27. številka.
IDru-gfo iscCsuz^oe.
V Trstu, v sredo 2. aprila 1890.
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
iahaja dvakrat na tedon, vnuke sredo in loboto oh 1. uri popoludn«.
„Edinost" stane:
/a ▼■« leto gl. ft. —; izven Avst. 9.— gl. za polu leta , 8.—: „ , 4.50 , za 6etrt leTa , 1.50; „ „ 2 25 „ PoBamiriie številk* «e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka ▼ TritO po & nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po H nov. Nt narcčbe brez priložene naročnine se spravniitvo ne oilra.
mmmm ^^ ■ M19 J^ ^fe M
rniiincT
LUIHUOI
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
Oglasi in oznanila *e ra^nne po 8 nov. vrHiica v petitu ; 7,u naslove i debolirni
Arkami *h ;>la»'uj<> pro*t«r, kolikor bi ja obsedlo navadnih vratie.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
so rm'iin« po pogodbi.
Vni dopisi pošiljajo uredništvu v ulici Jfarintia št, '25 Vnako pitom« mora biti Irankovano, ker nefrankovaim o« ne sprejemajo. Knknpmi kb ne vračajo.
Naročnino, reklamaciju in inNorate pre« _<uyi» upravniitvo * ulici Carintia i!S. )rtt» reklamaciji" ho proste poštnina.
■ V tdiamt jf m ć
Vabilo na naročbo.
Ob koncu prvega četrtletja opo-zorujemo vse one naročnike, ki so z naročnino na dolgu, da jim bodemo — dasi neradi — list vstavili, ako ne store svoje dolžnosti. Vse druge naročnike pa prosimo, da o pravem ćasu ponove naročbo, da ne bodemo imeli nepotrebnih sitnosti.
Cena listu je:
7,a vse leto .... gld, fi.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Administracija „Edinosti\
Irredentizem.
R u g g e r o H o n g h i j a prištevajo najziuernejšira elementom Italije. Bonghi je — more «e reći — jedini iz stare konservativne šole, katera je pospešila de-naSnji položaj Italije in katera je Italiji dala toliko zaslužnih mož, kakor so bili Sella, Minghetti, Latiza, Visconti-Venosta in drugi — ki ee deluje v starem duhu in pod staro zastavo. On je človek, katerega radi vidijo pri dvoru, bil jo učitelj kraljici za grški jezik in zgodovino, torej se ne more reči, da je preveč popularen; ali v obče cenijo njega talent in njega kulturo, koja se razseza v različne stroke ljudskoga znanja; Bonghi je v najboljih odnošajih z aristokracijo uma in duha. ne samo v Italiji, ampak tudi izven Italijo. On je predsednik novinarskega družtva v Rimu in dasi večina ne odobruje njega nazorov, je Bonghi vender izmed najproduktivnejših publicistov Italije. Ni vprašanja, pojavivšega se v svetu, da ne bi Bonghi v člankih o njem govoril, kateri se sicer posebno ne odlikujejo po posebnoj eleganciji in gibčnem slogu, a se odlikujejo
PODLISTEK. Na jadranskoj obali.
Puvost; »pisal Slavo ljub Dobravec.
I.
„Dobro, dobro!" — .Izvrstno, še jedenkrat!" vpije navdušeno občinstvo v dvorani pevskega družtva „Sile", in pevci, sama slovenska, krepka, okoličanska grla, ponove:
„Morje ni jih pokopalo, Ob pečino ni razdjalo; Da jih videti ni več, Tega kriv je tuji mečw. Ploskanje neče nehati —vse kriči: „živeli Slovenci, živio slovanski Trst!" Tam v ozadji še nekdo zakriči, ko se jo bila množica že skoro pomirila: „Prokleti pa Lahoni!" Glasen smeli so vzbudi po sobani in oči vneli obrnejo se od odra tja v oni kot, menda bolj vsled radovednosti, kdo jo s svojimi dovtipi tako ročen in umesten, nego vsled utiša, koji so naredile v naglici izgovorjene besede. Tam v kotil stoji možiček majhne postavo, s črnimi lasmi in še bolj črnimi brkami pod nosom. Na njegovem obrazu je kaj blagodejno uplivaia brez slikarskega čopiča primerno razdeljena rdeča boja. Moralo mu
po jedrovitosti misli »n kužejo čToveka, ki zna misliti. V zadnjej dobi napisal jo nekoliko člankov v pomirjeiije Italije z Sveto Stolico. Da mu j« pa mogoče baviti ho tolikimi in raznimi predmeti, zahvaliti so mora svojej neobičnej marljivosti in nekej posebnej metodi, katera mu dovoli, da uporabi tudi najmanje odlomke časa. Onega dne, ko je padel kot minister, v onem času, ko so razpravljali o zakonu, ki ga je strmoglavil raz luiuisterski stol, pisal in pripravljal je prevod Platona za tisk.
To je isti človek, kateri je govoril — kakor smo že omenili — v družtvu Dante Alighieri. A kako je govoril ta človek, ki zastopa skrajno desnico v v razvrstitvi italijanskih strank ? Govoril je tako, kakor bi govoril Imbriani, ki zastopa skrajno lovico. A kaj znuči to? To znači, da v Itali ji vsi j e d n a k o misle o i r r e d e u t i z m u : ali so na desnici, ali so na levici, ali so na središču, v.-i smatrajo nekatere pokrajino v Avstriji kot neosvobodjene, in do katerih ima Italija pravico po narodnem pravu. Nekateri ho, mogoče, oprezneji v govoru in v porabi fraz, ali glede misli in glede ču?stev ni razlike med Bonghijem, Nicotero, Cava-lottijeiu, Imbrianijem in kakor se zovejo vsi ti italijanski državniki. Ni mnogo let od tega — ako se ne motimo bilo je leta 1884 — pisal je Brumalti v listu „Nuova Antologia", da »ti Dalmacija in Istra sad, katerega bodo vtrgala Italija : samo čakati je treba, da bo zdrel ta sad.
Pri tem stanju stvari nočemo preiska-vati, ali je modra in razborita politika, vsled katere je Avstrija dobra zaveznica Italiji; ali vprašati smemo in vprašati moramo : ali je m o d r a. a I i j e razborita taka politika, katera podpira i t a 1 i j a n s t v o v onih zemljah, o katerih Italijani t r d e, d a imajo neko pravo do njih?
je biti kouiaj štirideset let. Prodajalnico jo imel v predmestji in nekaj zemljišča. Trdili so tudi, da ima denarje na kupu, a ljudem menda ni vselej verjeti. Dobro se mu jo godilo in za to se je rad šalil s svojimi kupovalci, iskreno ljubeč tlačeni svoj rod in baš tako kruto sovražeč La-hono in laško sodrgo brez posla in značaju. Bil jo dober in še precej zaveden Slovan. Mnogokedaj so se k njemu zatekali po dober svet in potrebnih informacij celo slovanski voditelji v mestu samem. Premda jo obračal vsako reč na smeh in šalo, vender jo vsakdo lahko spoznal pre-uinogokrat britko resnico njegovih besed, posebno glede okoličanskili razmer, še bolj pa glede okoličanskili rojakov samih. V zadregi jo bil pu res danes očka Ne-gode : tako so mu rekeli in tako je bil čitati slovenski napis nad vtatmi prodajalnico njegove; v zadregi je bil in vender si ni mogel kaj, da je rekel: Prokleti Lahoni! Kolikor moči liho izgubi in izmuzne se iz dvorane. Ker so se mej tem I časom pripravljali za igro, bil je majhen oddihi jaj. Za Ncgodctom pribiti na prosto | tudi mladenič visoke vitko rasti, pravil-nega, z rumenkasto brado obrobljenega lica. Na dvorišču dojdo nam znanega možaka ter ga potrka na ramo, rekoč: „Kam pa, gospod Negode, kam?"
Dokler gospoduje po šolah in uradih Istrskih italijanski jezik; dokler stojo na čelu te deželo ljude, kateri se več ali manj razumejo ho zagovorniki italijanščine; dokler imenujejo predsednikom deželnemu zboru moža, ki se odlikuje le po svojej intoteranci in italijanaškim strankarstvom ; dokler se koketira z italijanskim elementom v Trstu, dočim so Hrvatom (oziroma Slovencem. Op. ured.) v mestu iu po deželi kratijo najelementar-nejše pravice; dokler vzdržu jejo zadarsko gimnazijo, to pravo ognjišče italijanske propagande, in ovirajo pohrvatenje uradov po Dalmaciji; dokler škofje Dalmatinski govore narodu italijanski — do tedaj ima Italija pravo, nko trdi, da sti Istra in Dalmacija italijanski zemlji. Kajti, ako smatra Avstrija sama ti deželi za italijanski — kar v svojem lastnem interesu ne bi smela — zakaj ne bi ja takimi smatrala Italija ?
Bili so časi, ko se je mislilo, da Avstrija kani zapustiti pot krive politike — ali kako : z novim pogreškom — nemško politiko. Hoteli so italijanščino užugati z novo, nenaravno in absurdno agitacijo : z nemštvom. Vse hočejo, vse poskušajo, samo onega ne, k a r j e naravno, kurje pravedno in kar bi jedino moglo hiti v s p e š n o.
Istra in Dalmacija sti hrvatski zemlji. Uvažajte ta faktor, uvažujte to sveto, ne-oporekljivo istino, in irredentizma no bo več ; in če bo tudi, se ga pa iih bode treba bati. Vi bi lahko se zjodinjonjein Hrvatske postavili nasip proti vsakemu navalil, ali nećete uprav radi tega, da ugajate o n i ti.', koji delujejo v prilog i r -r ed e n t i z m a. Si moremo li misliti česa brezmiselnejšega ? In vendar je tako.
Mi se irredentizma ne bojimo ; pridi kar lioti : umorilo no bodo našo narodne zavesti, našo narodnosti iu našega jezika.
„Ej, nikamor; sraui me je, gospod doktor.1* Besede: sram uie je, izgovarjal je Negodo tako, da je bilo lahko slišati v njih šaljivi ton. Prišlec ga pa vender jači: „Pokaj vas bo sram? Prav sto govorili, in za pravico se ni treba nikomur sramovati. Bog vas živi !tt
„Gospod doktor, nikari so no norčujte z menoj; naši ljudje res marsikedaj mislijo kakor oni osel, ki je o suši lakote pogibal: rasti trava ali pa ne, ko meno ne bo. Samo. da bo danes veseli, ne mislijo ni ped pred nosom, kaj bo jutri. Ce danes z veseljem in živim zanimanjem poslušajo slovensko pesmi, mislijo, da je okolu njih in pri njih rojakih vse tako vbrano, kot glasovi lepe slovensko pesmi. Stavim, Če hočete, da danes mislijo premnogi tam le v dvorani, da so le oni gospodarji na svojih tleh, da niti ni mogoče, da je kleti tujec. Zato se nam pa tako gode, gospod doktor; jaz tako sodim po svojej revnoj pameti in že mnogo sem pogodil." Tu mu seže v besedo mladenič:
»Gospod Negodo, pokaj mi rekato vedno „doktor", ko neseiu, res neseni. Sedaj sem pevovodja in rad pozabim vse, samo da kaj dosežem pri naših nevernih Tomažih, ki so navdušeni za pravo narodno stvar le tedaj, ko se pije, pojo in pleše." To izgovorivši otre si z belo ruto
j Mi bodemo ostali, kar smo, ker vemo, kako !se nam je braniti. Ali pazijo naj oni, proti katerim je irredentizem naperjen, ker je tudi zdravemu razumu hrvatskemu že zo-perno, opozorjati ono „tretje" na pogibelj, ki jim preti, in za njih govoriti v puščavi.
.Obzor".
Politični pregled.
Notranja dežsle.
Nje g. Veličanstvo imenovalo je grofa Taaffeja kancelarjem Leopodeovega reda. Temu imenovanju pripisovati moramo veliko političko važnost, kajti priča nam, da je zaupanje Nj. Veličanstva do našega ministra-predsednika trdno in neomajeno. To bi bilo veselo znamenje za konsolidacijo političkih naših oduošajev, da je grof Tauffe jasno in dicidirano označil svoje stališče in da je potem v zmislu precizovanih svojih nazorov dosledno postopat, no plaJeč se pretenj nemško-liberalnih krivičnikov. A grof Taaffo tega ni atoril. Sel je sicer 7. desnico, ker levica ni hotola ž nji m iti, a srce njegovo ostalo je do večine ledeno-mrzlo. Nogi njegovi sta so sicer opirali na desnico — morda tudi jedno oko jo bilo obrnjeno do desnice, — toda drugo oko jo vedno škililo tja čez proti levici. To je bila volika pogreška, ki je zakrivila, da se mej vlado in vočino parlamenta ni razvilo ono razmerje, ki je potrebno, da parlamentarna mašina deluje pravilno, točno — in plodonosno. Posledica temu laviranju je žalostna nejasnost politiškega položaja, tako, da živ krst ne ve, pri čem da smo. Pričakovati nam je vsakoršnih iznenadenj. Doživeli bodemo morda — na vse nam je biti pripravljenim — dogodkov, kateri se nam bodo po-
potne kaplje s čela, ter se vrne, prijemši Negodeta pod pazduho, v dvorano, kjer bo že jeli predstavljati znano slovensko igro.
„Beseda" neha, sobana so izpremeni v gostilno, vsak se zabava po avoje pri Čaši pristne brežanke. Gostilničar, v dobrih in mirnih časih tudi dober iu miren Slovenec, ki se pa včasih rad zvrne za dobičkom — naj bo ta že iz slovanskih žuljev ali laških slin — ta je nocoj jako zadovoljen. Vesel si mane roci ter ju briše ob bel predpasnik. Vsi prostori so natlačeni. Na desno poleg dvorane, kjer je bila ravnokar „beseda", je manjša so-
I hica. V njej je zbrana vsa „haut-volee" kar jo jo danes tukaj. Tam zn mizo sodi predsednik in zajedno pevovodja družtva „Sile", doktorand Radivoj Starič. jedini sin premožnih okoličanskili roditeljev, koje pa žo krije hladna zemljica. Skoro idealno vznesenega mladeniča obdajejo odborniki in pevci, vsi so pokorni njegovemu glasu.
Začne so prosta zabava.
Lahkokrila slovanska pesem se zopet razlega iz malo aobe. Močna in blagoglasna so okoličanska grla, da le ne bi včasih tega lepega daru onečaščela z laškimi pouličnicami iu sploh z italijanskim petjem, marveč, da bi so njihova grla vedno glasila v slavo in diko milej slovenskej domovini.
kazali kot prava anomalija t konstitucijo-nalnero življenju : da 9e namreč zistem premeni, a da navzlic temu ostanejo na krmilu iste osobe. Vederemo !
Član gosposke zbornice grof Alfred Potočki je umrl. Gosposka zbornica je vzprejela postave: o vseučiliščnem poslopju v Gradcu, o podporah Galiciji, o pupilar-nej uporabi izdanih dolžnih listov češke deželne banke, in o premembi volilnega reda za državni zbor v kmečkih občinah Galicije in Češke.
Kakor „Vaterland* javlja, sestali se bodo škofje tekom tega ieta v Linču.
tW iener Z e i t u n g" priobčila je včeraj cesarski patent, s katerim se sklicuje Moravski deželni zbor za dan 9. aprila t. 1. Sklepal bode o posojilu, ki se ima najeti za preuetrojitev dolga zemljišne odveze. Nadalje priobčuje rečeni vladni list postavo o napravi druzega tira na Gališkej Karol-Ludoviko-vej železnici.
„Fremdenblattu javlja: Češko-nemškej spravnej konferenciji, katera ee snide dne 14. aprila, predložili bodo izdelane predloge glede organizacijo deželnega kulturnega sveta, deželuega šolskega sveta in o reformi deželnega volilnega reda za veleposestvo.
Nemško-liberalni listi še vedno jočejo radi izida mestnih volitev Dunajskih. Seveda iščejo povsod drugod vzrokov porazu, samo taui ne, kjer tiče. Vzroki pa leže na dlaui. Kapitalistička stranka
—	in ta je identiska z židovstvom — je po svojih trgovinsko-politiških načelih neusmiljeno izsesavala ubo/.nega obrtnika in rokodelca, da je slednjič morala nastati reakcija proti njej. Zidovska-liberalna stranka zgubila je pri teh volitvah vsega vkup 7 mandatov. „\Viener Allg. Zeitung"
—	pišoč o rečenih volitvah — povedala je pa vender-le par prav gorkih resnic, katere veljajo tudi za kod drugod — morda tudi kje pri nas, Ta list pravi: V nekaterih „vodjev* očeh jo vo-lilec človek, ki začne živeti še le ob volitvah. Mnogo liberalcev misli, da zadostujejo par lepih govorov in volilnih oklicev kratko pred volitvijo. Najti jo treba pot do volilcev srca, volilci bodo potem že našli pot do volišča".
Iz Zagreba došla je vest, da je bil pri dopolnitnej volitvi v Švarci voljen opozicij onalec — član stranke prava — Folnegović in sicer z ogromno večino 170 proti 50 glasom. Ta izid je tim bolj simptomatičen, ker se opozicija že dolgo ni udeležila volitev.
Res, da nas tujci baš vsled tega črte in zaničujejo, celo zatirajo: komu ne segajo v dno srca znano besede uprav zdaj iz več kot šesLdesetih grl tu v pisanej družbi odmevajoče se pesmi:
„A, tko svoju zemlju ljubi
I tko neće biti rob, Tomu krvnik glavu rubi, Taj u hladan pada grob."
Kar da so nas mamljivo doneči akordi zadrvili v globino — v grob mamečega pesimizma, že nas zopet budi iste pesmi polno-zvočni refren:
„Pojmo pjesmu, mili druži,
Pjesma nam je srca jek . . . srca jek".
Da, to nas je prernnogokrat tešilo, le to krepilo; pesem slovanska nam je ostala, ona priča, da s m o š e Slovani. Ako so nam tujci odvzeli vse drugo, ostala nam je vender še narodna in umetna pesem ; v narodnej pesmi je narodni duh, duh slovanski, ta duh razvijaj se krepko v nas, širi se mej nami in povzdigaj nas tja gori v solnČne višavo čistega bratoljubja, čistega Slovanstva, da zabimo vsaj za nekaj trenotkov preperečih krivic, koje mim prouzročajo sovražni tujci navzlic v postavah zajamčenim nam pravicam, proti naravnej pravici samej ....
(I)nlje prih.)
Vnanje države
Znano je, da je srbska vlada zahtevala, da Bolgarska odpozove svojega Beligradskega zastopnika SI i n č e v i Č a. In res je bolgarska vlada pozvala tega gospoda v Sofijo, seveda pod pretvezo, dr tam poroča. Toda prepričanje je obče, da se ne vrne na svoje mesto in misli se celo, damu ne bodo imenovali nikacega naslednika. To bi bil popolen diplomatiški spor mej Bolgarijo in Srbijo. Gospodje napihnjenci v Sofiji hočejo očividno stvar tirati do skrajnosti.
Srbska skupština odobrila je z a-klamacijo trgovinsko pogodbo z Rumenijo.
Berolinsko konferencijo v varstvo delalcev so zaključili. Pri zadnjej seji rekel je nemški minister Berlepsch, da konferencija ni mogla storiti mejna-rodnih sklepov, u da je izrekla svoja me-nenja in svoje željo. On meni, da se jo našla podlaga v varstvo delalskega stanu. Aiinister se je konferenciji zahvalil v imenu cesarjevem na trudoljubivem in razsodnem delovanju in je izrekel željo, da bi položeno seme zorilo obilo sadu. Britanski odposlanik Gorst zahvalil se je cesarju na' sklicanju konferencije, katere vspehi so izvanredni.
Proti C r i s p i j u zbirajo se v i t a-1 i j a n s k e m parlamentu hudi oblaki. Tudi demisija Rimskega mestnega sveta služi opoziciji na dobro.
Govorilo se je, da so snidejo C a p r i v i, K a 1 n o k v in Grispi. „Italie" pa meni, da ta sestanek za sedaj ne bi bil oportunen.
V Madridske) zbornici je predlagal general Cassola, da se pokara vlado, ker je vojni minister kaznoval generala Dabana. Justični minister je trdil, j da ima vlada pravico žugati oficirjem. Sa-gasta mu je pritrjeval. Po daljšej debati umaknil je Cassola svoj predlog.
Mestni svet Tržaški imel je dne 31.
t. m. ob 7. uri zvečer sejo. Za razširjenje šetališča pri sv. Andreju dovolilo »e je po predlogu mestnega stavbenega urada 5000 gold. Šolski odsek je predlagal, da se preide na dnevni red preko prošnje sirotnišnice pri sv. Jožefu za zidanje javne kapelice. Ta predlog se ni vzprejel, ampak oni svetnika d1 A n g e 1 i j n, da se dovoli letna subvencija J 50 gld. za dobo potih let. Toda stavi se pogoj, da mora biti pouk v šoli sirotnišnice v italijanskem jeziku. Proti je govoril svetnik N a b e r g o j, meneč, da po njega principijelnih nazorih ni smeti politike zanašati v cerkev in nabožne zavode. Tudi svetnik C o n s o I o jo govoril proti, češ, da šola v sirotnišuici ne ugaja njegovim idealom. Svetnik R. L u z z a 11 o je predlagal, da se prouči organizacija zastavljavnice, da bode moči pomanjšati upravne stroške in potem znižati obresti. Svetnik C o m b i je podpiral ta predlog ter še pridodal, da bi bo preustrojili kon-cesijovani zastavljavni posredovalni zavodi. Poročevalec A r t i c o odgovarja, da ni moči doseči jednostavnejše organizacije, kakor sta poročala direkcija zastavljavnice in mestnega knjigovodstva. Svetnik B r u n n e r je menil, da ta zavod ne sme iskati dobičkov, a tudi izgube ne sme trpeti, predlaga torej, da se mestnemu knjigovodstvu naloži, da napravi projekt glede znižanja obresti. Slednjič se je vzprejel predlog svetnika dr.a Pitterija, da se stvar izroči nadzorovalnemu svetu zastavljavnice v pregled in poznejše poročevanje.
Koncert pevskega zbora „delalskega
Cirila in Metod a", katerej je namenjena polovica čistega dohodka, dobila bo lepo, zdatno svoto. TIvala vsem, ki so k temu pripomogli !	^
Snujmo konsumne zadruge! Kosumne zadruge ali zadruge za trešnjo (Consurover-eine, societk di consumo) so ona družtva koja kupujejo živež, obleko in druge ži-venju potrebne stvari na debelo ter jih prodajejo svojim članom na drobno. Članovi pri osnovanju enačili zadrug plačajo nek donesek; iz teh doneskov napravi se polagoma glavnica, na čije podlagi potem družtvo deluje. Novi člani, pristopili po i ustanovi enako zadruge plačajo neko vpisnino, da se smejo vdeležiti zadružnih koristi. Enake zadruge koristijo svojim čla-i noro najbol j s tem, da jih oskrbujejo z dobro in ceno robo, kajti zadrugi je isto lehko cenejše prodajati, nakupivši jo na debelo; pri tem pa se mej člano razdeli tudi či-iti dobiček. Enake zadruge snujejo se po vsem svetu ; osobito mnogo nahaja se jih po Češkem in po Nemškem. Člani imajo pri njih dvojno korist: a) materi-:jalno, kajti dobivajo pri zadrugi živeža, , obleko itd. po najnižjih cenah in čim boljše, in b) privadijo se gospodarstvu. Osobito so enake zadrugo priporočevalno idelalskcmu stanu. Glavni apostola zadrug na Nemškem bila sta F e r d. L a-salle in Schulze D e I i t s o h. — Potrebo in korist konsumnih zadrug so spoznali tudi tržaški Lahi, kateri so osnovali že več zadružnih skladišč (magazzino cooperativo). Nedavno je delalska banka sklenila osnovati enako skladišče tudi pri sv. Jakobu. Malo rečemo, a da je v Trstu samem (brez okolice) kacih 6000 slovenskih
podpornega družtva" dosegel je popolen,	zve6jne delai8kemu Btauu . da_
sijajen vspeh. Občinstvo naše zaselo je v	^^ d	dmžtvo 8amo
dvorani hotela .Europa" vse prostore do imft	^ udov	8,oven8kjh
zadnjega; mnogi so morali zopet od t. ker ^^	ih	^^ ^^
neso dobili prostora. \ dvorani vladala je flkih drnit?ih jn kje ^ okoli6anjjki uprav tropična vročina, a navzhc tej vro- ^^ ^ , m ne ^ ^^ da čini in neprijetnemu soparu vztrajalo je 8e Bloyen8ki de|aici y Tr-tu tud(	r6
vse občinstvo do zadnjo točke obsežnega, tef ^ 08„ujej0 velekori8tno koiiauaillo za. skoro da preobsežnega programa: najbolji ^	Vejj okojjž 8V Jakoba obkoJjen .b
dokaz, da smo se izborno zabavali, da je in ob|juden jo y „ B,0?enekilni druži.
Domače vesti.
Zapleiia. Prvo izdajo denašnje številke zaplenilo nam je državno pravdnistvo zavolj vesti o porotnej obravnavi Ilauserja.
Ker srao se za časa o tem po-izvedeli, priredili smo drugo izdajo, da odškodujemo naše naročnike, katerim se priporočamo, da nas podpirajo, ker so stroški veliki.
„Edinost" slovensko politično družtvo za Primorsko iroa svoj redni občni zbor v nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri predpo-ludnem v prostorih „delalskega podpornega družtva". Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamični nasveti in želje o. Volitev novega odbora. Kdor želi staviti interpelacije ali predloge, javiti mora to 3 dni pred zborovanjem predsed-ništvu družtva.
Odbor pol. družtva „Edinost".
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu ostalo jo 35 gld. kot dohodek koncerta pevskega odseka del. podp družtva.
Za možko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo so je pri volilnem Hhodu „delalskega podpornega družtva" v nedeljo dne 30. marca 2 gld. 79 kr. — Darovali so štirje samci pri beli mizi i gl. 5 kr. — Nabralo se je dne 30. marca pri balinanju 95 nvč.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti stava na Opčinah „da je nas punt in da bo partida naša* 1 gld. — Nabralo se je dne 25. p. ro. pri okrogloj mizi barkovljanske gostilne „pri rumenoj hiši" 1 gld.
program vseskozi ugajal in da se je vršil točno in precizno. Tamburašem našiiu godilo se je, kakor vsakokrat: ponavljati so morali zopet in zopet. „Kolo" — katero skladbo so drage volje pridodali — udarali so tako točno, da bi se žnjo lahko pokazali v vsakem gledališču. Kakor tambu-
nami delalskega stanu ; tam bi enaka zadruga lehko najbolj vspevala ter donašala svojim udom velicih koristi, v tem ko sedaj laške pijavke srkajo kri in odirajo slovenskega delalca. Koliko škode učinjajo našemu priprostemu delalskeuiu stanu nesramni židovski agenti, takozvani „škedisti'
, BAU1MUI UlUU ioni »^vilblj UHAVATnill yy O 1% VVI ■ (J VI j
rašem godilo se je tudi pevcem : ponav jati ki nežuven0 drago prodajajo 8Vojo ni6vredtl0
so morali vsako pesem. „Istarska ko- šušmarjjo na obroke< Se snovanjem zadrug r a Č n i c a" ugajala je posebno. Pohvaliti w se ^ ^	y ^ ^
nam ie tudi oba solista tega večera : gospo- . , , .	... x , , . ..	.
J	6 . .. . pn tem bi se pa tudi nas delalski n o o d-
dičino Umekovo in gospoda K o š. rj a. y . a n . ^ ^ tujegft	.q
Rečena gospodičina nastopila je prvokrat	^ B,ovenski de|a,ci y Tnjtu; opHniite
javno in pela Vilharjevo „Nezakonska	8e ^ ^ raaumnej6i izmej ya(J pogovo_
mati-. Dosegla je lep vspeh. Gospod	rUe M jn o8nujte p r v 0 8 , 0 v e n 8 k 0
Košir pel je solo v Vilharjevem osmo-	k 0 n 8 u m n 0 zadrugo v Trstu, rav-
spevu „Mornar". Ta gospod ima jako	najoč 80 p(j ge8,u. 8 y Q ., k svojinil
prijeten glas in ga jo se omilil po finem	8icer bodeujo 8(j g tem	šnim pred.
nianciranju. Največiji efekt dosegel je Ko-	metom y kratkem ^ bavil.
cijančićev „Venec narodnih pesmi".:
..... j-	.	■	I g n o t u s.
Pri zadnjej cvetki v divnem tem vencu :	v
„Ne vdajmo se!" bilo je občinstvo' 0 goli pri Sv. Križu. Upravno sodišče
kar po koncu. Seveda sta imela tudi slo-	vrnilo je pritožbo mestnega »veta tržaškega
venska zavest in našo rodoljubje svoj delež	proti odloku naučnega ministerstva, glede
pri tem vspehu. Pripomniti pa nam je, da	ustanove jedne italijanske para-
miiogi neso odobravali, da so so pevski	lelke na ljudskoj šoli pri Sv. Križu,
zbori spremljali na glasofirju. Culi smo	z opombo, da z odlokom šolsko oblasti
tudi dve deklamaciji. Gospodičina Maj-	8e ni rušilo pravo, ker si jo ta oblast
c e nova deklamovala je Stritarjevo „M o-	pridržala pravico do ustanovljenja rečene
jemu narodu", gospodičina II valov a	paralelke.
pa Cegnarjevo „Kosa". Obo gospodičini pokazali sti lep dramatišk talent in uve-rjeni imo, da pod razumnim vodstvom postaneti obe izborni deklamova'ki. Občinstvo jo deklamovalki odlikovalo. Koncert ta služi v posebno čast „Delalskeuiu podpornemu družtvu", njega pevci osvetlili so si ta večer svojo lice. Ponosni smemo biti na tak delalski stan. Gojć naj tudi v bodoče lepo pesem, kajti pesem blaži in plemeni dušo človeško. Tako bodo častili sami sebe in b v e t o služili »vetej našej
Vreme. Od prošlega tedna imamo prav krasno vreme, katero nam jo včeraj nakazila ostra burja, ali že danes je nehala in se obnovili poprejšni lepi dnevi.
„Slovanski Svet" objavil je jako lepo pisan dopis iz Trsta, katerega hočemo ponatisniti v prihodnjej številki.
Starej „Soči" v blagovoljno znanje, da glede poklonjene nam „domače vesti", tičoče se neprisotnosti njo urednika pri Slavjanskega koncertih, spokorjeni polo-
domovini. Gmotni vspeh bil jo povoljon: • žjmo 8Voje orožje. Premagani smo. Na nabralo se je okoli 90 gold. „Družba a v. polju neprostovoljne komike priborila s
je i tak že »lavna „Soča" venec zmage. Za danes jej radi privoščimo malo oddili-11 e j a ter jej celo radi oproščamo vse one insulte, katere je stara teta v rečenej notici v obraz zalučala vzglednemu Tržaškemu slovenstvu. „Soča" naj nam milostno dovoli samo kratko opombico, da v Trstu so nam dobro došle morda zajčje, kostru-nove, volovske in drugih živali kože, da pa nikakor ne reflektujemo na one Goriških modrijanov.
Stara „Soča" objavila je v zadnjej številki članek, naperjen proti „alek-sandrovanju" naših deklet. Tudi mi obsojamo to „aleksandrovanje" prav odločno in menimo, da je zadnji čas, da kompetentni krogi postavijo jezove nesrečnej maniji nekaterih naših deklet: le v Alek-sandrijo, le v Aleksandrijo! Ali tudi v tem slučaju se ljuba „stara" ne more izogniti svojoj starej razvadi, kakor hitro se bavi z resnimi stvarmi — skoči namreč čez ojnice. Da na mnogih naših družinah grudi rak v pogubo Avstrije, to jo pa vendar — ne zamerite —- prepapricirano. Tudi naslednjo pisavo v rečcnem članku ne moremo odobravati, ker more preje škodovati, nego koristiti v nravstvenem obziru. Taka pisava more vzburiti domišljijo mlade, neizkušene, ,d o 1 a h k o m i š 1 j e n o s t i morda malo nagnjene in vrhu tega radovedne deklice. Pred par leti izdal je g. A. Bremic „Jurjev Koledar" v katerem je bil moj drugim pripoveden spis o istem predmetu, govoreč o „zaslužkih* v Aleksandriji, o istini „da se tam ni treba sramovati", o „porodih" o „šenkih", o „živeti na vero" itd. itd. Kak je bil nasledek temu spisu? Obča obsodba, od desne in leve. Ta spis je bil grob „Koledarju" in — „Jurju s Puso". Priznavamo, da o tem žalostnem predmetu jo treba obravnavati, a stori naj se na svojem mestu in primer* nim potem, ne pa javno. To je naša misel. Bog ne daj, da bi mi kaj tacega pisali: to bi bil vrišč!
Posojilnica in hranilnica v Kopru do-
poslala nam je svoj letni račun za šesto upravno leto 1889. Iz tega poročila smo posneli, da je bilo koncem leta 1889 246 zadružnikov. Vstopilo je med letom 31 novih članov. Deleže po 5 gld. je vzdignilo 7 Članov. Odpovedanih deležev je 4. Dohodkov je bilo G870 gld. 25 kr. stroškov pa 6505 gld. 92 kr., gotovine je ostalo 364 gold. 33 kr. Bilanca kaže 24.029 gld. 38 kr. premoženja in ravno toliko dolga. Uradni dan te posojilnice in hranilnice je vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoludne.
Hvalevredno. C. kr. okrajno glavarstvo Litijsko ima Čudne pojme o jezikovnej ravnopravnosti. Na slovenske uloge župnijskih uradov odgovarja dosledno nemški. Na uljudno prošnjo jednega župnijskega urada, naj bi rečeno c. kr. okrajno glavarstvo slovenske uloge reševalo v slovenskem jeziku, zagovarjalo jo glavarstvo svoje čudno — nek drug izraz bil bi primernejši — postopanje se še bolj čudno argumentacijo, da je nemščina s slovenščino jednakopraven jezik. Ta je pa res lepa. Mi smo do sedaj mislili, da jednakoprav-nost zahteva, da se slovenske uloge reše-vajo slovenski, nemške pa nemški. C. kr. Litijsko okrajno glavarstvo nas ja drugače poučilo : v zmislu jezikovno ravnopravnosti reševati je slovenske uloge nemški, nemške pa tudi — nemški. Rezultat: vso nemški. Zdaj pa res vidimo, da človek nikoli vsega ne ve. Toda vrli župnijski uradi v Zagorji, na Vačah, v Čem-šeniku, pri sv. Laiubertu, na sv. Gori, na Savi in v Hotiči, zavedajoči se nedotakljivih svojih pravic, so se naveličali iskati teh pravic pri c. kr. okr. glavarstvu, ter so se obrnili naravnost do deželne vlade Kranjsko s prošnjo, dobro podprto po državnih osnovnih postavah : „Visoka c, kr. deželna vlada blagovoli na primeren način naložiti slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu Litijskemu, da nam odpošilja odloke
in dopise v slovenskem jeziku*. „Slov. Narod" pristavlja tej vesti: Z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo ta korak, nndejajnči se, da omenjeni častiti župnijski uradi dobe posnemalcev p<» vsem Slovenskem, kjer se ne izvršuje $ 19. drž. tem. zak., in pričakovati moramo, da opravičena ta prošnja ne bo brezuspešna.
„Narodne tiskarne" občni zbor bilje v Ljubljani dne 30. p. m. Predsednik dr. Ivan Tavčarje konstnfoval v svojem nagovoru, da se stanje tega družtva vztrajno boljša. Denarni promet znašal je v letu 1889. 72.006 gld. — za 4.011 gld. 16 kr. več, nego prejšno leto,
0 detomorih. Lahonske Časnikarske kavke v Trstu čestokrat presežejo same sebe v nesramnosti. Zloglasni „Mattino" priobčuje članek baveč bo z detomori in njih povodi ter opravičuje detomor tako le : Zapeljana mati videč se onečas-čeno in zapuščeno, imajoč pred seboj otroka, sad pregn šmo zveze, misli sama pri sebi: ako jaz ne umorim tega otročiča, umori mi ga lakota tedaj .... (umorimo ga) ! Enaki časniki vodijo v Trstu javno me-nenje in uče ljudstvo moralnosti.
Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda.
IV. zvezek. Junaki 1. knjižica. Ta knjižica moro se kupiti pri načelništvu Tržaške možke podružnice. Cena 25 kr.; 100 izvodov vkup 20 gld.
„Politični katekizem za Slovence*.
Spisal pok. monsignor Andrej Ei n spiel e r. Za sedanje razmere prenaredil in pomnožil Filip H a d o r I a p. Knjižica ta podaje v lepem in lahkoumljivem jeziku pouk o političkih in javnih vprašanjih. Mi jo našemu priprostemu ljudstvu prav toplo priporočamo.
„Slovanskega Sveta" 6. številka je izšla z nastopno vsebino: Obče položenje in Slovenci. — O kritiki dr. Mahniča. — Slovencem. — Delajmo! — Ruske drobtinice. — Slovenskim bratom v Galiciji na pomoč. — Dopis iz Trsta. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost,
„Učiteljskega Tovariša" 7. številka izšla je z naslednjo vsebino : Naše vdovsko družtvo, — Cenjenemu slov. učiteljstvu!
—	Nekaj črtic iz šolskega življenja v Kamniku v minulih stoletjih. Zrno do zrna-pogača! — Kn jiga slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost
—	Vprašanja in odgovori. — Dopisi: Iz Ljubljane ; Z Goriškega ; Iz Primorja ; Iz Krpanja. — Vestni k „Pedagogiškega družtva v Krškem. — Vestnik. Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Denašnjemu listu pridejanaje priloga lekarnarja G. Piecolija v Ljubljani.
RAZNE VESTI.
V Temešvaru obsodili so loterijskega sleparja Farkasa in njega tovariša Szobo-viesa in Piispoky-ja vsacega na 8 let zapora, gospo Feikossy na dve loti ječo in kolektanta Ilergatta na tri leta zapora.
Bosanski bataljon na Dunaju. Kakor se čuje premestili bodo v jeseni tekočega leta jeden bosanski bataljon na Dunaj-Namestili bodo to sinove novo Avstrijo v „Alsorcaserno". Ker je možtvo mohame-danskega veroizpovedanja, priredili mu bodo posebno sobo za molitve.
Srbsko posojilo. Subskripcija za novo srbsko posojilo imela jo v Parizu ugoden vspeh, prijave so morali skrčiti za 50 od sto. Novo posojilo ima namen zadovoliti zahtevo srbske železniške prometne družbo in da se poplačajo tudi drugi dolgovi srbske vlade.
Ogrske razmere. Madžarska občina Čombord slovela jo do sedaj po svojem rizlingu, a sedaj bodo zaslovela po svojih dveh nočnih čuvajih. To sta brez dvojbe dva jako prebrisana moža. Oropata nekega domov vračajočega se krosnarja, a poleg tega no pozabita svojih službenih dolžnosti; zahtevata namreč od uboščeka, da pokaže svoje dokumente. Da jih pa pokazat* ni mogel, je čisto naravno, ker sta mu jih
ona dva ravnokar šiloma odvzela. Sumljive ljudi, koji nemajo predpisanih dokumentov, je pa treba zapreti — in o d p e-ljalastaga v zapor. Ali vsaka stvar pride enkrat na dan : prišle so tudi neke tatvine, katere neso bile čisto neznane vzglednima nočnima čuvajema.
Za počitek ob nedeljah. Nedavno bil je v Budimpešti ljudski shod, pri katerim so vzprejeli nastopno resolucijo : Shod izjavlja, da je po vladi izdelani postavni načrt gledo nedeljskega počitka nezadosten in zahteva, da se delo ob nedeljah principijelno prepove in da se izjemoma le tam dovoli, kjer v naravi dotičnega prometa ležeče ovire nrobhodno zahtevajo, da se delo tudi ob nedeljah nadaljuje in kjer zahtevajo javne koristi, oziroma koristi celi teden težko delujočega ljudstva. Predsedniku shoda se nalaga, da predloži ta sklep ministru za trgovino.
Kaj je „non.i ?* Nekateri menijo, da i je ta bolezen le neka, posebno hud« vrste influence ; drugi pa zopet, da je neka posebna vrsta „pelagre", katera nastaja po vživanju slabo turšičine moke.
in Iroviasto stvari.
Borza.
(Dalje glej štev. 21.)
Nekak borzni posel je tudi takozvana arbitraža (primerjanje raznih kurzov). Arbitraža se namreč naslanja na nejodna-kost cen t. j. kupuje se v kraju, kjer so cene nizke, a prodajo v kraju, kjer jo blago drago. Arbitraža ni radi tega nikako zlo, kajti sloni na prav poštenej podlagi. Z arbitražo se špekulira samo z robo, kar je jako jednostavno, v tem ko računa spekulacija tudi na prihodnost, na nekaj no-gotovega. Ako slutim, da bode čez mesec dni ta ali ona roba dražja, nego danes ter je nakupim po sedanjih nizkih cenah, da jo v prihodnje prodajem čim ceneje mi je možno, tedaj spekuliram in počenjam pošteno ; nikdo mi ne inoro radi tega zameriti, kajti sam stavim v pogibelj svoje imetje ter imam pravico do nekoliko dobička. No, drugači je, ako spekuliram v svojem poslu, in drugači, ako mi spekulacija postane navada in posel; zadnja ni več spekulacija, ampak nevarna hazardna igra. Uprav tako nevarno počenjanjo jo nekaterim posel in borza je že marsika-cega milijonarja z enačim počenjanjom pripravila na beraško palico ali nevrednega nepridiprava učinila bogatašem.
Pri vsem tem je pa borza v obče veliko važnosti. Na njej dobivajo vrednostni papirji stalne cene in kapitalist lehko zve, v katere papirje lohko spravi svojo glavnico. Posebno jo potrebna borza dandanes radi razvoja kredita, raznih podjetij in trgovine; na borzi se v obče spozna gospodarsko stanjo kacega naroda, finan-cijaino stanje držav in podjetij — po borzi se navadno ravnajo tudi politiški odnošaji v državi.
Z druge strani pa pohlepnost po dobičku pretvarja borzo v trkališče najhujših strasti. Osobito se gode velike nepravilnosti pri diferencijalnih poslovili borze; čestokrat kupuje človek, ki nema niti sto-taka v žepu, na tišočine vrednostnih papirjev in prodaja na tišoče državnih papirjev človek, ki nema nijednega. Ta sodrga laže, slepi in vara ter si prizadeva, da povišajo ali znižajo borzne kurze povoljno svojim interesom. Čestokrat zgrabi te volkove ob pravem času v roko kazuilna oblast, a večkrat se jej tudi izvijejo. Svojo nesramno sleparijo ved6 kaj dobro širiti tudi v javnosti. Kadar so namreč dosegli, da je cena tem ali onim papirjem se znižala, hvalijo in priporočajo je lehkovernemu občinstvu, koje večkrat proslopd, da papirje kupuje in dobiček daja tem nesramnim spekulantom. Radi česar se je zadnji čas poslovanje na borzi postavilo pod državino pre-gledstvo ; nekateri tudi gorko priporočajo državnim oblastim, da zakonito čeloma prepovejo diferencijalne poslove.
V izkazu borznih kurzov uli tečajev nahajamo dve rubriki, nad jedno je zapisano „novec" nad drugo „roba". Kaj to pomeni ? Z besedo „novec" (denar) hoče se reči, da kupec želi za svoto, v tej rubriki naznačeno, kupiti dotičen papir, a prodajalec zahteva ceno, ki je navedena v predalčku „roba*. N. pr. Za avstrijsko zlato rento nominalne vrednosti 100 gold. stoji v predalčku „denar" gold. 110.0:") a v predalčku roba gold. 102.05. To pomeni: da se za dotični vrednostni papir nudi gold. 110.05 a zahteva se zanj gl. 102.05.
S tem smo nekoliko opisali poslovanje in važnost borze. Z večine smo se naslanjali in marsikaj posneli iz znamenito hrvatske, knjige Dr. 111. Lorkovič: „Počela političke ekonomije*, kojo je lani izdala „Matica Hrvatska" in brez katere bi ne smel biti noben tudi slovenski trgovec in sploh razumnik. Na kratko se hočemo tudi dotakniti neke znamenite novejše prikazni na borzah, namreč takozvanih kartel, ki so za narodno gospodarstvo že velike važnosti, osobito pa c e n i š k i h in produkcijskih kartel Iste so zavzele po časnikih in knjigah žo važno mesto pod raznimi imeni: koalicije, zveze, zadruge itd. O notranji uredbi kartel nam ni mogoče dosti zvedeti, kajti interesovani krogi drže jo tajno. Namen kartel je določiti raznemu blagu stalno cene; radi česar to napravo nekateri hvalijo, a ima tudi sovražnikov, ki jo smatrajo za obče nevarno.
Kartele so navadno mejnarodno, kajti samo tedaj imajo veljavo in so sploh umestne. Berolinski Časnik „Industrie" našteva 1889. leta 11 inejnarodnih kartel. Obstoje pa tudi deželne kartele. Omenjeni časnik našteva na Nemškem 5 kartel za rudokopstvo, 26 za industrijo se železom in druzimi kovinami, 4 za malo obrtnijo itd. V Avstro-Ogerskej obstoje 4 kartele za kopanje premoga, 12 kartel železa in kovin, 4 za prejo in tkanje, 6 za kamenje in prsti in 11 druzih kartol. Tz tega so vidi, da se jo to novo borzno poslovanje zadnja leta razširilo; isto se narejajo pa zvečine za p r v i n e ali za obrtne izdelke.
Bistveno kartele neso druzega, nego zveza več kapitalistov z namenom, umetno obdržati raznej robi stalno ceno ter iste povišati. Hočejo namreč urediti izdelovanje in proizvajanje razne robo ter jim določiti minimalne cene. Proizvajati in izdelovati se sme le toliko, kolikor zavezanci določe. Al-o bi na pr. vsled ponehanja zgradeb železniških prog, parobrodov ali vojskinega materijala imela pasti radi prevelikega proizvajanja cona želazu, dotični obrtni krogi so morejo obraniti pred krizo ako sklenejo kartelo.
Čestokrat se pa kartelne koalicijo ali zveze pretvarijo v golo spekulacijo /. namenom, svojevoljno zvečati cene blagu ter si napraviti nekak monopol dotičnega blaga. To spekuliranjo prouzroči čestokrat, da cene nenavadno narasejo ali padejo. Enak nenaden preobrat seje zgodil n, pr. 1. 1887. na Francozkem. Kapitalisti so namreč so zavezali ter omejili kopanje bakra ; oni baker, ki je bil šo v prometu, hoteli so ga pokupiti in monopolizovati; namero so izvršili a še neso bili zadovoljni z dobičkom. Tirali so stvari do skrajnosti a slednjič so so opekli, kajti naposled zveza sama ni mogla več kupovati bakra, ki jim je dohajal radi večje produkcije in cena bakru jo hipoma globoko padla.
(Konec prih.)
Dunajska borsa
1. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih	--gld. tV7.u0	
„ v srebru —	--n	h7 tSU
Zlata renta— — — — — —	- — „	110 .r>0
5°/0 avstrijska renta — — —	--„	1U,'.5j
Dolnice narodno banke — —	— — n	983.—
Kreditnu delnico — — — —	fl	M08 -
London 10 lir Htorlin--—	--„	119.40
Francoski napoloondori — —	™ „	y.4o'la
C. kr. cekini — — — — —	n	
emAke marke — — — — —	--*	58 66
Zahvala
Vsej onej gospodi, katera je sodelovala pri našem koncertu dne 30. pr. m., v prvej vrsti pa gospodom tam tturaiem in gospodičinam Mariji H v a 1 o v e j, Mariji Majcenovej in A 11 i 1' m e-kovej izrekamo najprisrčnejso zahvalo. V Trstu, 2. aprila 1890.
Pevski odsek
„delal, podpor, družtva".
SI. občinstvo
opozarja se na pekarno gospoda
I. Jeršeka,
it. 21. v Trstu Corsia Stadion it 21
v kate rej se dobiva vsakovrstno tino in prosto pecivo, moko, kvas itd.
Oh enem opozarja se sedaj za
VELIKO NOČ
na velijo zalogo vsakovrstnega p e C t V a Naročbe izvršava jo se jeftino in dobro.	3—3
Assicurazioni generali.
v Trstu
(društvo jo ustanovljeno letu 1831.)
To društvo jo ra/.tegnolo svojo delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru - zavarovanje po mirju in po kopnem odposlanega blaga in zavurovun je
na liv ljenje.
Društvena glavnica in resorra
dne 81. decembra 1 «88. f 38,369 84» 10 Premije /.a poterjati v naslednji h letih	f. 23,90 i 774.10 Glavnica /a zavarovanje žive-
nja do 31. decembra" 1888 f. 110,813.920,80 Plačana povračila:
tu v letu 1888	f. 9 877.592 55
b) ml začetka društva do 31. decembra 188«	f 217'2.")7.394.75
Letni računi, izkaz doaedaj plačanih od-škodvanj. tarife in pogoje za zavorovuaja in sploh vsa natanjčneja pojasnila so dobe v Trstu v uradu društva: Via della Slazione v lastnej hiši.	4—12
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 5U nuč. do vsacrga zneska vsak duri v tednu razun praznikov, in 10 od i) —ure opoludne, Ol> i.ed l ah pa od 10-12 ure d^}>. Obrtati
na knjižice..........
Placuji vnuk dun od 9—12. ureopolncne. Ztn»>ke do 100 eld. precej, zneske preko llHJ do IOOU vid mora »« odpovedali 3 dni, zneske preko luOO gld. pa 5 dni] prej. Eakomptuje menjlce doiuicilirane na tržaškem trgu po . ...	V*°'q Poiojuja li a iržitvne papirje avstro-ogr*ke
d> luOO gl J, po........5%
Vlije zlieSKe od 1000 do 5000 gld. v
tekočem racUUU pO......
Večje svote po dogovoru. Saj« denar proti vktijiženju na posestva v Trsin. Obresti t«> dogovoru.
TUST, 15. februvarja 1890.	7-24
Vaše blagorodje!
U soj a m si Vam priporočati svoj ogrski desertni sir (izvrstni ovčji sir s karpatskih pašnikov) v ploščah in najfinijem zavitku in v originalnih poštnih zabojih od 5 kil, v katerem je 72 komadov za 4 gld. 80 kr. a. vr., po postnem povzetju franco po celej Avstriji.
i rosim, da se ne zamenja moj Lip- fa^rjjtft jzdeljuie po jako nizkih cenah nr-tauski ovčji sir s karpatskih pašnikov se I Rlje za cerkve in harmonije, krasno vglašeno sličnim dunajskim, roonakovskim in manj- iti solidne konstrukcijo. Pogoji plačevanja so skim pivskim sirom, kateri je iz kravjega lahko prav ugodni. Kataloge in ceniko dobiva mjuka	, so gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 1B. let
• blizu 300 orQelj, mej katerimi je bilo dosti Z najvećim spoštovanjem	prav velikih.	0 —•"'0
Gustav Pctl'OVicky, To dokrt7',,j', m»j*ij«UnejSe zmožnost zavoda in 10—2	Miskolcz, Ogrska, kazinezkv utza 18.
njega realnost.
;Štev. 6749.
IV. 659 77.
Pošilja blago dotr- prav^euo in poštnine proito
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
C. kr. za me8t0 del. okr. sodišča V Ljubljani naznanja, da se je na
prošnjo dedičev Josipa Rebola, zastopanih po kuratorji g. Emilu Gutmanu v Ljubljani in pooblaščenci g. dr. Papeži v Ljubljani dovolila prostovoljna (ll'ažbu gozdnega lesa parcele št. .'J76, zemlj. ulož. št. 37, davčne občine Gaineljne, ki meri 16 oral in 474 □ aežnjev, v kolikor sestoji iz Hmrek, borovcev in jelk, debelih 10 palcev jeden meter nad zemljo ter se je določil dra/.beni dan
21. aprila 1890
5?člrI^|8e vljudn0 pri VlS?k0 čafmi in- potreba, na sledeče dneve, vselej dopolnilne od 10. do 12. ure in duhovščini v napravo cerkvenih posod in , J , „ , .	' ,	_ „ ...
orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, i popolu.liio od 3. do 5. ure na lici mesta parcele st. J <6 v Gornjih Ga-
kelihov itd. itd. po najnižji ceni.	j meljnab.
S^are reči popravi, ter jih v ognji po-1 Dra/.beni pogoji, po katerih mora vsak dražbenik pred ponudbo uložiti zlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje 1 prj dražbenera poverjeniku 300 gld. varščine, morejo 8e ogledati pri tukajS-
radovoljno odgovarja.__24-14 njem sodišči, potem "pri g. Emilu Gutman-u, c. kr.' pristavu c. kr. finančne
Pcsilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! prokurature v Ljubljani, in v pisarni g. dr. Papeža v Ljubljani.
Vaše blagorodje!
Priporoča m Vam svoje sla-d®stne Dfbtečitisko salame in klobas.-.......ki. g]. 1.20
Paprika-slnnino, zrnato , „ „ —.64 Rožno papriko	. „ „ 1.—
Liptauski sir.....„ „ —.60
Borovičko......lit. „ 1.—
Konjak (madžarski) . . . lit. „ 1.80 Sok od jagod (Preiselbeeren-
Compot).......kil. gl. —.60
V zabojih od 5 kil s poštnim povzetjem.
Z največim spoštovanjem 2—10	Gustav Petrovičky,
.Miskolcz Ogrsku kazinezkv utza 1». Kedor posije denar naprej, dobi pošiljatev franko !
V L j ubijani, dno 22. marca 1890.
Snovii za obleke.
Peruvien in Dosking zn višje duhovenstvo predpisane snovij za uniforme c. kr. uradnikov, tudi /.n veterane, gasilna družtva,
telovadce, livreje, Sukna /u biljarde in igralne mize, loden tudi nepromočljiv za lovske suknje; pralne anovij, v plaidi za potovanje od gl. 4 U' itd. Vse tn se dobi centjje nogo kje dru„od in najboljše, trpežne kvalitete.
Joh. Stikarofskiv Brnu (BrQnn)
Nujvsćja zaloga Avstro-Ogerskc. Vzorci franko. Za gospode krojače knjige /, naj-raznovrstnejšimi in najlepšimi vzorci Hošiljatve s povzetjem čez 10 gld franco. Pri mojej stulnoj zalogi v vrednosti 200.000 gl. in pri mojoj svetovnej kupčiji ho razume ob sebi. da un ostane mnogo odrezkov ; ker pa ne morem razpošiljati uzorcev, vzamem take naročene odrezke rad nazaj, ali jih zamenjam z drugimi, ali pa vrnem donar. Barvo, dolgost in ceno treba je napovedati kadar s<* naroča tuke ostanke.
Korespondencija v nemškem, madjarskem, češkem, polnkem, itulijanskem in francozkem jeziku.	' 13-20 5
J. PSERHOFER's
WIEN
Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" — Bingerstrasse 1>J. 15 —
WIEN.
Krićistilne, nekdaj imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo po vsej pravici to poslednje iine, kajti obilo je bolezni, pri katerih so pokazale to krogljice «voj izvrstni učinek.
Desetletja som razširilo so so to krogljice na vse strani, zapisujejo jih zdravniki in gotovu je malo družin, v katerih ne bi bilo male zaloge tega domačega pripomočku.
Jedna čkatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih skatljic 1 gld. 5 kr., pri nofrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr , H zavitka 2 gld. ai) kr.,'a zavitki 3 gld. 85 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot joden zavitek se 110 pošilja).
Prosimo, da se i/rečno zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vaakfe škatljice isti podpis J. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za poraba.
Balzam za ozebline .1. Pserboferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine «5 kr. Trpotčev sok, proti kataru, hripnvosti, krčnomu kašlju itd. 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i gid. 20 kr.
Prah proti potenju J10£, Skatljica BO kr., poštnine prosto 75 kr.
Balzam za golte lliec, 1 Btcklenioa 40 kr., poštnino prosto (15 kr.
vIlPllcL"'!	(Pražko kapljice! proti pokvarjenemu želodcu, slaboinu pre-
fJL\IJCIlSIVci	bavljenju, stekleničica 22 kr
Anglež k i Čudežni balzam, Stoklemca 50 kr., mala stekleničica 12 kr. I' ijakerski prašek, proti kašlju itd. I Skatljica 35 kr.. poštnine prosto 00 kr. Tanokininska pomatte l J. Pserhoferjiv, pospešujo rast las. škutljica '2 gld.
I ti i V»1111 i	hhiutoi1 prof. Steudela, domače srodstvo proti ranam., ulesmu itd.. /'<UI" poHodK-n 50 kr.. poštnine prosto 75 kr.
1T »1 i \•<» t»'/'i I M »1	/<iut!l»i>i . ,.11 A. W. Ilnllricba. izvrstno domače srudstvo proti
1/^lJll.t	t lbllJIltl SOI posledioain slabo prebave, 1 zavitek 1 gld.
ltazven imenovanih izdelkov dobivtijo so še druge farmaceutične specijalitete, ki so bile po
vsili avstrijskih časopisih oznanjene.	S— 1 i
Hazpošiljanja po pošti sa točno odpravljajo proti gotovem ali povzetju.
Pri dopešiljatvi denarja po poštnoj nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	"	r> —12

Osem svetinj.
Najboljše ročne
' > t m
hč 1., 2. in 3. vrstami tipk, orke-stfr-harrnonike z jrklcniini glasili in usnjatim mehom, Ustnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh
'' "r'\\ izdelka, kakor tudi glasbila vseh / J:| f| 1 vrst: vijoline, citre, piščale, kla-/:fj 'U*"V rinete, trimipete, lajne, orgljice v « r okretalom, ustne harmonike, okarine, lsjnice, nristone, or-|rljico z« ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo in vino, necesčrje ra dame z glasbilom itd. v tvornici harmonik	20_20
Ivana N. Trimmel-a
na Dunaji, VII., Kaiserstrasse 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Najboljša	1—40
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna finega sukna
Sigel-lmhof
v Brnu.
/a elegantno pomladno in poletno moško obleke zadosti je Ji odrezek v dolgosti 3-10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčjo volne velja: gld. 4.AO iz navadne gld, t.9S iz lin« — gld. IO.SO iz jako line **^fl gld. 1S.40 iz najfinejše Nadalje »o v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, lodea za lovce in turiste, pemvionne in tonking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna piquč-gilet-blaga itd. — Za dolsro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopoiiljatev se Jamči. Uzorci saitonj i franko.
2V4%c.preav.di2D g.n
B II '» 1» ^ 11
V/i n n n i. «
V/t m » n n 0 «
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute.
a) Accetta rerunmenti in Con t o corrente, abbonnmlo
PER BANCONOTE: , PKR NAPOLEONI:
3° 0 c. preav di 6 g ni
3' °/	12
'' t /o >t »1 't 'A 11
s „ a 4 mesi lisso
n a « .
3'4, »8 „
II nuovo tasBo d' interesse principiera a decorrere aulle lettere di versamonto in circolazioue dal 1 c 8 Maržo 1890 a se-conda dol rolativo preavviso.
In Banco glro abbuonando il 23/4°|o interesse annuo sino a qualunque soititna ; prelevil/,ioni sino a f. 20,000, a vista verso elieque; Importi inaggiori preavviso avanti la liorsa. — Confertna dei versamenti in apposito libretto.
Conteijgia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'utiicio la valuta del iuo-desimo giorno.
ximttne pei propri correntisti l'incasso di conti di piazza, di eambiali per Trieste, Vioiuia, Budapest ed altro principnli citt;\, rilascia loro assegni per (jneste piazze, cd accorda loro la facolta di domicil i are efietti presso la sua cassa franco U'oyni upesa per essi.
b)	S1/n ca rt ca del l\icqu isto e della vendita di effotti pubblici, valute e divise, noneho dell'incasso di nategni, eambiali o coupoMi, verao 1iK°|0 di prov-vigiono.
c)	Accorda ai propri comnittenti la facolta di depositare efFetti di qualsiasi specio, e ne cura f/ratis l'incasso dei coupona alla scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno	e 5°|0 della Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°|0 deli1 i. r. priv. Banca Ipotecaria ou-strincu di Vienna. 7—24
Trieste, 24 Pebbra.jo 1800.
Suknene tvari
razašilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine cieno i samo dobro vrsti
3.10	m	za 1 odiolo samo
H.10	„	„ » „ 3.10	n	„ „ 3.10	,	„ w 3.10	„	„ 2.10	„ „ 2.10	„	„' n
I.00	„	darovao
tt.30	„	kaingarn za prati
lino
vrlo lino za kaput lino vrlo lino
for. H HO „ 4.(10 n »i.SU
s 18.-
n 15— .. « —
for. 2.20-H.20 for. 2-80
Tvornica i skladišče sukna
E. Flusser u Brnu
Dominikanski trg H.
Uzorci badava i franko. 1 — 20—8
Lastnik pol. drn/.rvi. „Idlnust".
ladnjatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu