ne dovoli, da se nas v šolskih knjigah ponižuje v »slovenačko narečje«. - - Stavbinski delavci so imeli zborovanje za varstvo svojih interesov ob podpisu kolektivne pogodbe. — Umrl je Franc Šeber, meščan ljubljanski. — Umetnost- no-zgodovinsko društvo je imelo redni občni zbor, na katerem je dr. Rajko Ložar predaval »Pota in jubileji slo venske umetnostne zgodovine«. Predavatelj je podal raz vojni pregled naših umetnostnih zgodovinarjev ter očrtal tri jubilante - petdesetletnike: univ. prof. dr. Cankarja, konservatorja dr. Fr. Steleta in univ. prof. dr. Vojislava Moleta. 3. Josip Turk, bivši starešina Jugoslovanske gasilske zveze, je umri na svojem domu na Vidovdanski cesti. 4. Naš rojak Ante Trstenjak, akad. slikar, razstavlja v Pragi motive iz Kamniških planin in Prlekije. — Primarij dr. Peter Defranceschi je umrl v Kandiji pri Novem mestu. 6. Ob prvem prihodu predsednika češkoslovaške repub like dr. Edvarda Beneša v našo državo izdajo naši dnev- 185 niki slavnostne češkoslovaške priloge za slovesen spre jem in v manifestacijo solidarne skupnosti. — V Jakopi čevem paviljonu razstavlja hrvaški arh. Neidhardt iz Za greba urbanistične projekte Courbissierjeve smeri. 7. Na II. drž. realni gimnaziji je postal po odhodu prof. Remca v pokoj ravnatelj prof. Josip Osana. — V gradbeni stroki se je dosegel sporazum v Delavski zbornici in je podpisana kolektivna pogodba. - Stanko Jesenko, rav natelj podružnice zavarovalnice »Croatia«, je v Ljubljani umrl. — V Ljubljani se je ustanovil Vrhovni socialni svet za regulacijo in smotrno delovanje socialnih prilik v Ljub ljani. — Naši šahisti so uprizorili brzoturnir v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Udeležilo se ga je 60 ša- histov. — Časopis za zgodovino in narodopisje je izšel za 32. letnik kot jubilejna knjiga »Kovačičev zbornik« z bogatini znanstvenim gradivom naših prvih znanstvenikov. 8. Slovenski književniki, člani Pen-kluba, so obiskali Prekmurje, v Murski Soboti so čitali in recitirali svoja dela. Za slovensko skupnost je bil izlet v Prekmurje moč na manifestacija. 11. Holandski pesnik in dramatik dr. F. Rutten se dru gič mudi v Ljubljani, napisal je knjigo o Jugoslaviji, o naši Ljubljani in Triglavu. Je to prva knjiga v holandščini o naših krajih in ljudeh. — Mestna uprava izvaja inven- tarizacijo v mestnih uradih in podjetjih. -- Banovinski proračun 1937—1938, katerega skupna vsota znaša 149 mi lijonov 900.000 dinarjev, dočim je za 1936/1937 znašala 127,019.313 dinarjev. — Naši zgodovinarji, organizirani v Jugoslovenskem historičnem društvu, so imeli v Ljubljani sestanek in posvetovanje, sprejeli so važne sklepe glede predaje naših arhivalij. Za nova člana ljubljanske sekcije sta sprejeta arhivar Fr. Baš iz Maribora in prof. dr. Fr. Zvvitter v Ljubljani. — Univ. prof. dr. Lj. Hauptmann iz Zagreba predava o zgodovinskih temeljih nacionalizma v okviru ljubljanske sekcije profesorskega društva. 13. Tujsko-prometni svet za mesto Ljubljano je postavil na stolpu gradu orientacijsko pripravo, ki omogoča dolo čiti imena vrhov gora, ki so vidne s te razgledne točke. — Ljubljanski medicinci so zborovali za popolno medi cinsko fakulteto v Ljubljani in se izrazili proti novi me dicinski uredbi. — Univ. prof. dr. Rajko Nachtigal, pro fesor za staroslovensko in slovansko jezikoslovje, velik znanstvenik in organizator slovenskega znanstvenega živ ljenja, doživlja šestdesetletni jubilej v skrbi za slovan ski seminar naše univerze v Ljubljani. — V Ljubljani je v enem tednu devet obupancev šlo v smrt, znamenje raz- drapanosti in neurejenosti naše dobe, za kronista ljubljan ske kronike žalosten posel, ko odgrinja zastor pred naj temnejšo sliko Ljubljane. — Umrl je trgovec Mihael Vlaj V Ljubljani. 15. Izseljeniška družba sv. Rafaela deluje 10 let, v pro slavo malega jubileja snuje ustanovitev Slovenske izseljen ske zbornice v zvezi z II. slovenskim izseljenskim kon gresom. — Združenje inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, je izdelalo obsežen program javnih del v Slo veniji, izvedba programa je projektirana za 20 do 30 let in bi zahtevala 4 in pol milijarde dinarjev. Umrl je v Ljubljani v starosti 89 let g. Karel Tavčar, davčni upra vitelj v p. 17. Županska zveza v Ljubljani je imela izredni občni zbor in je pozdravila v svoji sredi dr. Šafafa, magistral nega direktorja mesta Prage. Obravnavali so se interesi slovenskih mest, trgov in vasi, podčrtavala se je enako pravnost slovenskega jezika, ki se ne upošteva dovolj v razglasih, dopisih in tiskovinah. - - Pri izkopavanju te meljev za vseučiliško knjižnico so našli delavci zanimivo staro tablico iz srebra z napisom, da je začel grof Auers- perg graditi svojo palačo 20. aprila 1660. Ploščica je bila vzidana v temeljni kamen nekdanje palače. France Marolt, vodja Folklornega instituta, predava o ostalinah drevesnega češčenja pri Slovencih. S sliko in pesmijo po jasnjuje štehvanje, ziljski rej in zelenega Jurija. — Ljub ljani se obeta živahna gradbena sezona velikih zgradb; Trgovskega doma tvrdke Mayer, hotela »Slon«, palače tvrdke Bate in palače banke »Slavije«. Vse omenjene stavbe prično graditi tekom poletja ali na jesen. 18. Minister za socialno skrbstvo je izdal uredbo o mi nimalnih mezdah. -- Pisatelj Ivo Šorli, mojster naše no vele, je postal šestdesetletnik. — Vprašanje železniške po staje v Ljubljani postaja vse bolj in bolj pereče. Ljub ljanska sekcija inženirjev in arhitektov je sprejela na svojem občnem zboru načelno važno resolucijo glede na šega centralnega postajališča. 19. Veliki koncert Adamičevih simfoničnih kompozicij ter Rimskega Korzakovega »Šeherezade« ob sodelovanju združenih ljubljanskih orkestrov in pod taktirko prvega slovenskega simfoničnega dirigenta Ivana Brezovška iz Beograda se je vršil v veliki unionski dvorani. Koncert je treba uvrstiti med najpomembnejše glasbene dogodke slo venskih tvornih sil obsežnega koncepta. 21. Na plenarni seji je Zbornica za trgovino, obrt in in dustrijo obravnavala naša gospodarska vprašanja. V letu 1936. je imela Zbornica din 3,363.663'— dohodkov in din 3,435.000'— izdatkov, čisto premoženje zborničnega zaklada se je povečalo za din 28.000— na din 2,052.000'- . 22. »Dom in svet«, odlična slovenska revija, raste v pet deseto leto pod skrbno roko odgovornega urednika Fran ceta Koblarja. — Slovenski pisatelj dr. Alojzij Kraigher praznuje danes šestdesetletnico rojstva. 23. Jean Bourgoin predava v Delavski zbornici o »Umet nosti in tehniki na pariški razstavi«. — Francoski pianist Gilles Guilbert priredi koncert klavirskih kompozicij v mali dvorani Filharmonije. 24. V Ljubljani predava v okviru Angleškega društva g. William Teeling o kronanju in britanskem imperiju v proslavo 15-letnice društva. 25. Ponovno se oglašajo čedalje bolj močno zahteve javnosti po osnovanju slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Znanstveno društvo za humanistične vede se trudi že dobrih deset let, da dobi Ljubljana krono znan stvenih ustanov, vrhovni zavod Akademijo znanosti in umetnosti. Vsi napori v tej smeri so doslej brezuspešni. 27. Prof. Jakob Šolar je predaval o srednji šoli in slo venski knjigi. — Slovenski kulturni delavec Joža Grdina, glavni tajnik Jugoslovanskega kulturnega vrta v Cleve- landu, je obiskal Slovenijo radi ugotovitve naših pri lik. — Umrl je v Ljubljani g. Knafeljc Alojzij, inšpektor drž. železnic v p., dolgoletni odbornik SPD, načelnik mar- kacijskega odseka. 28. Gostovanje Bassermannove umetniške skupine v Lessingovi klasični igri »Modri Nathan«. Alfred Basser- mann je vrh nemške sodobne igralske umetnosti velikih klasičnih vzorov. Veličini njegove igre daje vsebino nje gova vseobsežna človečnost. — Umrl je Fritsch Viktor, višji uradnik hranilnice v p. 30. Zveza industrijcev za dravsko banovino je imela glavno skupščino, ki je obravnavala težave in zahteve in dustrije in izrekla protest proti novim davčnim obreme nitvam, vladi je predložila nujne želje in predloge. — Zveza bojevnikov izda oklic za zbiranje prispevkov za spomenik neznanega slovenskega vojaka, ki ga namerava postaviti organizacija po zamisli mojstra Plečnika in iz vedbi osnutkov arh. Valentinčiča na Brezjah. — Letošnji banovinski proračun je določil subvencijo din 500.000'— za ustanovitev in vzdrževanje instituta za raziskavanje raka in zdravljenja rakastih obolenj. — Filozofsko dru štvo v Ljubljani priredi v proslavo 300-Ietnice Kartesijeve miselnosti akademijo v zbornični dvorani univerze s sle dečim sporedom: I. Dr. France Veber: Uvodna beseda. II. Dr. Aleš Ušeničnik: Decartes in sv. Tomaž. III. Dr. Al- ma Sodnik: Descartesov racionalizem. IV. Dr. Evgen Spektorski: Descartesov vpliv na socialne vede. V. Dr. Ri- kard Zupančič: Descartes et les sciences exactes au XVII eme siecle (Descartes in prirodoslovje v XVII. sto letju). VI. Jean Lacroix: Achalite de Descartes (Sodobni pomen Descartesa). 186 KRONIKA MAJ 1937 I. Iz Spodnje Zilje z Brnce so prispeli slovenski koroški pevci pevskega zbora »Dobrač« na krajšo turnejo po Slo veniji. — Umrl je v Ljubljani veletržec s semeni Josip Urbanič. — Lojze Drenovec, gledališki igralec, je slavil 25 letni jubilej igre na slovenskem odru. — Aeroklub v Ljubljani je organiziral razstavo motornega in brezmotor- nega letala v mestu in letalska dneva za propagando le talskega športa. 4. Francoski železničarji, na potu po Jugoslaviji, so se oglasili v Ljubljani in bili lepo sprejeti po francoskem konzulu, po francoski koloniji in prijateljih francoskega naroda. Ogledali so si med drugimi zanimivostmi zbirko Narodne galerije. — Matej Hubad, močna osebnost slo venskega glasbenega življenja, ki je poslednja desetletja preteklega stoletja in leta do povojne dobe oblikoval mar- kantno našo glasbeno kulturo, zlasti solistično in zborov sko pesem, je umrl. — Ban dr. Natlačen je izdal naredbo o odpiranju in zapiranju obratov. 5. Društvo za ceste v Ljubljani je sklicalo širšo anketo o načrtu zakona o cestnih fondih. Na vlado je bila poslana resolucija glede predloženega načrta gradnje cest iz cest nih fondov. 6. Akademska akcija za izpopolnitev univerze je izdelala vrstni načrt treh etap za dograditev naše univerze. I. Teh nična fakulteta: kemični institut, hidrotehnični labora torij, rudarski oddelek, strojni elektrotehnični in fizikalni institut. II. Medicinska fakulteta: klinika — s predhodno dopolnitvijo medicinske fakultete od štirih sedanjih se mestrov na deset. III. Centralno poslopje, filozofska fakul teta, juridična fakulteta. — V letošnji proračun finančnega zakona je prišla postavka 2 milijonov din za kemični in stitut. — Direktor mestnega stavbnega urada ing. Matko Prelovšek je po lastni želji upokojen. Za stavbni razvoj Ljubljane ima številne zasluge, zlasti pa je podčrtati nje govo iniciativnost in kulturno uvidevnost, ko je umel pri tegniti Plečnikovo arhitektonsko šolo in mojstra samega, da rase nova Ljubljana v estetsko-urbanistični organizem, ki veže intimnost stare Ljubljane z novo. Prelovškova doba mestnega graditeljstva bo ostala vidna v zgodovini gradbenega razvoja mesta Ljubljane. 8. Raziskovalec Ivan Hafner, naš najodličnejši metuljar, proslavlja 70 letnico rojstva. Njegove zbirke metuljev so obsežne in najpopolnejše v državi. Izdal je pomembna en- tomološka dela. II. V Jakopičevem paviljonu razstavlja Društvo sloven skih likovnih umetnikov. Po presledku dveh let razstavlja 40 avtorjev 131 del v različnih tehnikah. — V gorah se je ponesrečil dr. Marjan Bukovec, zdravnik-volonter splošne bolnišnice v Ljubljani. 12. Frančiškanska ulica v Ljubljani dobiva novo lice radi regulacije z ozirom na novo stavbno črto in radi novih zgradb oo. frančiškanov. — V zbornični dvorani TOI so se zbrali delegati tujsko - prometnih organizacij Slovenije, da pretresajo vsa nujna vprašanja propagand nega in organizatoričnega značaja in podajo bilanco mi nulega leta. — Na ljubljanskem barju so v zadnjih dveh letih izvršili več poskusnih vrtanj radi analize struk ture tal. Barska tla je bilo potrebno geološko pregledati iz znanstvenih in praktičnih vzrokov. Naša geologa univ. prof. dr. Nikitin in univ. prof. Rakovec sta najvažnejše rezultate teh analiz objavila v Geografskem vestniku. — Delo naše banovine za zaščito otrok se koncentrira v glavnem v dveh dečjih domih, katere oskrbuje banovina. Eden je v Ljubljani, drugi v Mariboru, skupno število oskrbovancev je 150, od teh 70 šoloobveznih, ostali so v starosti 2—14 let. 14. Na posredovanje ministrov dr. Korošca in dr. Kreka Je na predlog prometnega ministra ministrski svet odobril kredit 1,077.800 din za izmenjavo starih tračnic na pod ročju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. — Od 75 milijonov din za javna dela dobi Slovenija 7'5 milijonov din. — Dr. VI. Valenčič je na svojem predavanju o našem zadružništvu podal podatke o številčnem stanju zadruž ništva na koncu 1. 1936. V Sloveniji je bilo vpisanih 1620 zadrug, razdeljenih po sledečih strokah: 531 kreditnih, 195 nabavljalnih in prodajnih, 90 mlekarskih, 105 živino rejskih, 210 pašniških, 56 kmetijskostrojnih, 24 vinarskih in sadjarskih, 7 za vnovčevanje lesa, 21 agrarnih, 56 za družnih elektrarn, 90 gradbenih, 15 zadrug za domačo obrt, 48 obratnih, 35 vodovodnih, 11 osrednjih in 108 raznih zadrug. — Strojniki in kurjači predlože po svojih sekcijah banski upravi predloge za osnutek kolektivne po godbe. 15. Ministrski svet je sprejel predlog ministra za gozdove in rudnike glede ureditve osrednjega sklada bratovskih skladnic. Nova naredba je socialne važnosti predvsem za slovenske rudarje. — Minister dr. Krek govori v proslavo 20 letnice majniške deklaracije ameriškim Slovencem v Centralnem presbiroju beograjske radijsko - oddajne po staje. 16. Za privatnega docenta občne zgodovine je imenovan dr. Fran Zvvitter, profesor državne klasične gimnazije. 19. V Beogradu je bila konferenca industrijcev iz vse države. Slovensko industrijo je zastopal Avg. Praprotnik, predsednik Zveze industrijcev. Seji sta prisostvovala še dr. C. Pavlin in glavni tajnik Zveze industrijcev dr. Adolf Golia. Konferenco je deloma vodil dr. Fran "VVindischer, podpredsednik centrale. — Akademski pevski zbor iz Ljubljane je pohitel v Belo Krajino in priredil v Črnomlju koncert slovenske pesmi, ki jo je tamošnje prebivalstvo z navdušenjem sprejelo. — Regulacija Emonske ceste je končana in se je ob tej priliki do tal podrla bivša Špe- letičeva hiša št. 25. 20. Že lansko jesen je tehnični oddelek banske uprave dal po svojih načrtih graditi novo zgradbo za Kmetijsko kontrolno in poskusno postajo v Ljubljani na Vilharjevi cesti, ki je bila lani v surovem stanju končana. Proračuni za drugo gradbeno etapo obsegajo za zidarska dela 437.000 din, tesarska, kamnoseška, instalacijska in kanali zacijska dela in opremo 1,110.000 din, skupno na 1,547.000 din. — Ljubljanska borza je imela redni občni zbor, ka terega je vodil predsednik dr. Slokar. V borzni svet so bili izvoljeni: ing. Boris Hribar, Jos. J. Kavčič, Ferdo Ni- kelsbacher, Rihard Skubec, Andrej Šarabon in Rihard Schwinger, v finančni odbor: Ivan Gregorc. Janko Jovan, Anton Kulj, Josip Ljubic, Anton Soršak, v razsodišče: Ivan Avsenek, Jos. Bahovec, dr. Leo Blinc, dr. Mirko Bo žič, ing. Bogdan Ferlinc, Roman Golob, Janko Jovan, Zdenko Knez, Fran Medic, Ev. Popovič, Franc Ravnikar, Karel Soss in Jos. Verlič. Borzni stavbni sklad je dosegel 1,400.000 din. — V Wolfovi ulici pričnejo podirati Lassni- kovo hišo št. 1 radi regulacije in zidave novega trgovskega doma Em. Maverja. 21. Umrl je ljubljanski juvelir in zlatar Josip Eberle, odbornik urarske zadruge in predsednik spraševalne ko misije za mojstrske in vajeniške izpite. — V Kranju so zborovali delegati Zveze gostilničarskih združenj iz vse Slovenije pod predsedstvom Cirila Majcna. 22. Predsednik Narodne skupščine g. Čirič vodi komi sijo, ki jo tvorijo člani žirije narodne skupščine: pred sednik A. Čirič, direktor dr. Šenoa iz Zagreba, ravnatelj Muzeja kneza Pavla, g. Kašanin, univ. prof. Deroko in šef tehničnega oddelka skupščine arh. Čeh iz Beograda ter konservator dr. Fr. Štele. Obiskali so kiparja Tineta Kosa, ki izdeluje kip kneza Koclja za skupščinsko avlo, kiparja Franceta Goršeta, ki izdeluje kipe »Poljedelstvo« in »Obrt« za skupščino, ter slikarja Rajka Slapernika, ki dela na kar tonu fresko za buffet Narodne skupščine. 25. Slovensko kulturno javnost je pretresla vest, da je umrl univ. prof. dr. Ivan Prijatelj, slovenski literarni znanstvenik, eseist, kritik in pisatelj. »Kronika« je posve tila na drugem mestu posvetilo spominu tega izrednega moža. — Delegati trgovskih združenj iz vse Slovenije zbo rujejo v Slovenj Gradcu. Zvezni občni zbor je vodil pod predsednik g. Ferdo Pinter. Nova uprava Zveze je sestav ljena sledeče: predsednik Stane Vidmar iz Ljubljane, pod predsednik Ferdo Pinter iz Maribora, Franjo Skrbeč iz KRONIKA 187 Ljubljane, Franc Čeh iz Murske Sobote, dočim je četrto mesto rezervirano za Celje. — Umrl je posestnik Josip Jakopič, predsednik Obrtne banke v Ljubljani. 26. Na redni seji občinskega sveta se je župan dr. Adle- šič v svojem predsedstvenem poročilu toplo spominjal obeh umrlih slovenskih glasbenikov Emila Adamiča in Mateja Hubada ter odličnega znanstvenika univ. prof. dr. Ivana Prijatlja. — Pred Narodnim domom se je pri pogrebu dr. Ivana Prijatlja poslovil dekan fil. fakultete dr. Fr. Kidrič, dalje predsednik Slov. Matice dr. Drago Lončar. V imenu našega vseučilišča je govoril poslovilne besede prorektor dr. Slavič. Na viškem pokopališču se je za slaviste-učence iz Prijateljeve šole poslovil od vzornega učitelja prof. dr. Slodnjak in končno za sodraške rojake dr. Lovrenčič, narodni poslanec. Akademski pevski zbor je pel žalostinke. — Načrt naredbe o minimalnih mezdah v naši banovini predvideva 3, 275 in 2'50 din na uro. 27. Novo pristanišče ob Ljubljanici od izliva Gradaščice do Opekarskega mostu bo služilo za tovorni promet. Rob niki otesanih kamnov bodo zloženi v stopničasto rampo. Obsežna dela bodo v kratkem dogotovljena. — Slavistično društvo je razstavilo izbor spominov t Ivana Prijatlja. Poleg smrtne maske prof. Ivana Sajevica, portreta Boži darja Jakca in drugih podob ter plaket so posebno zani mivi prvi tiski velikega literarnega zgodovinarja, rokopisi, posvetila in pisma znamenitih pesnikov, literatov in znan stvenikov. Razstava prikazuje v malem prerez življenjskega dela slovenskega znanstvenika in umetnika. Tvrdka Ivan Bonač je uredila spomine pietetno v svojem izložbenem oknu v Šelenburgovi ulici za ogled občinstvu, ki si je v trumah ogledovalo le-te spomine v vsej spoštljivosti do velikega pokojnika. 29. Ustanovitelj znanega ljubljanskega trgovskega doma g. Feliks Urbane je umrl v visoki starosti. Pokojni je bil soustanovitelj Mestne hranilnice in dolgoletni svetnik zbornice za TOI. — V mariborski bolnišnici je umrla mla da Ljubljančanka ga. Vera Novak-Dostalova, profesorica na drž. realni gimnaziji v Mariboru. Slavistične študije je končala na fil. fakulteti ljubljanske univerze. Marljivo se je udejstvovala publicistično. Bila je sotrudnica naše »Kro nike«. — Društvo ostrostrelcev v Ljubljani praznuje 375 letnico obstoja, bilo je ustanovljeno 1. 1562. za vež- banje meščanov v strelskem orožju v svrho obrambe pred turškimi vpadi. Pod Rožnikom si je društvo uredilo lastno strelišče. Po vojni je društvo prešlo v slovenske roke. Dolgo let predseduje društvu ljubljanski meščan g. Jean Schrev. 30. Pred dvajsetimi leti 30. maja 1917 so Slovenci v du najskem parlamentu pred vsem svetom dokumentirali svojo zabtevo po svobodi v lastni državi. Sirom Slovenije so se vršile velike proslavitve deklaracije, ki so nalikovale nekdanjim taborom. Kulminacija proslavi je bil govor nad škofa dr. Jegliča in govor notranjega ministra dr. Ko rošca, dveh neustrašenih borcev za majsko deklaracijo. Proslave po vsej Sloveniji je organiziral slovenski del JRZ. — V veliki dvorani Trgovskega doma je razstava sloven ske ženske knjige, podprta z diagrami in grafikoni. LETO 1928 JANUAR 1928 1. V Ljubljani se je ustanovilo društvo Zoo z namenom urediti in vzdržavati živalski vrt. Prijatelji domače favne so se strnili v organizacijo, katere predsednik je univ. prof. dr. Alfred Serko. Zoološki vrt bi bil nedvomno lepa kul turna pridobitev našega mesta. 3. Glasovi o okrnitvi naše univerze in znižanje dotacij za Narodno gledališče se je v javnosti neprijetno dojmilo. 5. Gospa M. Graselli, roj. Krisperjeva, soproga bivšega ljubljanskega župana Petra Grasellija, je umrla, 6. V Jakopičevem paviljonu je otvorjena razstava hrvat skega slikarja Slavka Tomerlina. 7. V Ljubljani se vrši Mednarodna dijaška konferenca (CIE). — V fond Akademije znanosti je darovala Mestna občina ljubljanska 300.000 din in Zbornica za trgovino, obrt in industrijo 100.000 din. Obe ustanoviteljici bodita svetel zgled našim javnim ustanovam in zasebnikom. 11. Dr. Demeter BIeiweis-Trsteniški, šef-zdravnik Osred njega urada za zavarovanje delavcev, je nepričakovano preminul. Pokojnik je bil vnuk Janeza Bleiweisa, »očeta slovenskega naroda«. Bil je odličen zdravnik in popularen znanstvenik. — Kralj je potrdil dr. Dinka Puca, odvetnika v Ljubljani, za ljubljanskega župana. 12. Odbor za Vilharjev spomenik v Planini pri Rakeku je razposlal oklice za prispevke za spomenik imenovanemu skladatelju. 13. Svet slušateljev ljubljanske univerze je priredil na čast reprezentance Confederation Internationale de.s Fltudiante koncert Akademskega pevskega zbora, ki je izvrstno rešil nalogo, prikazati tujcu slovensko pesem. 17. Dr. Fran Mohorič, višji sodni svetnik in priv. do cent zagrebške univerze, odličen slovenski sodnik, ki je napisal številne juridične razprave, je umrl. 18. V Turnišču je umrl učitelj in kantor Janez Neme- thy, ki je v svojem 42 letnem učiteljevanju Slovencem vzgojil nebrojno značajev in je pod najhujšim pritiskom tujcev v šoli govoril slovensko. — Dr. Anton Schvvab go vori na ljudskem vseučilišču o umetnosti bratov Ipavcev ob priliki svoje šestdesetlctnice. 22. V Ljubljani, v slovenski prestolnici slave mladina in starejše generacije pesnika Otona Župančiča, ob njegovi petdesetletnici prirejajo intimne in javne proslave moj stru slovenske besede. Za slavnostno priliko izide Župan čičev zbornik v redakciji Fr. Albrechta. 25. Robert Kollmann daruje za Narodno galerijo 100.000 din in postane njen ustanovitelj. FEBRUAR 1928 1. Ing. M. Osana je imenovan za izrednega profesorja tehnične fakultete v Ljubljani. — LTstanovniki Narodne galerije so postali: general Rudolf Maister, ljubljanski žu pan dr. Dinko Puc, dr. Alfred Šerko, dekan medicinske fakultete, in gospa Julija Šerkova v Ljubljani. 2. V Ljubljani se snuje »Društvo za nabiranje Narod nega univerzitetnega zaklada« za izpopolnitev univerze. 10. Univerzitetna komisija zahteva vsa vseučilišča ne okrnjena in se je izrekla soglasno za izgradnjo naših univerz. 24. Dr. Anton Korošec je prevzel posle ministra za no tranje zadeve. - Edvard Kohout, sloveč češki dramatski igralec, je gostoval v naši drami v vlogi »Hamleta«. 25. V Jakopičevem paviljonu je odprta razstava češke arhitekture. 28. St. Radič predava v Ljubljani na povabilo Akadem skega društva za Ligo narodov. - Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je imenovan za šef-zdrav- nika dr. Iv. Zaje st. 29. Ministrski svet je odobril kredit za zgradbo Poštne hranilnice v Ljubljani. MAREC 1928 1. Apel na javnost, da se ohrani za NG portret Ivana Cankarja, ki ga je naslikal t Franke. 2. t Prof. Adolf Robida, slavist in germanist, se je literarno ukvarjal z dramatiko. 3. Auerspergovo palačo je kupil ljubljanski oblastni odbor za del svojih uradov. — V Ljubljani se vrši kongres inženirskih zbornic Jugoslavije. 6. V Zagrebu je umrl skladatelj Franjo Serafin Vilhar- Kalski, sin odličnega slovenskega domoljuba, pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja. — V Bogojini je dograjena nova cerkev po osnutkih arh. Plečnika. — V Avstriji je KRONIKA 188 tragično preminil baron Egon Zois, bivši tajnik ljubljan skega velesejma, iz ugledne slovenske plemiške rodbine. — V Parizu je bil nagrajen za znanstveno delo slovenski znanstvenik dr. Škerlj, profesor na ženski gimnaziji v Ljubljani. 11. Fondu Akademije znanosti in umetnosti je nakazal Alojzij Vodnik 100.000 din ob svoji šestdesetletnici ter je tako postal ustanovitelj NG. 13. Ljubljanski oblastni odbor je pristopil k Društvu za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada kot pokro vitelj z zneskom 50.000 din. 14. Ministrski svet je na predlog notranjega ministra dr. Korošca sklenil, da se opusti znani člen 44. fin. za kona, ki govori o redukciji fakultet na naših univerzah. — Msgr. Tomo Zupan praznuje 65 letnico mašniškega po- svečenja na Okroglem pri Kranju. 15. Na Reki je umrl slikar Lehmann, ki se je naselil leta 1885. v Ljubljani in je bil rodom iz Nemčije. Bil je kra- jinar. — Za kustosa Nar. muzeja v Ljubljani je imenovan dr. Fran Kos. — Ljubljanska oblastna skupščina se je sešla na pomladansko zasedanje. 10. Za docenta romanske filologije našega vseučilišča je imenovan dr. France Sturm. 20. Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič zborujeta v Ljubljani. 21. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani je razstavil v Parizu slovenske čipke, ki so vzbu dile pozornost in priznanje. 28. Prof. Evgen Jarc je izvoljen za novega ljubljanskega podžupana. 29. Docent dunajske univerze dr. Hugon Sirk je imeno van za rednega pogodbenega profesorja eksperimentalne fizike na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani. — V Kranju je umrla gospa Ivana Sajovec, roj. Pleiweiss; po- kojnica je bila nečakinja dr. Janeza Bleiweissa. Vzrasla je v dobi slov. politične romantike in narodnega preporoda. 30. Na Tehnični srednji šoli je obrtnošolska razstava. — Diirerjeva razstava v Zagrebu v vseučiliški knjižnici, po vodom 400 letnice njegove smrti, hrani mnogo njegovih grafičnih originalov, ki so bili prvotno v Valvasorjevi zbirki. — Ljubljanska opera gostuje v Beogradu in zanje lep uspeh. — Joca Jovanovič predava v Ljubljana na po vabilo naših akademikov o temi: Italija — Jugoslavija. APRIL 1928 1. Ameriški rojak dr. F. J. Kern v Clevelandu je poslal fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za NG 100 dolarjev. — Prometno ministrstvo je izključilo od bodočih dobav premogokopa v Kočevju in Št. Janžu, kar pomeni nov udarec za slovenske rudarje. 3. Prosvetni minister je zagotovil, da gimnazija v Mur ski Soboti ostane in da se še izpopolni. Kljub nevarnosti, da se gimnazija opusti, šteje 312 dijakov, porast števila dokazuje, da je soboška gimnazija Prekmurju neobhodno potrebna. 4. Slikar Tone Kralj je poslal na mednarodno razstavo »Bicunale« v Benetke troje del, ki so bila sprejeta, kar pomeni odličen uspeh slovenske moderne slikarske umet nosti v tujini. - - Publicist Vinko Košak je v mesečniku »Mladina« napisal članek »Narodni dom«, v katerem se poteguje za Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodno galerijo. — Društvo »Ljubljanski Sokol« je tožilo sluša telja filozofije radi žalitev, slednji je bil kaznovan na teden dni zapora. — Posojilnica v Slovenski Bistrici postane »Zidar Akademije in Galerije« s prispevkom 10.000 din. 5. Francoski vicekonzul g. Richard je zapustil Ljub ljano, na njegovo mesto je imenovan gen. konzul gospod Neuville iz Ruščuka. 6. V Ljubljano so prispeli delegati Društva narodov; univ. prof. dr. Pitamic jih je opozoril na rešitev sloven skega manjšinskega problema. 7. Slovanski klub v Chicagu na univerzi se izjavlja proti ukinitvi ljubljanske univerze z daljšo protestno izjavo. 11. Zbor predstavnikov slovenskega gospodarstva v Za grebu. Zagrebška konferenca razpravlja o investicijskem posojilu in stabilizaciji dinarja. — Lavoslav Pahor, želez niški inšpektor v p. in slovenski glasbenik, je umrl v Ljubljani. 13. »VViener Sangerknaben«, sloviti deški zbor, je imel koncert v Ljubljani. 17. Ruski učenjak Petr Struve, v Parizu bivajoči emi grant, predava v Ljubljani na povabilo Ruske Matice. 20. Glasbena Matica se je napotila na turnejo s pevskim zborom na Češkoslovaško in Dunaj. — Mesto Praga je po klonilo mestu Ljubljani odlitek sohe sv. Jurija na konju iz začetka 15. stoletja. 24. Župan dr. K. Baxa in člani občinskega sveta češko slovaške prestolnice obiščejo Ljubljano ter doživijo slavno sten in mogočen sprejem. 20. O modernih strujah francoske literature je predaval v francoščini g. Berge v slavnostni dvorani univerze. 28. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov sekcija Ljubljana, protestira proti nameravani premestitvi rudarskega oddelka ljubljanske univerze v Sarajevo. 29. Po Sloveniji in zlasti v Ljubljani se vrše zbirke za pomoč Bolgarom, ki so silno prizadeti zaradi potresne ka tastrofe. — V skupščini je sprejet nov stanovanjski za kon. — »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« je na klonila Fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Nar. galerijo znesek 100.000 din in se je tako uvrstila med ustanovitelje naše najpomembnejše kulturne ustanove. MAJ 1928 1. Oklic »Društva za nabiranje Narodnega univerzitet nega zaklada« za veliko akcijo zbiranja prispevkov. 3. Upravnik ljubljanskega gledališča prosi za razrešitev radi nevzdržnih razmer radi nezadostne državne do tacije. 5. Narodna galerija je primorana javno braniti v last nem imenu in imenu bodoče Akademije znanosti in umet nosti svojo streho v Narodnem domu proti javnemu odre kanju te pravice. — Lavantinska škofija praznuje 700 let nico ustanovitve. 0. Slovenska drama uprizori Novačanovega »Hermana Celjskega«; krstna predstava je izpričala vrednost tega dela, ki je zajeto iz naše zgodovine. 12. Francoski institut organizira ciklus poučnih preda vanj. — V Vuzenici je umrl slikar Oskar Pistor, nekdanji učitelj risanja v Celovcu; slikal je v Deffregerjevi smeri. 13. Dr. Periču, bivšemu ljubljanskemu županu, se od krije lep nagrobni spomenik po Plečnikovi zamisli. 16. V Ljubljano pride inšpektor prosvetnega ministrstva radi inšpekcije v Narodnem gledališču. — Profesorski zbor rudarskega oddelka tehnične fakultete v Ljubljani izda resolucijo za obstoj oddelka v Ljubljani. 13. V Jakopičevem paviljonu je bila odprta kolektivna postumna razstava največje slovenske slikarice Ivane Ko bilice, ki je pred dvema letoma umrla. Razstavo je prire dila Narodna galerija. 17. Ljubljanska škofija proslavlja tridesetletnico vladi- kovanja škofa Antona Bonaventure Jegliča. — Slovenska akademska mladina izroči spomenico za korenito ozdrav ljenje slovenskega gledališča odposlancu prosvetnega mi nistrstva insp. Cekiču. 19. Od ustanovitve »Južnega Sokola« 1. 1863. poteče pet in šestdeset let; edini še živeči ustanovitelj je g. Peter Gra- selli, mag. ravnatelj v p. 24. Starosta slovenskih gasilcev Fran Barle je umrl. 26. Ljubljanski visokošolci demonstrirajo na impozant- nem shodu v Unionu proti nasilstvom našega soseda. 30. Mednarodna zdravniška komisija se mudi v Ljub ljani ter si ogleduje sanitarne in zdravstvene naprave ter institucije. 30. Na binkoštno nedeljo je slavila ljubljanska drama jubilej 50. predstave »Hamleta«, kar priča o resnosti na šega prizadevanja za klasično dramatično umetnost. KRONIKA 189 JUNIJ 1928 2. Osmi ljubljanski velesejem je odprt; istočasno se pri redi razstava likovne umetnosti zadnjih deset let. — V Jakopičevem paviljonu razstavlja Slovensko umetniško društvo. 3. Združenje arhitektov in inženirjev Jugoslavije zbo ruje v Ljubljani. 6. Narodni muzej v Ljubljani opozarja javnost, da pri javijo ev. najdbe muzeju. Tudi ni dovoljeno zasebnikom brez dovoljenja prekopavati prazgodovinske gomile in dr., kakor se je v par slučajih to dogodilo. 7. Slovenska mesta na konferenci mest v Zagrebu. Za Ljubljano se prijavi župan dr. Puc in ravnatelj dr. Milju- tin Zarnik, za Maribor podžupan dr. Lipold in ravnatelj Koedler, za Celje župan dr. Goričan in ravnatelj Šubic. 8. Prof. Rene Martel za francoščino na ljubljanski uni verzi odhaja iz Ljubljane po štiriletnem bivanju med nami. Poleg znanstvenega dela na univerzi nam je podčrtati nje govo razpravo »La Slovene et ses problemes contempo- rains«, ki osvetljuje naše manjšinsko vprašanje. 9. Graška univerza je ponudila stolico za matematiko na fil. fakulteti našemu znanstveniku dr. J. Plemlju, univ. prof. naše univerze. Minister prosvete g. Milan Grol ga je pismeno naprosil, da ne zapusti Ljubljane v interesu mlade univerze in našega znanstvenega naraščaja. 10. Na razstavi »Presse« v Kolnu je razstavljen izbor slovenskih lepih knjig, ki je po svoji književniški opremi vzbudil zanimanje tujcev. 14. Jules Sauerwein, znani francoski časnikar, se mudi v Ljubljani. 15. Slovenski pesnik Silvin Sardenko obhaja petdeset letnico rojstva in tridesetletnico literarnega udejstvovanja. Oton Župančič je odpotoval na Norveško v Oslo na kon gres Pen-klubov, kot predsednik ljubljanskega Pen-kluba. - V Celju je odprta postumna razstava slikarja Oskarja Pistorja. Njegova zapuščina obsega okoli 300 del. 20. Ameriški poslanik g. Prince predava o vplivu ame riških univerz na javnost v veliki dvorani univerze. 21. V Narodni skupščini padejo streli: Pavle Radič in dr. Basariček postaneta žrtvi, Stjepan Radič in dr. Ivo Pernar nevarno ranjena. Nesrečen dogodek je tudi Ljub ljano močno izburkal. 23. Univerzitetni svet je izvolil za leto 1928-/29. za rek torja univerze dr. ing. Milana Vidmarja, rednega profe sorja elektrotehnike. — Umrl je Josip Kozak, znani meščan in gostilničar gostilne »Pri Štrajzelnu«. Pokojnik je oče Juša in Ferda Kozaka, znanih slovenskih književnikov. 27. Akademski pevski zbor koncertira na Bledu, podaja revijo naše narodne in umetne pesmi. JULIJ 1928 3. Oton Župančič predava v Londonu v »School of Sla- vonic studies«. — Znanstvenik in filozof Aleš Ušeničnik praznuje šestdesetletnico svojega rojstva. 4. šef češkoslovaškega generalnega štaba gen. Sirovv je na posetu v Ljubljani. 7. Jugoslovanska akademija v Zagrebu proglasi Slovenca dr. Hauptmanna za člana; člani-dopisniki postanejo: dr. Aleš Ušeničnik, dr. Metod Dolenc, dr. Leonid Pitamic in Oton Župančič. 8. Slovenska trgovska šola v Ljubljani — matica trgov skega šolstva, praznuje dvajsetletnico. Šola je bila osno vana 1. 1908. na predlog dr. Kreka. 10. Dr. Henrik Turna, kulturno - politični javni delavec, proslavlja sedemdesetletnico. 15. Petero župnij v Ljubljani je dobilo novo župnijo sv. Frančiška Asiškega v Spodnji Šiški. — Anton Cerar- Danilo, priljubljeni gledališki igralec, obhaja sedemdeset letnico rojstva. 19. V Narodni univerzitetni zaklad se stekajo denarni darovi javnih institucij in zasebnikov, kakor izpričuje ob java številnih darovalcev. 20. Konservator dr. Štele javno brani rimski zid na Mirju, ki je znanstveno in arheološko ter kulturno-zgodo- vinsko izredno pomemben spomenik, katerega hoče od straniti del javnega mnenja. Rimski zid kot kulturno zgodovinski spomenik pa ni samo lokalna, ampak medna rodna vrednota. 25. Dr. Korošec dobi mandat za sestavo delovne vlade po atentatu v skupščini. — Siamski princ dr. Sakola Vaz- van, sanitetni referent, si je ogledal higienske ustanove v Ljubljani. — Adresar mesta Ljubljane in okolice je izšel. Je to prva knjiga te vrste. AVGUST 1928 3. Dom dr. Krekove meščansko-gospodinjske šole v Zg. Šiški je dozidan. — Šišenska čitalnica proslavlja petdeset letnico obstoja. - Sokolska olimpijska vrsta odpotuje v Amsterdam. 8. Novo postajališče Jevnica pri Ljubljani je otvorjeno. 9. Voditelj hrvatskega naroda Stjepan Radič je umrl. Vest globoko pretrese vso državo, Ljubljana se odene v žalost, s pokojnikovo rodbino in hrvaškim narodom žaluje vsa Slovenija. - Za pogorelce v Gorenjem Jezeru dovolita finančni in kmetijski minister podporo 2 milijona dinar jev. Z znatnimi vsotami priskoči na pomoč Ljubljana in ostala Slovenija. 10. V Kranju je umrl dekan Anton Koblar, ki se je mno go literarno in časnikarsko udejstvoval, zasnoval »Gorenj sko knjižnico«, je sodeloval v »Vrtcu«, posebno zvesto je opisoval zgodovino ljubljanske stolnice in farno zgodovino ljubljanske škofije. (Zgodovina župnij: Sora, Preska, Na klo, Duplje, Gorice, Št. Peter pri Novem mestu, Adlešiči in Šmarjeto.) Kot urednik Muzejskih izvestij je napisal nad 60 razprav. Pripravljal je obsežno zgodovino Kranja, a prehitela ga je smrt. 14. Naš rojak g. Janko Lavrič, prof. univerze v Notting- hamu, je imenovan za častnega docenta londonske uni verze. 15. Leon štukelj si je na olimpijadi v Amsterdamu pri dobil šampionat na krogih. — Majda Treo je pri plavalnih tekmah za prvenstvo Slovenije zmagala. 17. Papirniško delavstvo v Združenih papirnicah v Vev čah je stopilo v stavko. 18. Za rednega profesorja tehnične fakultete v Ljubljani je imenovan dosedanji docent Alojz Hrovat. Za docenta tehn. fakultete prof. Romeo Strojnik, za asistenta tehn. fa kultete g. Venčeslav Koželj. 19. Westfalski Slovenci sporočijo ljubljanski radijski po staji, da slišijo glasno in razločno petje, godbo in novice naše ljubljanske postaje. — Zgodovinsko društvo v Mari boru obstoja 25 let, 23 letnikov »Časopisa za zgodovino in narodopisje« izpričuje vztrajno in nesebično znanstveno delo, ki je pomembno za vso Slovenijo. 26. Javna borza dela v Ljubljani je določila obrok poso jila mariborski mestni občini za delavska stanovanja. — Za ustanovitev delavske kuhinje v Celju se je dovolilo po sojilo v znesku din 200.000'—. — Staro pokopališče na Martinovi cesti, kjer kopljejo velik in globok kanal, je vzbudilo pozornost radi najdb človeških kosti in lobanj. — Na Miklošičevi cesti je med hotelom Unionom in po slopjem Vzajemne posojilnice dograjen paviljon po na črtih prof. Plečnika za družbo Radio-Ljubljana in inse- ratni oddelek »Slovenca«. — V Poljanah je umrl Jurij Tavčar, poslednji iz rodbine poljanskih Tavčarjev. 30. Ministrski predsednik dr. Korošec se je pripeljal iz Beograda v Slovenijo. Obiskal je Maribor, Ljubljano in Bled. — Ljubljanska realka, razširjena z realno - gimna zijskim oddelkom, praznuje 751etni jubilej. — V Smled niku so položili k večnemu počitku bivšega kamniškega glavarja barona Lazarinija, katerega ima posebno kam niško kmetsko prebivalstvo v dobrem spominu, ker je med vojno z izredno obzirnostjo in uvidevnostjo postopal pri rekviziciji žita in drugih pridelkov, bil je pravi krušni oče za rodbine, ki so imele očete in sinove na bojnih po ljanah. 190 KRONIKA SEPTEMBER 1928 1. Kmetijska družba za Slovenijo obstoja sto šestdeset let (1767—1927), jubilej proslavlja z otvoritvijo kmetijske razstave v Ljubljani. Jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« je otvorjen. 2. Pisatelj Finžgar govori ob otvoritvi Radio-Ljubljana govor, prvi pozdrav slovenske besede, vsem Slovencem doma in v tujini. — Umetnostno razstavo »četrte genera cije« v Jakopičevem paviljonu otvori senior slov. slikarjev Rihard Jakopič. 4. Zveza obrtnih zadrug protestira v Ljubljani v imenu slovenskega obrtništva proti davčni preobremenitvi. — Strokovna komisija za Slovenijo je sklicala v Ljubljani protestno zborovanje proti ogrožanju osemurnega delav nika. — Likovni umetniki so podarili pesniku Župančiču album, v katerega je prispevalo okoli 30 slov. umetnikov originale, da se mu poklonijo ob njegovi 50-letnici. — Tudi Jugoslovanska strokovna zveza poda izjavo za osem- urni delavnik. 5. Cerkveni paramenti so javno razstavljeni v Škofijski palači. 7. Mestna občina je dotlakovala Resljevo cesto in Ma- sarvkovo cesto, mnoga cestna dela so v gradnji. 11. Dr. Karel Šavnik, direktor poštne podružnice in bivši finančni delegat v Ljubljani, je umrl. Njegova stroka je bila iz področja financ, bil je tudi honorarni predava telj naše univerze. 12. Umrl je univ. prof. ing. Jaroslav Plzak, odličen or ganizator rudarske šole v Celju in predavatelj na rudar skem oddelku naše univerze. 18. V Ljubljani se vrši kongres vseh fotografov naše države. 19. Županska zveza v Ljubljani se je obrnila na vojaško oblast, naj upošteva, da žele županstva v svojem poslova nju slovenski jezik in latinico, ker večina ne razume srbo hrvaških izrazov, niti ne znajo brati cirilice. 21. Vršil se je koncert Berlinske filharmonije pod vod stvom dr. E. Kunvvalda v Unionu, izreden glasbeni dogo dek, zadnjih deset let stoji temu le še Češka filharmonija s Talichom ob strani. — Nova realna gimnazija v Ljub ljani. Ministrstvo prosvete je dovolilo, da se notranja uršu- linska meščanska šola v Ljubljani spremeni v dekliško realno gimnazijo. 26. V Ljubljani je kongres slovanskih turističnih društev, katerega se udeleže poljski, češki in bolgarski delegati po leg številnega zastopstva iz turističnih krajev naše države. 27. Stanovanjski odsek mestnega magistrata izda poro čilo, iz katerega je razvidno veliko pomanjkanje stanovanj, nad 300 rodbin stanuje v barakah, nujno potrebnih bi bilo 500 rodbinskih stanovanj. -- Na kongres češkoslovaških mest v Pragi odpotujejo zastopniki ljubljanskega mesta pod vodstvom ljubljanskega župana dr. Puca. Mestni zvezi izroče kip, delo akad. slikarja L. Dolinarja. 28. Ljubljano je obiskala skupina francoskih visoko- šolcev. — Iz Shanghaja je prišlo poročilo o smrti p. Engel- harda Avbelja o. f. m. Rajnki je bil Ljubljančan in je umrl kot kitajski misijonar mučeniške smrti. OKTOBER 1928 2. V Ljubljano je prispela delegacija češkoslovaških vzgojiteljev gluhonemnic, zavodov za slaboumne, slepe, moralno in telesno defektne. — Hišni posestniki in trgov ci Šelenburgove ulice protestirajo proti nameravani tram vajski liniji Vič—Ljubljana, ki naj steče po Šelenburgovi ulici. — V Ljubljani se zaključuje kongres mednarodnega književniškega združenja, ki je zborovalo v Beogradu. Cilj kongresa je bil, da tudi naša država pristopi k bernski konvenciji ter da se uzakoni zakon o avtorskem pravu. 5. Umrljivost za jetiko je v Ljubljani nizka, le 14 od 1000 ljudi umrje za jetiko, v Berlinu n. pr. 21, v Londonu 18. — Kolektivna razstava akad. slikarja Lj. Vrečica iz Prekmurja je v Jakopičevem paviljonu, razstavlja olja in risbe, impresionistično - liričnega občutka. KRONIKA 6. Češkoslovaški zdravstveni minister dr. Tivo si je ogle dal v Ljubljani zdravstvene ustanove. 7. Slovensko pesem med severnimi Slovani je zapel na turneji po Poljskem vokalni zbor ljubljanske Glasbene Matice. 9. Za izrednega profesorja naše pravne fakultete je ime novan docent dr. Albin Ogris. — Razstavo »Tisk« je pri redila organizacija slovenskih grafičnih delavcev. 13. V Zagrebu se vrši konferenca škofov, ki je posve čena versko - cerkvenim vprašanjem. Konference se je osebno udeležil tudi ljubljanski nadškof dr. A. B. Jeglič. — Ruski pisatelj Evgenij Čirikov čita odlomke svojih del v Ruski Matici v Ljubljani. — 100-letnica rojstva Leva Tolstoja se je proslavljala v Ljubljani s filmom »Ana Ka- renina« in govorom pisatelja Vladimirja Levstika. Pro svetna zveza v Ljubljani otvarja serijo predavanj za pro slavo Tolstojevega jubileja. 16. Francoski maršal Franchet d'Esperey, znani zmago valec na solunski fronti, si ogleda zanimivosti Ljubljane. Ob sprejemu je poudaril, da ga veseli dejstvo, da je za maršalom Marmontom on drugi francoski maršal, ki je prišel v Ljubljano. 22. Rotanik Martin Cilenšek obhaja 80-letnico rojstva. 23. Ljubljanska oblastna skupščina zaseda pod predsed stvom dr. Natlačena. Skupščina daje račun o delovanju oblastnega odbora. — Zemeljski telesni ostanki skladatelja Antona Foersterja so bili prepeljani iz novomeškega poko pališča v Ljubljano. 27. Kardinal dr. Avg. Hlond, primas Poljske, obišče Ljubljano, bil je že ponovno v našem mestu. — Španski čelist C. Cassado koncertira v Ljubljani z največjim umet niškim uspehom. 28. Ljubljana proslavlja desetletnico mlade države, osvo- bojenja 28. oktobra po razsulu avstrijsko-ogrske monarhije. 30. Za zedinjeno Slovenijo in slovensko samoupravo ma nifestirata v Ljubljani ljubljanska in mariborska skup ščina. — Guverner Narodne banke g. Rajloni je prispel v Ljubljano in stopil v stike z našimi gospodarskimi kor- poracijami. NOVEMBER 1928 6. Novo urejeni Ferkov muzej v Ptuju je bil slovesno odprt ob 35-letnem jubileju, vrsta univerzitetnih profesor jev zgodovinarjev je prišla na slavnost v imenu Ljubljane in naših slovenskih historičnih disciplin. Muzej je name ščen v nekdanjem dominikanskem samostanu in vsebuje spomenike, ki niso le lokalno-teritorialnega pomena, nji hov značaj je tak, da ga more s ponosom kot svojo drago ceno lastnino imenovati vsa Slovenija, marsikaj pa pre haja tudi iz tega okolja in posega v mednarodno kulturno zgodovinsko sfero. — Na zasedanju tretje oblastne skup ščine se živahno razpravlja proračun slovenskih oblasti. — Dr. Grisogono predava v Ljubljani o aktualnih proble mih naše zunanje politike. 8. Zveza industrijcev v Ljubljani je poslala ljubljanski in mariborski oblastni skupščini obširne spomenice, v katerih je izražena preobremenitev slovenskega gospodar stva. — Znameniti nemški geograf dr. Hugo Grothe iz Lip- skega se mudi v Ljubljani, da se pouči o naših kulturnih prilikah. 9. O naših izseljencih, zlasti argentinskih, predava g. župnik Mrkun. — Narodni dom se popravlja in pre zidava, da dobi Narodna galerija s svojo zbirko umetnin primeren prostor. 13. Ob osmi obletnici Rapalla je akademska mladina imela zborovanje na univerzi in v veliki dvorani Uniona, na ulicah so bile burne in krvave demonstracije. — Higi enski zavod v Ljubljani hoče pridobiti potom javne kon kurence najboljšo higiensko ureditev kmetske hiše, oziro ma njene okolice (kuhinja, jedilna shramba, spalna soba, vodnjak, stranišče z greznico, gnojišče itd.). 15. Ljubljanska oblastna skupščina sklene nakup poslopij Kranjske hranilnice in dramskega gledališča. 191 16. Akademska mladina v Ljubljani opozarja javnost na nevarnost, ki preti našemu ljudstvu radi poplave impor- t i ranega šunda. 18. Lidija Wisiakova, slovenska plesalka, je dosegla v Parizu v gledališču »Opera Comigue« pri predstavi »Pro dane neveste« prodoren uspeh. — Lojze Dolinar, slovenski kipar, razstavlja v Parizu kip »Mojzesa«, dobil je odlično mesto v pariškem jesenskem Salonu. 20. Mohorjeva družba je izdelala zemljevid slovenskega ozemlja v Jugoslaviji, v katerem so začrtani kraji z ozi- rom na gostoto čitateljev tiska Mohorjeve družbe, najbolj gosto naseljeni so njeni čitatelji na Gorenjskem in v Sa vinjski dolini. — Mojster Jakopič je dovršil stensko kom pozicijo po naročilu ljubljanske mestne občine na oboku Ahacljeve mestne stanovanjske hiše. Kompozicija pred stavlja brezdomce, skupino »Domačija«, selitev, delo v kamnolomu in gradbo. Jakopiču je uspelo po večmeseč nem delu ustvariti novo in pomembno umetnino. 21. Ljubljanska oblastna skupščina je sprejela oblastni proračun, za katerega so se bili viharni boji. 25. V Kranju so odkrili spominsko ploščo zgodovinarju dekanu Koblarju. V Narodnem muzeju v Ljubljani je otvorjena prva an gleška razstava sodobne umetnosti. Razstavljena dela so bila deloma že razstavljena na beneški mednarodni raz stavi. Razstavo prireja Jugoslovanska družba Velike Bri- tanije (The Jugoslavv Societv of Great Rritain). Znani umetnostni zgodovinar prof. dr. Izidor Cankar je otvoril razstavo v navzočnosti najodličnejših predstavnikov kul turnih in prosvetnih oblasti. Otvoritvi je prisostvoval angl. poslanik na našem dvoru g. Kennard. V zvezi z raz stavo se priredi »Teden angleške kulture« s serijo preda vanj o angleški kulturi: Štele, Klasična doba angleške kul ture; dr. Ehrlich, Sodobni verski tokovi v Angliji; F. Co- peland, Razvoj angleškega umetniškega okusa izza leta 1850.; dr. Pitamic, Postanek angleškega imperija in nje gov politični pomen; F. Copeland, Pregled angleške lite rature do svetovne vojne; dr. Kelemina, Pregled angleške literature po svetovni vojni; dr. M. Čurčin, Meštrovič med Angleži. 27. V Ljubljani se je vršil simfonični koncert praške akademske Filharmonije. — Slovenski lovci zborujejo v Ljubljani in sprejmejo resolucijo glede novih lovskih uredb. 30. Prelat Andrej Kalan, odlični kulturni delavec in knji ževnik, proslavlja sedemdesetletnico rojstva in petdeset let trdega dela. — Komponist Oskar Dev, ki si je pridobil odlične zasluge z nabiranjem slovenskih koroških narod nih pesmi in čigar markantne kompozicije so prinašali »Novi akordi«, za katere ga je pridobil urednik dr. Gojmir Krek, praznuje šestdesetletnico svojega rojstva. — V operi doživi lep uspeh novo uprizorjena Risto Savinova »Lepa Vida«. DECEMBER 1928 1. Prvo desetletje državne samostojnosti se v Ljubljani in vsej Sloveniji dostojno proslavi. 4. 10 let je poteklo, odkar ima Ljubljana obnovljeno slo vensko opero, odkar smo postali resnični gospodarji ljub ljanskega opernega gledališča. — Izšel je Zbornik razprav in kulturne, gospodarske in politične zgodovine Slovencev v desetletju 1918—1928, v redakciji dr. Jos. Mala in v znanstveni izdaji Leonove družbe v Ljubljani. 7. Konservator dr. Fr. Štele predava o najnovejših umet nostnih najdbah na Slovenskem v zbornični dvorani uni verze. 8. Ljubljanska univerza je proslavila 60-letnico odli nega slovenskega znanstvenika dr. Ivana Regna, prirodi slovca. - Sloviti pevski zbor moravskih učiteljev je pr redil koncert umetnih in narodnih pesmi v Ljubljani. 11. Ob Cankarjevi desetletnici smrti se Ljubljana v h\ ležnosti spominja svojega največjega pisatelja, predstav v njegovo proslavo se vrše tudi po vsej Sloveniji. Narodu gledališče je svečano uprizorilo njegovo »Lepo Vido«. 12. Za ameriške Slovence je priredila gospa Lovšetov pevsko turnejo, ki je uspela povsod nad vsa pričakovanj! v umetniškem in narodnem oziru. — V Zagrebu je Naroc no gledališče za Cankarjevo proslavo uprizorilo Canka jevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Proslavo je or ganiziralo Slovensko društvo v Zagrebu, vodil pa je pred stavo Hinko Nučič, igralo se je v slovenščini, bil je nepc zaben večer sredi slovenske kolonije in hrvatske duhovr elite. 14. Dr. Stane Vurnik predava o kmečki likovni umetno sti na Slovenskem v zbornični predavalnici na univerzi - Univ. prof. dr. T. Taranovsky iz Beograda predava društvu »Pravnik« o »Osnovnih momentih v državi in so cialni evoluciji Rusije v 19. veku«. ^ 15. Včeraj se je mudila v Ljubljani Američanka Mis Florence VVilson, tajnica Carnegiejevega instituta v Pa rizu. Organizira po posameznih univerzah klube za med narodni sporazum in medsebojno spoznavanje narodov. Stopila je v stik z univ. prof. dr. Pitamicem. — Dr. Gra- fenauer je predaval o Cankarjevem geniju v spomin na desetletnico Cankarjeve smrti. 18. Deset let od ustanovitve Narodne galerije v Ljub ljani je preteklo. V razstavnih prostorih, ki so adaptirani in urejeni za stalno razstavo zbirk NG, se je vršila jubi lejna proslava jubileja institucije, ki je zavzela med na šimi kulturnimi ustanovami pomembno mesto, postala je žarišče in organizatorično središče slovenske likovne umetnosti vseh dob. V zbirkah NG se hrani že nad 1000 slik, kipov, risb in študij. — Božidar Jakac razstavlja v Jakopičevem paviljonu, pretežno motive iz Afrike. — Slo venski slikar in grafik Hinko Smrekar slavi v zatišju 25-let- nico umetniškega dela in trpljenja. 19. Anton Lajovic, slovenski komponist, katerega zrela dela so izhajala v »Novih akordih« in ki se udejstvuje tudi kulturno-politično, je postal petdesetletnik. - - Karla Bu- lovčeva, kiparka, razstavlja v mali dvorani Narodne ga lerije svoja najnovejša kiparska dela in kartonske osnutke. 20. Po treh mesecih obstoja oddajne postaje Radio - Ljubljane, ko se sliši slovenska pesem in naša beseda v svetovju, prihajajo priznalna pisma z vseh delov sveta. 21. Monsignor Tomo Zupan obhaja na svojem gradiču na Okroglem 89-letnico svojega rojstva. 2. Univ. prof. dr. Rihard Zupančič — petdesetletnik. Od 1. 1919. predava na naši tehnični fakulteti, v matematičnih vedah je strokovnjak mednarodnega slovesa. 23. Mati književnika Vladimirja Levstika, gospa Neža Levstikova, je umrla v Celju. V večnost je odšla vzorna slovenska žena in mati. 27. Ministrski predsednik dr. Korošec se je pripeljal v Ljubljano na krajše bivanje. -- Umrl je v Ljubljani arh. Jean Duffe, magistratni gradbeni nadsvetnik v p. Bil je desna roka prvega slovenskega župana Petra Grasellija in je po potresu svoje strokovno znanje uporabljal za regu lacijo Ljubljane, mestnega vodova, mestne elektrarne ter mnogih mestnih stavb in šol. 30. Vlada je v krizi, odločitve še ni. 31. V palači Delavske zbornice je začela poslovati javna kuhinja v suterenskih prostorih. 192 KRONIKA