Katolisk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga nicsra na rrli poli, in velja po posli za celo leto il gld., za pol leta I gld. t)& kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 'i gld. tlll kr. in na pol leta I gld. 311 kr., ako ue dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Dauica dan poprej.
Te*<i) XVI.	V-..Ljubljani 20. veliciga serpana 1863.	I Ani 24.
f aeborzelje Marije MMeeice.
Kar sc je nebo začelo. Kar žc rajska luč gori; Ni še bilo tak veselo , Petje tako bilo ni. Kakor danes, ko Marijo Angelci v svet raj iieso. In Kraljico počastijo Tez nebesa in zemljo.
Za !>larijo zdaj vzdignimo Svoj« serca v s\eti raj, V sveti pesmi jo ča»timo: Budi zdrava vekomaj ! Morska zvezda na tem svetu Bila si popotnikum Z d.i j klaljiea pri Očrtu Bodi ljuba Mati nam !
Žalostni i z solz doline Se oziramo v nebo, kir nam sere« bolečine
• lk. .1.1 O fl _ li.lli.lj.. y
O Marija, v raju sreče Ne pozabi nas otrok, Naj z nt bes na zemljo teče Blagoslov iz tvojih rok!
I.e k Marii pribežimo. Kadar serce nas boli. Nji se v varstvo izročimo, l'e nam hudo se godi; Sej je ona pomočnica, Mati božje milosti, Zemlje in nebes Kraljica Ki vsa milost 'z nje golt
Kaj sirotej ! še zdihuješ. Kaj pa revež se solziš. Kaj o grešnik obupuješ , Kaj se grešnica boji*? Oh ne boj se, duša moja! \ sveti ruj oberui se ! Tam Marija, Mali tvoja. Prosi Jezusa za te.
O Marija! k tebi vpili Ht.it<ino popotniki, V /ivili dneh in v smertni sili \ st* I • j nam pomagaj ti! Kadar nam je slovo vzeli. Zapustili zemlje kraj , Daj n k m slavo tamkaj peli, O Marija, vekomaj !
Jožef Virk.
Stara Tebi.
Slava Tebi, Bog Gospod, Naj razlega se povsod, zvulil Marijo premilo Mi v mater, m luško hladilo; \ se čase bom slavo Ti pel, angt-lce k petju priviel. Tebe molim , Ti obljubim Te častiti vekomaj.
Bog, Ti vsega Gospodar! Mene vzemi v slavni dar, I.e Ti si Marijo Devico Povzdignil v mogočno kraljico. Marijo kraljico spoznam, Marijo za mater imam. O Marija. Solnčna sija Za kraljico Te častim!
Dober si, moj Stvarnik res, Dal kraljico mi nebes. Prebhiga Matija je sladka, Marija v m besu pot gladka. Mi v revi hladilo pihlja S preiuiliga svoj ga serca. Mi v zavetje K tebi svelje: Slava Tebi, Bog, zato!
Dober si, presveti Iiog! Mene rešit' iz nadlog.
Si zročil me svoji nevesti , Marii, Marii prezvesti.
Kar dobriga kdo si želi.
Mu Ti dodeliš po Marij'. Serce moje Slavo poje
Tebi, Bog, in čast Marij'.	Marršič,
fra rila,
p r kterih se je ravnati pri umirajočih i u pri
m orlici h.
Spisuje Andrej Makarovič. c Dalje, j
!M. Vprašanje: Zakaj pokiij.jo nugo s t ernim pet toni. kt ioia bel k t i/, nu siedi?
Odgovor: I) Mertvaška obleka je vsili ljudi r.aduia 21 V spomin, tle so vsi merivi le pu križu in za-
*>?••«	/.v, !'•' .j.i.
3) V spomin, tle je Kristusova siuerl na križu uaso Hiiiert v veselje spremenila, 1'erua harva, zt.atnnju žalosti, ima na sredi belo barvo v znamnje križa.
35. Vpr.: Zakaj počiva truga ua parah?
Odg1.: 1| V znamnje, de je ranjki svoj cil| dosegel; popotniku nesejo k počitku.
2) V spomin, de je pogreb kerstu podoben. Pri ker-«ti so otroku v cerkev prinesli, Ic-la ga je sprejela v svoje mi termi naročje, de hi njegovo dušo od smerti k življenju pr nesla. Pri pogrebu nesejo človeka na p< kopališče. gu denejo posvečeni zemlji v naročje, tle hi se enkrat njegova illiša s telesom v večno življenje povziguilu.
30. Vpr,: Zakaj lepolicijo trugo z venci iu druzimi kiliči ?
Odg. V znamnje. de je bil umerli z muogoverstiiimi čednostmi okiučau, posebno pa v znamnje deviške nedolžnosti, ktere ni umerli v grob pregrehe zakopal, ampak jo seboj nese v telesni grob. Tudi je to venec zmage v posvetnem boju. (lej Tim. II. I. 7). Huša. ki se jc pri sv. kerstu iu pri sv. Obhajilu s Kristusom zjediuila, ui bila uezvesta svojemu Ženinu.
37.	Vpr.: Zakaj stoji trn ga pred hišo?
Odg.: S leni naznanjamo, de se človc'% na zadnje popotvanje naptavlja. Zapusti hisi. bival, zu vselej jo zapusti, in | s v kteii bo zapert do •"•odiijeg. '.t*, potlal pred občno sodhti, ktera v • I ' nebeškega Očeta, ali pa poti-t.ila v vrini oginj
38.	Vpr.: Kleni barvo ima masnikova stida pii pogrebu?
Odg.: Pii odia-dili ljudeh četno, pri mladih pa belo
barvo.
30. Vpr.: Kaj pomeni ta razloček?
Odg. Pri velikih meiličili žaluje cerkev, ker nc ve, al
v kteri je od nekdaj v ozko, milili Itišo, !/. I -te s c bo enkrat vpeljala v veselo hi*o
je duša z belim oblačilom nedolžnosti v nebesih, ali z oskrunjenim dalječ od nebes. Pri malih merličih se cerkev veseli, ker je prepričana, de ni duša kerstne nedolžnosti zgubila, in de zato nebeško veselje vživa.
40.	Vpr. Kaj dela mašnik pri trugi?
Odg. Moli čez merliča, ga pokropi z blagoslovljeno vodo iu ga pokadi.
41.	Kaj pomeni kajenje?
Odg.: Cerkev želi, de bi bil umcrli dober duh Kristusov (1. Kor. 2. 15.). dišeč po vsih keršanskih čednostih. Cerkev povzdiguje svoje molitve k Bogu, de bi dušo v rajski vert. v nebeško veselje sprejel.
42.	Vpr. Kaj pomeni križ? (Glej 14. Vpr.)
Odg. Križ pomeni, de je Kristus naš voditelj, de ga motamo vsega le po njegovem tcrpljenju prositi.
43.	Vpr. Zakaj gre mašnik pred trugo?
Odg.: V znamnje. de nas cerkev ue samo v življenje vpelje (pri sv. kerstu) in celi čas življenja za roko vodi. ampak ludi iz pozemeljskega življenja v večnost spremlja.
44.	\ pr Zakai zvonijo zvonovi ?
Odg.: Mertvaško zvoiienje nas opominja ua glas trobente. ki bo enkrat trupla iz grobov klicala. Pri tein zvouenju vidimo tudi. kako cerkev svoje otroke z zvoueujem od pervega do zadnjega hipa vodi.
45.	Vpr. Zakaj molijo in pojejo pri pogrebih?
Odg.: 1) M««lijo zato, de bi duši večni mir izprosili; zatorej se -liši pii vaki molitvi: ..Gospod! daj jim večili mir i. t. d."
-) p-,ej > pa zato. de naznanijo, de n« naša žalost bro/. vt-stl.M.1 Upanja (1. Te-. 1. 12.). de ne obžalujemo na o: o meiivcga. ampak »le mu ludi sieco \osiiuo.
(konec nasitil, j
V eter U gret.
..Čudna reč; nekteremu je vse pripušeno, uekterernu pa kar nič ne. Iu da je to resnica, ui«eui le slišal, »evr/i skušnja la-tua mi to spričuje. Xaj za vernem koga, kakor zasluži. hitro je zamera; opomnim klerega dolžnosti njegove, precej vidim, da mu h tem nisem ustregel; ukažem to ali uno, rtitnež bom psovan: in pokregam kterega še tako rahlo, za zelo se mi tudi to šteje. Sploh naj počnem, kar koli hočem, p iv-od naletim s svojim m varjenje m. opoiniiiovaujem in podučevanjem; drugi pa krega, svari, to iu uno očita, ali ludi se kaj napčnega počne, pa mu nihče uič ue zameri, l/gvorim torej le resnico h skušnjo poterjeno. ako rečem: nekterim je vse pripušeno. nekteremu pa kar uič ue." Tako smo slišali tožili kdaj moža. kteremu je v moštvu, spoštenosti. p iljuilno-ti in učenosti le malo enakih med nami.
i .malo je od tistega časa že mnogo lel. pa prigodito se je tudi med tem marsikaj, čc:«ar bi si skor da uikdo poprej saujal ne bil. kar pa brez vpljiva za potomstvo ostati nc more. Zbudila se je med drugim, postavim, zavest narodna in narodi, ki ;«•» ravno še spali iu dremali, stresli, zgauili f»o sc. ko da bi jih bila prcsuuila moč električna, ter so sc vzdvigaili iu vstali iz predolzega svojega spanja iu dremanja. Prebujeni se predramijo popolnoma ter zavedo, in zdaj ogledovale se ua vse strani se prestrašijo iu milo se jim stori, ker vidijo, kako zelo zaostali da so za narodi bdečimi.
Moč*, ki jo v sebi čutijo, volja iu veselje, popraviti iu poravnati zamujeno vse, jih sicer tolaži, in z neko nenavadno vnemo se poprijemaju dela ter se trudijo, da bi se povzdvig-nili tako visV.o v dušnem in znanstvenem razvitju, da jim več treba ne Lo sramovati .«e pred izobraženimi uaiodi. Pa kar :i"n;- loma se jim pri čini čudne zapreke nasproti staviti, i:: med njimi ti.a pcrvili neka o-oda. podobna usodi zgoraj uaicnjciiega go-poda. Kakor se je lemu silo rado iu mnogo za z»l« jemalo. dasi tudi je imel ko spošteu. Ijudoutil iu kersansk m«»ž Ic dobre, spoštene in Liage namene, taki sc je godilo ii; se še godi njim, ki se trudijo iu bore, da bi
povzdvigniii na primerno stopnjo omike zaostale narode, pa prebujene, med kterimi je tudi naš narod slovenski. Tudi lil se zamore skorej reči: uekterim je pripušeno vse, drugim pa nič ne.
Slovenci, kterih zvestoba do cesarja in vlade njegove je bila iu je še neoskrunjena, je bila in je še čisla ku zlatu, in nepremakljiva ko sinja skala, počno naj, kar koli hočejo, da to le zadeva narodno povzdigo in omiko, iu tedaj ludi pravice, ki gredo narodu ko takemu, prec se jim jemlje tako početje za zelo, na pr. po krivičnih časnikih, nameni se jim podlikujejo napčui in nevarni, iu zahtevanje njih, ki je vse pošteno in pravično, se psuje iu v sum deva.
Zgledov bi se dalo dosti našteti, toda to tu izrečeno je tako očitna resnica, da jo vrabci žvižgajo po strehah, in zato nemogoče jo tajiti. Kavno pa. ker je temu tako, tre:ba je borileljem slovenskim pazuiui in modrim biti, kajti natolcevanje to iu to šumenje je reč. Ntrupu enaka, ven iu ven nevarna, iu le modrim, previdnim, serčuim možeui nepremakljive, pa blage volje skodvati vsaj zdatuo in veliko ne more. Tirjaj pa pravice, ki se sicer narodu dolgo prider-ževati ne morejo, brez ozira na zastarele navade, vkorcujcue presodke itd.; zasmehovan iu psovan bodeš, in v mnoge natolcevanja bodeš zalezcl, hudi naiiicui se ti podlikovali bodo.
Previdno, pa ueprejenljivo stopanje naprej po poti omike in izobriževauja na podlagi domači, pa tudi ravno lako previdno in postavno zahtevanje pravic, ki so narodu k raz-vitku njegovemu potrebne ko zrak človeku, je po tem takem prava pot, ki jo Slovenec hoditi mora, ako hoče, da ue bo brez potrebe v suuinjo pripravil sebe in naroda, da bo mašil usta uasprotnikum in v resnici koristil omiki. Iu to pravo pot hodi med drugim tudi duhovšina slovenska.
Modro, previdno, pošteno in postavno trudi sc duhovšina v krogu svojem ko stari, vedno zvesti prijatel in varh naroda slovenskega, za le-tega pravi prid in resnično omiko; ue strastno iu brez ozira na ravno vladajoče razmirc. iu ne kar v tem hipu iše vse posloveniti, temveč pot, ktero duhovšina hodi, jo pot iieutrudenc stanovitnosti, pa tudi modre zmernosti, pot je nc draživna, ampak pomirovavua iu postavna, ker pot jc pravice in resnice pod vodstvom ljubezni keršanške. Na ti poti poslužuje se duhovšina pravic od visoke vlade danih, ne da bi kačila stran nasprotno, temuč vadila da bi jo malo po malo lepe in gladke slovenšine; zmanjševala da bi nji, posebno v urednijah, slovenšiui sovražnega duha, ter ji čedalje bolj odkazovala, kako lahko iu lepo sc v slvovenšini uredvalo bode.
V ta namen dopisuje že marsikter duhoven pogosto gosposkam v slovenskem jeziku, iu sicer nektere reči ven iu ven, druge pa z razločkom, in se tedaj (udi in vselej ncmšiiie poslužuje tam, kjer svetujete kaj takega z ozirom ua zdanje razmere pamet iu previdnost.
lleč naša jc reč vstavila, opera sc na pravico in resnico pod vodstvom ljubezni keršanske, in temu trojstvu služiti mora vsak kristjau, in na vsako stran, posebuo pa še duhovnik.
To trojstvo kaže duhovšini v zadevi narodoljubja meje, katerih prestopiti nikdar ne sme in noče.
Vi duhovni, sc je nekako očitalo, ste narodoljubi Ic v besedi. v djauju pa ste nemškutarji. Pri vas je še vs c nemško, šc zmiraj imate kerstne, poročne, mertvaške in druge bukve v nemškem jeziku, v nemšiiii uredujete, da si tudi je zdaj že marsikaj od te strani v sluvcnsini pripuše-nega, in potem tirjatc, da bi mi diugi slovensko pisarili. Tako se je očitalo, kaj pa da, Ije v en dan, brez preiuislika, ko da bi res vse lako bilo, ko da bi ne bilo nobenih zaprek iu posebnih razmer, klerc se prezirati nikakor ne smejo in tudi ne morejo, kakor da bi bila kaka igrača, vse kar v hipu prestvarili. iti bi duhovšina res v jeziku slovenskem prav nič ne pisarila, iu ko da bi res mislili, kakor očitajo.
Ce «e prevdari vzrok enačili očitanj. se razvidi, da
je njih mati nejevolja, izvirajoča iz svesti, ila pisari du-hovšina zdaj tudi uredno v slovenšini, toda previdno, modro in postavno, in se ji za to ne more nič očitati.
Posebno smešno je pri tem očitvauju to, da so to reč pobrali nekteri rodoljubi, in so jo kar ko resnico in za gotovino vzeli ter jo ko tako brez vsega prevdarka ravno tako spet duhovšini, toraj njim očitali, ki ljubijo z njim vred narod domači in se trudijo za blagor njegov. Da bi se toraj kaj takega več ue pripetilo, da bi prijatel prijutlu kaj več zaupal, iu bi se rodoljubi med sabo nc kavsali, sebi iu reči domači v škodo, uasprotnikom pu v smeh, nate naš svet:
Poznaš moža ko resničnega rodoljuba, in leti nanj kak sum v zadevi nezvestobe, mlačnosti, ali nespoštenosti; ne verjemi preccj tega, in ne obsodi ga tje v en dan in prenaglo, temveč preiši poprej in prevdari to reč dobro, posebno, ako pride od nasprotne strani, ker znala bi se sicer sama nad sabo kaznovati tvoja nepremišljenost.	V—I.
Kratko & te f lise.
I.	8 k a z o v a ii j e. šleif, Štajs in Š t u I e ž.
Šteif. Ne vem, zakaj sc ta neumni svet odkriva, kadar merliča ueso; jest in mojci so nikolj ne odkrivamo.
•Staj*. Jaz pu ne včui. zakaj ta neumni svet poklc-kuje, kadar gredo bolnika obhajat; jest in mojci nikolj ne poklekujcino.
Štulež. Jaz pa tudi ne vem, zakaj se ta neumni svet pred duhovni odkriva; jaz iu mojci se nikolj nc odkrivamo; samo en sin večkrat zraven mene klofeto zinaknc, pa me vselej jezi; še bolj me pa jezi. kadar gre hči ktc-remu roko poljubil. Otroku stu sc v šoli in od druzih otrok tega naučila, iu pa muti -- mati — . že veste.
II.	S k a z o v a n j c.
Š t e i f in s o s c d.
Stcil. (Ce* 14 dni njegovega sina neso pokopat.) O nečedno ljudstvo, o divjaški prešerneži; mojega otroka so k grobu nesli, cel trop jih je stalo tam zraven cestc kakor štori, — še mestnjansko so bili oblečeni, pa nobeden se ni odkril!!
Sosed. Ali zdaj spoznate, gospod Šteif, da spoštovanje, ki ga skazujemo o sprevodih, skazujemo prav za prav le sami sebi; ce se pa vedemo kakor cigani, jc očitno, da to zaničevanje zadeva le nas same.
Stcif. Prav imate, gospod sosed, toda ciganov — prosim — nikar vmes lic jemljite; kajti ravno uudan sim vidil cigansko deklino, ki je sicer smodko v ustih imela, pa se jc vender še celo pokrižala, ko so šli z mcrličcui memo, iu cigani so se odkrivali. Spoznani, du smo mi dostikrat uevljudniši od ciganov.
III.	S k a z o v a n j e.
Staj s in njegova teta.
Štajs (ves pobit čer. nekaj mcsccv). Pomislite, tetka, mojo ženo so bili prišli danes dopoldne za smert previdit, — pa ti nesrečni paglavci so ves čas vpili zunaj hiše po ulicah, ko so se molitve opiavljalc, in dva rogovileža se še celo odkrila nista, ko so mem šli s sv. sakruinciiti k moji ženi! Mislil bi človek, da so pesoglavci!
Teta. Počasi, moj ljubi Stajse, ali ue veš, kaj si lic prav davno proti Steifu rekel? Vidiš pa zdaj, da tudi sami sebe zaničujemo, kadar duhovne in njih svete opravila zaničujemo, ali se proti svojemu Odrešeuiku v tiar ljubeznjivši skrivnosti tako divjaško vedemo.
Staj s. Prav imate, tetka, sej vere še nisim čisto zgubil, ampak človek je le preveč nekako prevzetin, dokler samega nesreča ne zadene. Vaak namreč lahko ve,
da duhovni so zavolj nas. ko bi ne bilo nas, bi nam tudi duhovnov ne bilo treba, iu ko bi dobrih iu skerbnih duhovnov ne imeli, bi bili se bolj divji, kakor smo tako.
IV, S k a z o v a ii j e.
S t u I e ž z učiteljem pri kozarcu.
Stulež. (Če* več let je njegov fin daloven in hči redovnica.) Povem vatli, dragi moj, da s\et je silo div-jašk, ue vem, če otrok v šoli nie lepe šege ne učite, kaj-li je? Moj sin je duhoven iu vidil sim večkiat mlade pa-gluvcc memo iti, iu se mu šo odkrivali niso. Nekteri. sicer mcsliijanski možje pa so čez redovnice tako nemarno jezikali, kakor da bi zastonj jedle in da le lenobo pasejo. Veste, da mi je moglo to težko deti, ker vsak ve, koliko se z ukont naših otrok trudijo, pa koliko molijo tudi za nas posvetne ljudi, ki imamo za to manj časa. In kdo jc v samostanu? Ali niso naši lastni otroci? Tudi moja hči je meti njimi, lu ali niso duhovni naši sinovi?
Učitelj. Vse je resnica, dragi gosp. Stulež, samo to ne, tla bi bila vselej šola take divjačine kriva. Dostikrat so krivi starši sami, pa to rudi pozabijo in zadolžeitjc na druge zvračajo.
Stulež (sc globoko zanii>li. zdihne in reče) r Zadeli ste jo, dragi gospod učitelj: človek v prčkastih letih, napojen in napaseu, pa premalo podučen v keršanskem uauku, pač dostikrat ne ve, kaj dela.
V. S k u z o v a n j c.
Spreglcdavec —nekdanji Šteif. Spozuavcc — ovoje dni Štajs, in Pozno k čs - poprej Stulež (vsi p..>tarni možaki - s k ti p;«j zadenejo.)
Spregleda vec bivši m c i f. \evem. kakošen jc ta neumni svet, še pred križem -c lic odknva, ko neso merliča pokopat; sej nekdaj so bil: I tid e boljši.
>« pozna vec bivši Stajs (n.ts;h.oM«; . "jši .«-naj tebe in mene. (tilasno): Jaz pa dobro vem. zakaj ta prekasti svet do«tikrat še pred N a r s v e t c j š i m lic poklc-kujc o procesijah, o spremljanji k bolnikom, pii blagoslovu, povzdigovanji itd.: preveč sit in zdrav pic<euicž. tud pozabi, tla vse ima od Njega, Kterega on — gerdi nevčrnik — zaničuje iu še svojega kolena v ostudnem napuhu noče pred Njim pripomnili !
P o z n o k es — bivši SI u I e ž. Tudi jaz sim spoznal, da duhovni so naši nar veči dobrotniki ni zemlji, vredni našega iu naših otrok spoštovanja. Trikrat sim bil v tolikih zadregah v svojem življenji, du nisim vedil ne nu desno ne na levo, strašno brezno obupa sc je pied menoj odpiralo, nobeden mojih nekdanjih nevernih prijatlov sc zame zmenil ni; — pa kdo me je bil rešil ? Moj llog in pa tisti, ktere situ popicj čcrtil — zapeljan od lažnjivih prijatlov — moj duhovni pastir iu njegov tovarš slu bila moja otetnika, moja angela.
Ogled po Hlorennkem iu dopisi.
Iz Ljubljane. V slavni rojstni dan svitlega cesarja 18. t. m. so bile po vsili cerkvah slovesne sv. incše nekaj zjutraj, nekaj poznejši, vse v blagor cesarja iu cesarstva. Poleg kolodvora jc bila ob h vojaška maša.
Iz Ljubljane. Mil. knez in škof bodo v naslednjih krajih delili sv. birmo: V Moravčah 23. tega mesca, — v Pcčah 24., — t.a Vačah 25., — v Zagorji 2li.. — v Ccmšcniku in Seutgothardu 27. t. m. Nadalje sc sliši, da v Sinartucin pri l.itii bo birma.ijc (i. kim., — v Polšnjiku 7., — v Šentjurji 8.. in v Radečah 9. t. in.
Iz Ljubljr.lie. Mil. Škof ljubljanski, preča-t. gospod Jernej Vidmar, v pastirskem listu napovedujejo štirsto-Ictnico ljubljanske škofije, ki se bo obhajala mcsca vinotoka (oktobra) v Šenklavžu v Ljubljani.
O
Iz Ljubljane. V poslednjem zboru prečastitljivega definitorstva oo. frančiškanov »-krajine sv. Križa pod pred-seduištvom v. č. O. Salezija Volčič-a so bili v novo izvoljeni ti-le gvardijani: Za Novomesto preč. o. Bernard Vovk; za Kamnik preč. o. Ferdinand Gecelj; za Pazen preč. o. Feliks V r e z i c; za Samobor preč. o. E mer i k K o s t a n j e v e c; za Nazaret preč. o. Atauazij K raj u i k.
Iz Ljubljane. LTni teden je šlo tudi nekaj ljubljanskih gospodov ua b'»žjo pot v Velehrad, namreč vv. čč. gg. Alojzijan-ka prefekta Gnezda iu Zupan, in profesorja dr. Von čina in Mam. Bog jim daj srečno pot, in pa da bi tudi nam kaj dobrega sprosili od velikih aposteljuov ss. Cirila in Metoda.
Iz Planine. Z veliko žalostjo smo tudi pri nas brali novico, da nam je nemila smeri tis. čast. preslavuega gosp. Greg. Riharja pokosila. Velika zguba za vse Slovenstvo.
Kdor pomisli, koliko seje ranjki trudil z uapevi svetih pesem in za izverstno petje, in kako je vse, kar je ou naredil, prijetno sercu in ušesu, vse v cerkvenem iu domorod-iiem duhu. kako izierstui so posebno uapevi pri pesmih od presv. Rešn. Telesa iu od Matere Božje ; mora spoznati, da si je slavni mož zares \elike zasluge pridobil pii Bogu in pri ljudeh , in da smo toraj dolžniv molitvi se ga spominjati. Za.-lužil je blagi gospod, da bi se mu častni spominek postavil, pa tudi. da bi saj po vsih duhovnijah, kjer se njegovi napeti prepevajo, hvaležno za njegovo dušo se maše-valo, kar bi mu še več pomagalo.
V	ravno ta namen bomo imeli tudi pri nas veliko černo mašo. pri kleii bodo naši tč. gg. viadniki pevali. Zložena jc tinli za ta dau pesem, ktere napev je zlo ginljiv, naredil ga je naš domači učitelj, spošt. g. Mat. Tomec. Pesmico vam podam tukaj (ki pa prostor ne dopusti vse ualisuiti, vr.):
Oj ppavaj, slavni mož. pokojno
V hladnem grobu; mir Ti bod'!
Terpljenje. trode. — Teb' stoterno
Foverne mili naj Gospod —
8 plačilom večnim . — neminljivim ,
Z nebeškim vencem, nezvenljivim. O spavaj mirno.
Fr. S.
V	Teruovim na Notranjskim. Po po t vanje k nekdanji romarski cerkvi svetiga A hacij a. Bilo je prav lepo jutro 16. mai. serp., ko se zbudim. Perva misel, ktera se mi je obudila, je bila, pojdi pogledat kraj, kjer je nekdaj stala cerkev svetiga Ahacija. Misel se spremeni v sklep, kteriga naglo grem epolnit.
Pot me pelje iz Tomovske vasi navkreber skozi mali log, potem pri lepih vinogradih, kterih terte so letaš kakor brinje polne, le žalostno je, da se že sein tertje bolezio prikazuje. Kmalo dojdein na višino pervih horacov, na ktere se opira mogočni Snežnik. Tukaj se malo opočijem in gledam v dolino, ktero je ravno zjutranje solnce zlatilo. Oh, veličasten pogled! Cela dolina je pisana. Zdi se mi enaka Jožefovi suknji, rumeno se z zelenim iu rojavim prijetno spreminja. Po okrogu so razpostavljene vasi, kakor na stražo pri svojih cerkvicah. Le eniga sim pogrešil, lepih gojzdov ni, kakor se nahajajo na Goreuskim. Okoli mene je vse golo, sama travica si težavno pomaga iz skalnatih tal. Bog ve, si mislim, kaki je bil ta kraj pred časam, ko je padel pod beuečijsko oblast? kaki mogočni hrasti so tukaj burjo ustavljali, kteri so pa mogli iti staro mesto Bene tke podpirat. Tu jc gotovo kosmati medved včasih ogledoval, kje je kaki koren skrit, kjer se zdaj pasejo pohlevne ovce. Umakuil se je gojzd, umaknil se je vikšej v obrašeue planine.
Zdaj si zopet pomagam naprej proti uainenjenimu kraja po ozki stezi, ktero je pa v veliko krajih žc trava prerasla. Pot pelja zdaj navkreber, zdaj malo navzdol, veuder se vedno višej svet vzdiguje, pa je ludi bolj gol in rogljat, dokler se ne pride na kraj, kjer je stala romarska cerkev svetiga Ahacija. Ko pridem na mesto nekdanjiga svetiš«,
me veselje in žalost sprehaja; veselje — ko mislim, kolikokrat se je ua tem kraji ueoinadeževana daritev Večnimu opravljala, koliko goreče molitve se je vzdigovalo pred tron Božji, koliko njih je tukaj že dušne tolažbe zadobilo! — žalost pa —ko vidim, da je nekdanji sveti kraj sama grob-Ija. Cerkev je bila sicer majhna, kar kažejo ostali, ue še popolnama razvaljeni zidovi in tudi presbiterija. ker veliko zidu še pokoncu stoji, bila je pa prav lepo okinčaua, kar se še kteri izmed uar starjih ljudi spominja. Zakaj da se je ta cerkev opustila, je vzrok tale prigodba.
Pred 70 leti je siluo snežilo o božičnih praznikih. Nobe-din si ni upal iz svojiga stauovanja, ker se je burja s sne-gam igrala, klerikral je pa v teh krajih vsaki hvaležin, da je doma. Naenkrat silna tema postaue, zamolklo bučanje se sliši od dalječ, ktero je vedno bolj glasno. Zabliska se, kakor bi cela doliua gorela, taka svitloba vstane, iu strašno udari, da se vse trese. Sleherni bližnje vasi si je mislil, v mojo hišo je strela udarila. Hite gledat, ali vsi žalostni zagledajo svojo cerkev v ognji, ktera je dobie pol ure na verhu hriba stala. Radi bi bili kaj rešili, ali nevihta ui pripustila. Ko je ponehalo, gredo gledat; uajdli so cerkev \so v razvalinah, kakoršna je še dan danes; le sam zvouik je bil ostal z zvouovi. Zvonove so vzeli iu jih v vas odnesli; pri vasi si zidajo novo cerkev , ktera je posvečena svetirau Joabimu. Tu vise še tisti zvonovi, kakor mi je neki starček pravil, iu vabijo verne k molitvi. — Bilo je v omenjeni cerkvi vsako postno nedeljo duhovuo opravilo; od daljnih krajev so ljudje radi v njo prihajali, posebno, kadar jim je kaka nesreča žugala. — Se nekaj druziga je ljudi k ti cerkvi vleklo. Najde se malo pod nekdanjo cerkvico studenec, kar je celo čudno, da tako visoko leče živa voda, ker je ta hrib zlo oster in se precej čez druge vzdiguje. Pripisovali so ti vodi posebno zdravilno moč, zato so od dalječ po ujo hodili iu marsiktera steklenica, ž njo napolnjena, je celo v mesta popotvala. Dobra je res ta vodica.
Ko vse to ogledam, so inalo vsedem na skalo. Radostno se mi začue serce vzdigovati, in sam ue vem, kako se je zgodilo, zapojem:
Visoko verh planin stoj:m, V vesclji rajskim tu živim.
Kdo bi ne bil tudi tukaj vesel? ko se človek ozre proti jugu, vidi kvarnarske otoke iu pa njih bregovje hro-vaško, ko moder trak. Bolj proti desni se inu kaže obrašena Učka; zraven nje se hrib na hrib naslanja, kakor bi se bal, da bi ne padel v adrijansko morje. Tudi del tega morja se vidi. Vidijo se v lepim vremenu barke dohajati in odhajati, kakor da bi se labudje v vodi igrali. Proti solučnimu zahodu se kaže žalostni Kras s svojimi stenami. Nad seboj vidiš siviga Snežnika, kakor bi bil plajš čez ramo vergel; spodnjo obleko mu je ojstra sekira raztergala, iu tudi ne pusti, da bi si novo napravil. Ko me to veselje vsiga omami, me solnce pripeče in opomni: Vstani in pojdi svojo dolžnost v bližujo vas spoluit. In šel sim pokoreu. Z Bogam! — Iz Istrijanskega. (Konec osmine na Velehradu.) Saboto 11. julija ob sedmih se podam v družbi z dvema oo. frančiškanoma, rojeuiuia Dalmatiucema, in z mnogimi drugimi romarji z Dunaja po severni železnici proti moravski zemlji. Ob enajstih zavpije kondukter: ,,Stalion ungariseh Hradiš !" Gremo iz vozov in podamo se ua levo k kake pol ure oddaljenemu Velehradu. Ne bom popisoval, kaj se po potu vidi, kakošen svet je, teinuč le cerkveno slovesnost iu pobožnost ljudi, katero sim sam vidil ob končanju osmine praznika nam toliko dragih aposteljnov ss. Cirila iu Metoda, tega bi rad malo omenil. L'ru je dve, kar se naui pokažejo zvoniki in kmalo zale velike cerkve, obdane z mogočnim poslopjem nekdanjega cistrercieuskega kloštra. Vse gomolelo je ljudi, vsim pa se je na lici bralo, de le iz pobožnega namena so ta kraj obiskali. Kui so prihajali, drugi odhajali obernivši se še enkrat na loliko sveti kraj. llavuo se podam v cerkev, ki je v res-
niči velika in krasna, zidana po rimski šegi, kakor ljubljanska stoljnica, al kakor ima ljubljanska na vsaki straui tri kapele in še naprej ua vsaki straui en altar, ktera ji dajeta z velikim podobo križa; tako iina na Velehradu ua vsaki strani pet kapel iu drugo kakor ljubljanska. Altar-jev ima vsih osemnajst; 16 jih je iz marmorja; v velikem je vnebovzetje Božje porodnice, na desni straui bolj proti velikemu altarju pa stojita na postameutu podobi sv. aposteljnov naravne velikosti in tudi sla jiiua dva altarja posvečena ; eden Cirilu, drugi Metodu. Orgije so velike. Zvouov jc pet; veliki tehta kakih 70—80 stolov. Obojuo je cerkvi prav primerno. Pomalaua je vsa ua sirovi zid. Krasna je mogla biti, preden jo je zadela jozefinska osoda, ker zdaj je jako zanemarjena. Ljudi je bilo vse polno, skorej pol ua kolenih, eni so celo z razprostenimi rokami na obrazih ležali; bila je po vsi cerkvi sveta tihota. Ob štirih zapojo zvonovi iu olomovški vikši škof se bližajo s štirimi korarji in mnogimi drugimi duhovni stopijo iz voza in se podajo nar pred v stanovanje, za nje pripravljeno v nekdanjem kloštru, ki je zdaj lastnina biroua Sina. Tam se oblečejo nadškof v pluvijal in sprejmejo mitro iu pastir-nico. Korarji vsi za nadškofom, velehradski fajmošter v pluvijalu pred njimi in drugi duhovni po redu pevajoči „Be-nedietus," pridejo do cerkvenih vrat. Ondi kušne nadškof razpelo in dobi „iiicensum," na koru pa zapojejo „Ecco sacerdos magnus." - Pred velikim oltarjem poklekue uad-škof na pripravljeno mesto, domači fajmošter odpre tabernakelj i ii pusti, de se presveto Rešuje Telo vidi v taber-tiakeljnu, pa zapoje „Protector noster," iu molitve „l)eus o m ni um fidelium Pastor," „Ueus humiliuiti visitator," „Pa-nem de culo" iu „Deus qui nobis iu ss. Cyrillo et Me-thodio.4* Na to začno peti vsi ljudje po cerkvi v češkoslovaškem narečju „Svati" z orgluini. Oh, to je bilo lepo, toliko ljudi, vse z enim glasom slišati častiti Jezusa v presvetem Sakranientu! Bili so Čehi, Moravani, ogerski in moravski Slovaki, Poljci, kak Rusiu med njimi, —raznih narečji noše iu stanii; ali v eni in nar poglavitniši reči so bili vsi enaki, to je, v veri, vsim se je ua obrazi vidilo, de To je njim nar svetejši, kar ravno v počeševanje pred njimi stoji, On, ki mu milo in groinovito doni, „Svati, Svati!" Ko odpojo trikrat ..Svati," utihne vse, ludi orgije, in zvonček zažvenklja, mašnik pa daje blagoslov klečečemu ljudstvu s sv. Rešnjim Telesom. Odpojo še: Ne zapusti nas nikdar, iu sv. Rešuje Telo se spravi v tabernakelj, vikši škof se poda na stol pod baldahiu in začne ve-černicc. Lepo je bilo viditi nadškofa in okoli njega trideset duhovnov, vse v krasnih oblačilih, osem v pluvijalih in sest v dalmatikah, druge v roketih. Mislil siin, to bo veličasten koral; pa ne. Peli, ali bolje: rekli so perve besede predglasnic, drugo pa vse pevci pri orglah z godbo. Ne bom rekel, de ui bilo lepo, ali to je bolj gledišno petje, to človeku duha ne more tako močno povzdigniti k Bogu. Ne vem, kako de je gospodom to všeč. Jest pa sim mislil na poprejšnje petje ljudstva in primerjal s pričujočim ter menil: ako je petje Bogu dopadlo, je le to, ktero človeka proti njemu povzdigne. Po vcčernicah so nadškofa domu spremili. Baron Sina, čeravno grek razkolnik, ima vender dosti zasluge za praznovanje, ker vsi škofje in duhovni dobe prosto stanovanje v njegovem poslopju. — (konec nasled.)
Iz štajerskima. — Nar lepši slovesnost ua spodnjim Štajerskim je bila gotovo na Ponikvi, kakor so „Novice" popisale, z mertvaškimi opravili za rajnim škofam Autonam Martinam spodobno združena. Tudi v Celji pri sv. Jožefu je bila, kakor pravijo, vsak dan pridiga ss. Cirilu iu Metodu ua čast. Z začetnim in koučavnim govoram iu slovesnimi ss. mašami ob nedeljah in z vsakdanjo sv. mašo z blagoslovom iu petjem pesem s*. Cirila iu Metoda se jc pa tisučletuica pri vsaki fari obhajala , kakor je bila naročena.
V Konjiški dekauii so se lepe procesije bližnjih fara
z duhovnimi podale 8. mal. serp. k Materi Božji na Prihovo na božjo pot. Združile so se bile pri novo presno barvanim Marijnim zuamuju, katerega so v. č. nadduhovuik in korar konjiški gosp. J. R. z odpustki blagoslovili. Tam so bile, slovesna sv. maša in tihe iu pridiga, potem so spovedovati blizo poldne; v četertik, 9. julija, so bile združene procesije v Konjiči, kjer so bile enake slovesnosti, kakor ua Prihovi, spovedovalo se je pa še čez poldne; na obeh krajih je bilo ljudstva zbranega, da jc bilo veselje. K koncu tisučletue slovesnosti so v nedeljo popoldan v Konjicah g. nadžupuik nov izversten križev pot z gotiškimi, kaj krasnimi pozlačenimi oklepi v pričo obilnega ljudstva slovesno blagoslovili. (Gl. dop. iz Celja, vr.)
Iz Celja •{*. — V nedeljo, 12. mal. serp. popoldne v Konjicah ura udari dve, zvonovi praznično zapojo iu ljudi k posebnemu veselju vabijo. H kakušuemu? Sest iu petde-sel zalo belo oblečenih konjiških devic, vse enako spletenih in ovenčanih je bilo vidili zunaj stanovanja ucutrudljivega konjiškega gospoda uadfajmoštra; vse, kakor zaupam, so svoje še nedolžno serce iu dušo Je/.usu v devištvu ohraniti obljubile, dokler jih previdnost Božja nc pokliče v zakonski stau. Osem iu dvajset jih derži po dve iu dve cuo tablo novega križeviga pota ua rokah, ki so ga pridni Konjičauje vsih stanov napravili na prizadevanje svojega prečastitega pastirja iu časlu. korarja, gosp. Jožefa Rozmana. Pač lepe hvale so vredni za cerkev tako goreči duhovnijani. Pri vsaki tabli ob straneh ste po dve iu dve deklici s prižganimi vošeuimi svečami v rokah. Nad tri ti-oč ljudi stoji krog cerkve ua lepo poravnanem z belim peskom posutem okrožji, iu vsi spremljajo v lepo zversteni proccsii nove podobe križanega Jezusa v cerkev. Pet duhovnov k altarju gre, 56 deklic s tablami iu gorečimi svečami pa stoji v versti po cerkvi, če ravno jc bila z množico pobožnih močno natlačena. Čast. gosp. domači duh. pomočnik Kr. Ogradi so v giiiljiveiu govoru uarpred opomnili ua popolnoma odpustke, ki se dobivajo pri obiskovanji krizevega pota, potem so pri vsaki postaji, ki je bila povišana, tako priserčno govorili, da čisto zagotovo povem, da ui bilo kmali očesa, iz kterega bi ne bile solze roučle. V naj lepši hvalo in pohvalo uaj izrečem resnico, da v konjiški uadduhovnii je v kratkem času vse novo — spremenjeno, ue samo v cerkvi iz kainua zidani, ampak tudi v cerkvi tolažnika sv. Duha. Bog živi iu poživljaj s svojo milostjo prečast. gg. korarja pastirja in njih vbogljive ovčice; Bog ogradi s svojo sveto pomočjo, kar so gradili z besedo čast. gosp. Ogradi!
Iz st. Petra Sloveiiov. P. P. — Brali ste morebiti v „Armooii" iz Torina št. 164 spis: La relazione delle Keste di Trento. YT utiem spisu je imenvan tudi govor O. Bankigh-a jezuita. Povem naj vam. da O. Bankie jc Sloveli ii. duhovuijc sv. Petra Slovenov, v videmski okrajini. moj rojak, prav učen mož, ki je imel pet govorov o priliki trieuških praznovanj. Smemo se pač ponašati mi Sloveni, da imamo tolikega moža. ( Prijat. dop.)
Iz gornjosavinske doline 13. avg. (?) — Kakor imajo bratje Hervatje naj naroduije mesto svoje Karlovee. imamo tudi ini Slovenci ua dolenjem Stajarskem naj do-morodniji terg svoj — Mozirje. Pri vsaki priložnosti kažejo verli Mozirjani , da so iskreni katoličaujc, pa tudi vcrli Slovenci. Prepričali smo se tega v nedeljo 9. avgusta , ko sta dva mozirska rojaka obhajala svoji novi maši, iu pa v sredo 12. avg., ko je si. celjska čitavnica ondc imela svojo pervo besedo. Tota dva dueva bota Mo/.irjanom gotovo nepozabljiva ostala. Ni mi namen vsega na drobno popisovati. Ic na kratko naj povem, kako se jc vse pošteno, narodno po sloveuski godilo.
V nedeljo sc jc zbrala brezštevilna množica ljudi v Mozirji. Bil jc pa tudi terg ves praznično oblečen, ves ▼ cvetji iu zelenji; visoki mlaji iu zali slavoloki z umnimi napisi so ga kinčali, slovenske zastave so vihrale po hišah in ua stari košati lipi, ki stoji ravno sredi terga; vesela
godba se je glasila, m o/.na rji so germeli iu vse je kazalo, da D^ko posebno iu veliko veselje se obhaja. In zares, ni je veče sreče, ni ga veeega veselja za vernega Slovenca, kakor če ima v svoji žlahti aii (udi le v svojem kraji novega mašnika. da inore pričujoč bili pri daritvi perve sv. maše; zato ioia Slovenec pomenljiv prigovor: „če tudi podplate razdereš, nove maše nikar ne zamudi." Taka je bila tudi tukaj, lz vse dolge gornjosavinske doline se je bilo sile ljudstva zbralo, da je bila cerkev premajhna. Ob 9 so služili pervo novo mašo gosp. Janez Lipold, vmes je bil slovesen govor, potem je bila druga nova maša, ki so jo brali gosp. Franc Pirkovič. Veliko mašnikov jima je streglo iu izverstno so prepevali verli mariborski bogoslovci slovensko iu latinsko. Omena vredno je, da mlada mašnika sta si bratranca in pridigar so njun bližnji žlahtnik, pa da Lipoldova hiša ima to redko in veliko srečo, da je že veliko mašnikov zredila; da že dolgo let nazaj vsak njeu rod šteje enega, pa tudi po dva mašnika. Iz tote slavne hiše je tudi rajni Lipold Kočički, pesnik slovenski, v kterega brezštevilnih pesmih najde se marsiktero zlato zernce.
Po cerkvenem prelepem opravili je bil vesel obed. Culo se je pri taistem veliko krasnih napitnic, lepih sladkih pesem in pa dobrih slovenskih govorov. Bila je tota nedelja zares Gospodov dan radosti in poštenega razvescljevanja, kakor ludi potem sieila. Si. celjska čitavnica je nalašč napravila besedo v Mozirji, da bi slovesnost (oljko btdj po-vckšala. V domači očetovi hiši mladega Lipolda zbralo se je veliko drugih gostov od blizo in dalječ. Posebno veliko jih je prišlo iz Laškega. Zavca. Soštajna iu od drugod. Sam čast. piedseduik jc začel besedo z izborimo govorom, v kterem je živo popisal domoroduost ter jo iskreno priporočal vsem stanovom. tu<!i vradnikom. Potem so se verstile pesmi in nasledovali govori z večjo aii manjo srečo in pohvalo. Pii taki priložnosti se čuje veliko lepega, pa luili kaj stneš-Ucga. Zrlo so dopadli trije mladi celjski dijaci. ki so navdušeno krasnoslovili Bilcevo ..Slovenijo oživ Ijeuo." Motamo reči, da perva beseda v Mozirji je bila prav priserčna, prav Ijubezujiva iu vsi Mozirjani želijo — kar so tudi očitno izgovorili — naj bi se v prihodnje vsaj enkrat vsako leto obhajala.
V Mariboru 3. avgusta slovesu os t ss. Cirila in Metoda. — V pouedelji - večer smo imeli kaj radostno slovesnost v slavo blagovestnikov naših ss. Cirila iu Metoda. Le nekoliko naj povem. Ljudstva je bilo toliko, da je govornik reči zamogel, kakor listja in trave; pod milim nebom v hladni noči mi je soparica s čela kipela. Izverstne ste bili podobi ss. Cirila in Metoda, od zadej močno taz-svitljeni, tempelj krasno ovenčan iu razsvitljen, na vsaki strani zvezdi iz mnogih lueic. ki so v belih, sivih, rudečih kopicah gorele; posebno veliko je bilo ljudstva z dežele, kar je govornik prav lepo omenil, da ravno v kmetiškem stanu jc moč naroda. Govori niso bili samo pošteni, ampak celo pobožni; glasba iu petje izverstno; ognjene svečanosti, rakete itd. sijajne. Bandcr in zastav veliko, balončikov z lučmi nad GO. Gospoda, še bolj pa kmetje, so rekli, da še niso nikolj kaj tako lepega vidili, in bili mi navdušeni ze-dinjeue ljubezni; vesele pesmi so prepevali, in posebno giuljivo je bilo da so se Siajeiei. Ilorvatje in Čehi skupaj radovali. dobro razumeli iu piepcvali, da je bilo veselje, ker zavedili so se, da so vsi sini in hčere ene in ravno tiste matere. Vse je bilo v nar lepšem redu. in pri tolikem ljudstvu pošteno, ter ni bilo nič nespodobnega viditi. Serce nam je le to močno ranilo, da znanih domorodcev iz kranjskega in koroškega, ki jih ljubi štajerski Slovenec, ko svoje desno oko. tukaj ni bilo; — ko je zašumelo, da je ljubljenec naroda g. Herman tukaj, je posebno od kmetov (gospoda ga tako veči del pozna) popraševanje vstalo: Kteri je Herman? kje so Herman? iu ko jim pokažemo ljubeznjiviga gospoda. se je spoštljivo reklo: ..Tak to so gospod, ki se za nas potegujejo, Bog nam jih živi!" —
Ker bi bili pa vsi ljubljenega gospoda osebno radi vidili in poznali, vstane okrog 11 ure slavoklicno vpitje: „Gospod Herman, naprej! (pokažite se nam), iu ko ponižnega gospoda ni bilo na oder, raste klicanje in germeči slavoklici, dokler se ne prikaže; in ta trenutek, mislim, je bil naj ginljivši. Tedaj ue samo izobražen gospod, tudi priprosti kmetiški stan ljubi iskreno može, ki se potegujejo za njega; naj si ravno naši nasprotniki drugači govore; 3. avgusta bi resnico spoznali bili in vidili s svojimi očmi, ako bi hotli. Vse je bilo zadovoljno iu pošteno veselo, in drugi dan. ko smo se po železnici odpeljali, so na vsaki postaji odhajočim slavoklici doneli, da je bilo veselje.
Slava! Živio! 3. avgusta 18«3
hvaležnih Slovencov svojimu I j u b i j e n i rn u poslancu visokospštovanimu gospodu gospodu
Hvaležne ljubezni done slavo- klici Edinjenih sere; Rodoljubej, Naprej! Kadost se razliva ko žarja po lici. !?ločnej.ši doni gromoviti: Naprej ! Alj ko ee pokažeš. Ti zvezda z višave Navdušena ..Slava gerrui čez planjave, C serca pa šine plam rajske ljubave.
Jožef V i r k.
Od Kolpe. 11. avg. — J. P. — 9. dan t. m. je bil za Stariterg imeniten in slovesen dan. Daroval jc namreč ta dan nov ofosvečeni gosp. dr. Juri Sterbenc pervo sv. mašo. Veliko gostov se je bilo k ti slovesnosti sošlo iz Kočevja, Metlike, Novomesta, Ljubljane, iz bližnje Hervatijc. lz Ccrnomlja so bili pričujoči obče spoštovani predstojnik g. Logar s soprugo in drugi vradniki. Stregli so mu prečastiti semiški dekan Skubic, černomeljski fajm. g. Sutej, in verhovski fajm. g. Zadnik. Cerkveni govor so imeli preč. novomeški kanonik Jelovšek. Razumljivo, domače in kratko so razložili poglavitne opravila iu pravice duhovske: maševali, vestno sodbo opravljati, oznauovati besedo Božjo. Naposled so tudi omenili. Kaj je naša dolžnost delati in pripomoči, da zamore duhoven one opravila spolnovati. Na koru so se ljubljanski bogoslovci z latinsko mašo in mnogimi slovenskimi pesmami kaj dobro obnesli. Ljudstva pa je bilo toliko, da je vse mergolelo. Bili so Doljanci, Ko-čevarji in Hcrvatje zmešani, njih rutlcči pasi iu ludece kape so se kaj lepo strinjale z lepo belo obleko, ker je bila cerkev premajhna, so stali zunaj ceikve deleč doli po cesti. Po maši so sc ulice na mah spremenile v kerčme in ob hišah sc je z jedrni streglo iu točilo, da je bilo veselje. Povabljenci pa so v šotoru, nalašč za to narejenem, mize zasedli ter se okrepčali po prestani grozni vročini, kmali so jeli nazdravljati. Navadnim zdravicam novomašniku. pridigarju in drugim imenitnim pričujočim osebam, sledile so napituice cesarju, našemu milostnemu škofu Jerneju, sosedom Hervatom, in tako dalje. Vmes se jc razlegalo kra-uo petje in veselo so pucali možnarji. Vedno bo ta dan v dragem spominu veseli množici.
Ti pa, novoinašiiik, krepko delaj v vinogradu Božjem, Bogu v slavo, domovini v prid!
Hazffletl po h er*an*k e m sretu.
Svitli cesar Frančišk Jožef so 15. t. m. popoldne po petih prišli v Frankobrod k vladarskemu zboru. Ra/.tin pruskega in danskega kralja so bili vsi vladarji že 14. t. m. pričujoči v Frankobrodu. Iti. so bili vsi vladarji pri našem cesarji pri kosilu, ki je terpelo popoldne otl 4 — G. Ta dan zjutraj so bili svitli cesar s saksonskim kraljem v stoljni cerkvi pri sv. maši. (Sicer so nemški vladarji veči del protestanti, kakor je znano.) Parski kralj je bil ob 11 pri sv. maši. Svitli cesar so bili povsod z živimi slavoklici spremljani. Pogovori med vladarji so se pričeli 17. t. m. Vošilo Napoleonu lil k njegovemu godu 15, vel.
serp. 1863. O tej priliki je ,,Armonia'4 nektere orevdarka vredne besede poslala francoskemu cesarju. Govori med več drugim tako-le: ..Gospod, Bonaparti so bili Marii vdani, ali so saj kazali, da so ji vdani. Vaš stric, ue vemo če iz vdanosti, je bil 16. sveč. 1797 Marijo Loretausko oropal. Ali Napoleon 1 je popravil Bouapartetov rop, je povernil Marii oropane reči 11. sveč. 1804. Karoliua Bonaparte jc 19. mal. serp. 1808 Materi Božji darovala zlato moštranco;... Murat kelih. kije hranjen v Loreti... Bodite tudi vi. o gospod, bodite Mariin častivec, toda bodi (udi častivec resničen. To stoletje se bo morebiti neki dau imenovalo Marijno stoletje, kakor je prerokoval častitljivi žl. Montfort iu ponavljal kardinal Douuet, vikši škof bordoanski (Bordeaux) po 8. grud. 1854. Neki dau bo svet otčt po neoinadežaui Mariji Devici. — Spomnite se, gospod, I. 1831. Vaša mati, kraljica llorteu-zija, je iskala vas oteli, ko ste bili orožje vzdignili zoper papeža. Bila je užaljena, ker je bila zgubila vašega umerjena brata, užaljena strahu, da bi tudi vas ne zgubila. Pride v Loreto, gre v cerkev Matere Božje z vami vred. Molila jc. iu vi ste molili z njo. V svojih spominskih spisih pravi, kako sladko je Marijo prositi po prestani nesreči iu oh nevarnih urah. O gospod, mislite na te trenutke, spomnite se tistih molitev. Vi ste cesar, ali mi vsi imamo ravno tisto mater. V imenu Marije, naše in vaše Matere, vam priporočimo, o gospod, ne delajte britkosti rimskemu papežu, ne žalite Cerkve, ne pospešujte rovarstva, ne pustite hudobii odperte poti. Storite dober sklep, kakor eden vaših prednikov, sežgite, kar ste dozdaj častili, in častite, kar ste dozdaj sežigali. Ali smerno tega upati, gospod? Oh! kako lep bil bi vaš god, ko hi se moglo icči: 15. avg. 1863 je pokleknil Napoleon lil pred Marijo, in ji je obljubil, da b<> potolažil Pija IX. da bo popravil krivice, ki jih je mogel papež terpeti, da bo poterdil katoličane, obrisal Cerkvi njene solze, razkropil piilizovanja Božjih sovražnikov, na-rdcdval častitljive zglede sv. Ludovika itd."
V	Jeruzalemu v cerkvi Božjega groba je bil 4. rožu. oudotni patriarh Vulerga ravno sv. mašo dokončal, kar med procesijo s sv. Rešnjim Telesom, ki jo imajo latinski katoličanje, pade veliko kosov razdertega oboka s kuple. Velik krič vstane med pobožnim ljudstvom iu vsak gleda, kako bi se otčl pod bližnjimi oboki. (III.)
V	kodami na Danskem je po misijonu čč. oo. jezuitov štiruajst oseb iz višjih stanov prestopilo v katoliško Cerkev. —
V	Mc\iki je francoski general Forev postavil 250 mesikauskih veljakov, da naj se kakor namestovavci svojega naroda posvetvajo, kakošna vlada bi bila v prihodnje za to deržavo naj primerniši. Sklenili so ti možaki Ijudo-vlado odpraviti in cesarstvo vstanovili, in to je bilo 10. mal. serp. očitno razglašeno. Cesarja so si izvolili nadvojvoda Maksimilijana avstrijanskega. Ker pa menijo, da nadvojvoda te časti ne bo hotel sprejeti, pravijo, da bodo francoskega cesarja naprosili, naj jim nasvetuje koga ta-cega za cesarja , na kterega se zanese. ,,France" nazna-nuje, da že 12. mal. serp. sc je odpravil odbor peterih mož ua Dunaj nadvojvodu Maksimilijanu ta sklep naznanit. — „Armonia" piše, da jc nadvojvoda ua vošila francoskega cesarja in cesarice odgovoril z naj priljudnišimi besedami, da mexikanske krone še ni sprejel, mislijo pa. da jo sprejme. Italianissimi tudi v tej zadevi vidijo, da se njih štrena čezdalje bolj mede. da njih rovarstvo se zmiraj bolj prezira iu zaničuje; Avstrija pa vsako uro dobiva veči čisel med cvropejskimi oblastmi in rase v svoji moči in veljavi.
Jezikoslovno.
Gosp. L. Malmičevo brošuro: ..Razmerje j u-g o s I a v e u s k i h j e z i k a h p r a m a s t a r o s I o v e n š t i n i" naj bi res prebral slehern, komur je kaj do jezikoslovja. Prevdarka vredno je n. pr. skazovanjc, da čerki 1 iu r
niste nikakoršni glasnici, in torej bolje pisati u. pr. poln, polh, smert, čverst, kakor pa plu, plh, smrt, čvrst itd. Tudi je po tem razjasnovanji bolje pisati: lana k. tadaj, 1 a h k o. morda tudi d a n . namesto t e u e k , tedej, lehko, d en itd. — Zastran Metelčice pisavec spozna, da preobilno razbuhtovanje jerov (?) ni bilo dobro, vendar pa meni, da njih zaverženje iz slovenskega pisanja v znanstvenem pomenu je storilo na zadek, ker Metelkovo pisanje jerov je s funetiškega (glasoslovnega) ozira do čistega opravičeno, ko pa sadauja pisava ue fonetiškiiu ne etim dogiškim zahtevam ne ustreza;—ou je pisal na pr.: sv<t, svet*), svet, zdaj pa se piše vse troje svet. — Spomina vredno je, da izhod 1. množite osebe v „-m a'4 (hodima, jenia, namesto hodimo, jemo itd.) pogosto v prostem govoru, ima svoj vzrok v sanskritskem jeziku, oudi se namreč končuje v -mas, -iii a. Tako je še marsikaj druzega , česar sicer v pisanji ui posnemati, pa tudi ui treba ljudstvu zabavljati, češ. kakošui gorjanci ali kraševci so, ker tako govore. ko imajo pa — ne mara — več izvirnega v svoji besedi ko osmukaui ravnici. — Pisavec terdi, da naša sadaaja slovenšiua ui hči, ampak uaj bližnja sestra staroslovenšini, — da serbsko-heivaški jezik jc ohranil izmed vsih druzih narečji — tudi povestne starosloveušiue — naj več pervo-bitnih lastnost iz nekdanje pervovirue slovenšine itd. Take reči bodo jezikoslovcem dujale menda še dosti orehov gru-diti; vošiiuo jim dobrih zob. —
Lesniki, Ja&elka in tesnil:a.
,.Dr. žl. Miihlfcld," ki se zastonj muči, da bi religionsedikt" spregugal, je svojemu leviatanu slovo dal, sc je s širokega k ozkemu svetu spreobernil iu začenja zdaj svoje versko puškaraujc s predlogom, da uaj se iudjc k notarstvu dopušajo. ('e bo neki pač Napoleon poslanske zbornicc tudi svoj otok Heleno našel?" Tako piše ..Volksfrcund" na Dunaji.
—	Neka stara keršanska pesem pravi. da rimska vera se je vterdila s ketinaini sv. Petra, da s temi verigami se ie rimski blagor ovečnil, in poslednjič, da Kim, obdan s temi verigami: bo zmiraj prost. Vi<iiti je poezija, pa je zgodovina, pravi „Armouia" s pristavkom , da inazzinarji. garibaldeži, minghetovci, passagliari, renanovci z vsimi svojimi umet-nostimi in zakletvami nikoli ne bodo ločili papeža od Kima in ne Kima od papeža. — Vse itneua krajev . vasi in mest, človekov iu nečlovekov, ovc in kozlov, konjičev iu osličev tako pisati, kakor ob času Abrahama a st. Clara . — učiti in peti, bobnati , trobiti in žvižgati v celih kardelih, kakor Ic 3 — 5 oseb razume, — tisti jezik nar bolj zanemarjati, ki je beseda vsih učencev ali celega naroda , — s peresom in jezikom listo vero preganjati in gerditi, ktera jc edina prava;
—	tolovaje in roparje osrečcvavce klicati; namesti krasti si le prisvojevati, — gospodarjem hiše in vladarjem mesta černo zavidovati, ktere se jim ugrabiti ne morejo: kako sc kliče to pleme ,,ii a p red va n j a" v devetnajstem stolelji? — Gosp. Thiers , vernivši se iz Nemčije na Francosko, terdi da Avstrija iu Anglija ste zedinjeni z naj terduejši zvezo. | Ano.)
—	8. t. m. je dobila cerkev sv. Brigite v Neapeljnu čudno darilo: zaboj poln cerkvenih posodili naprav, vrednih petnajst tavžent cekinov. Nikakor niso mogli zvediti, kdo je darovavec ? Menijo nekteri, da je povračilo kacega ropa, ki jih je zdaj toliko ua Laškem. Naj nikar noben človek ne krade, ne goljufa in ne ropa, zakaj 15 tisoč cekinov ni tako težkih, kot je vest - z enim samim obložena. -Švedi v velikem številu gredo iz Petrograda domu. ker vse ua severu misli, de je vojska gotova. — Pišejo, da 20
•) Spomina ve rti no je, da v poljanskem n.ireeji na (■«ren>kem se ta in enake besede izgovarjajo čist« po starosloven>kem. n pr.: svjat. pjat. vjazati. sjrjad itd. >1.tr~ikaj posebnega bi zvest jezikoslovec v tem kraji spaz.il. Ku-ki profesor Kortunatov jc menda imel dober nos ter sc je delj rasa ondi mudil ; na»i lilologi šc blezu niso dospeli do teh slovenskih Aten.
nemških vladarjev je sprejelo povabilo za zbor z Franko-brodu. — Angleški listi skoraj vsi se močno veselijo, da je nadvojvoda Maksimilijan izvoljen cesar za Meksiko. — — Zastran poljskega upora pišejo za gotovo, da število upornikov sc ne manjša iu da je veliko kardel že doveršeno opravljenih iu oboroženih. — Gazeta narodova pripoveduje, da so fiusi v. č. gosp. Siemavsko-ta v mestu Miropo-lu počasi živega pokopali t?), ker se ni hotel katoličanstva odpovedati in k razkolništvu prestopiti. Siemasko je brat odpadnika ravno tega imena, ki je I. 1S39 apostaziral in je zdaj razkolniški vikši škof na l.itvaiiskem. Zakopanega mučenca. SOletnega starčka, pa so neki gerdi razkolniki 20 let zapeljevali, da naj vero zataji, pa ga niso mogli premotiti in na vse zadnje so ga tako neusmiljeno končali. — C. k. višji deželna sodnija na Dunaju je tri ljudi obsodila zavolj prodaje nesramnih podob. Pač potrebno je čutje v tem oziru, ker nesramnost se z veliko nadležnostjo v vse umetnosti vsiluje in zlasti v vsako mnogotero podobstvo. — Dandanašnji slovijo posebno tako imenovane popotvanja za kratek čas (Lust-rcisen); pravi pa ..Volksfr.", da skoraj vse dosihdobuc veselice se imajo ponašati s svojim merličem. — G'. Edv. Martinovič, duhoven zagrebške nadškolijc in misijonar v severni .Ameriki, je dobil za leto in dau od svojega škofa odpust in je bil te dni v Zagrebu. Cez leto se zopet verne v obširno svojo škofijo sv. Vincencija v deržavi Indijani. ( Zag. I. ) - V zagrebško nadškofijsko semenišč bo letos spre-jelili kacih 20 mladenčev. — \a Napolitaiiskem je sardinska grahi-vlada raznesla vse od samostanskih posestev, kar se je dalo oilncsti: zdaj pa l<i bilo treba prodajati to, kar se nc da odnesti, toda kupcev ui. \apnljci namreč dobro vedo, da prej ali kiisiicj sc povernc prava vlada, in papež in Frančišk II sla razglasila upor zoper najem in prodajo samostanskih posestev ter razglasila vsaki prekup za neveljaven. Toliko zaupa imajo tedaj tatovi. — naj si bodo veliki ali mali. — I/. Ilima pišejo v „G. C.," da dobro-voljno-i in vdeležje Njih svetosti Pija IX. v blagor Avstrije in nj«»FU'ga od llozje prev idnosti oblagiovancga in v godnega lazcvela jc zmiraj veči To je lepo in veselo; naj bi pa ludi siamota oblivala tiste, kteri vsake priložnosti poišejo, da svoje sovraštvo ali saj ir.lačnost za katoličanstvo na znanje dajo. — Ko je v Meti ki Juarez-ovo trinoštvo zoper kat. Cirkev premagano, se viačajo ondotni škofje nazaj na svoje sedeže. Kjer se kat. škofje in Ceikev pieganjajo, tam tudi vojaško orožje nima stanovitne sreče, zakaj kakor res je Bog s svojo Cerkvijo, tako res se mašuje nad njenimi pre-ganjavci. Zgledek k temu. Mil. gosp. Bern. Frascolla, škof v mestu Foggia. pregnanec v Adrii, dobi 29. mal. trav. 1vr»2 ponoči zaporno napoved od sodnije. Pooblastenec ali beiič. ki je imel škofa seboj peljali, je v veliki zadregi, ko skof,	.si svoje veljave, jasno razodene, da ui nje-
gova volja. iti za heričem. Treba je bilo tedaj sile k temu nasilstvu in napadu na posvečeno osebo, in odvoljen je bil karabinar. ki se je rad temu podvergel, kakor nekdaj rahel ni pri neverskih cesarjih, ler je z nogami taptal vrednost slii/.ahnika lložjega. Gospod pa je jasno pokazal , da pred vsin, dr učim mora človek \jeuiu pokoren biti — tudi z nevarnostjo svojega lastnega življenja. — iu osem in šlir-deset ur po doveršenem hogoskrunskeni djanji sc zgrudi um nesjeriii karabinar merzel na zemljo — zadet od mert-vinia: — \ znamje očitne kazni z nebes za to brezbožno djanje pa je \se obličje unega prederzneža očertielo kakor •d.raz žive hudobe i come la faccia d' un demoiiio Celo mesto \diia. presirušrno zavoljo te dogobbe . je še to dobo lega iieoveržljiva piica. ( časi ch«> non hhiii ca-i; Venezia 1S03.)
Med mnogimi \ raznimi spisi, ki so med liudstvom razširi« ni. je tudi spi«, ki se mu po besedi tako-Ie pravi: ..Duhovna II r a i n h a . pred duchounach in fc bivol na e h X a u a r n o f t a c h u f a k i krat per le b i n o-
f i t i itd. K t r o s c h t a n i e u f e c h teh, k t i r i na vodi, i n u na femli raifchejo, de bodo skus to mouzch te X e f r e z h e pred u f m i n a v a r n o f t m i o b v a r v a u i." — Kakor v vsih enacih vražah so tudi tukaj lepe Božje besede in svete molitve zmešane in zbrozgane z naj na-gnjusnišimi lažmi in pravimi peklenskimi vražami, in ua čelu je postavljena bogokletna izmišljat ija. de so ti „Schegni" od Boga oznanjeni in od papeža Urbana poterjeni. Svarimo torej vse katoliške Slovence pred temi in takimi zlo pregrešnimi vražami, ker vsak naj ve, da take vraže pasti je velik greh zoper pervo Božjo zapoved. V tem rokopisu je tudi nekaj pomenljivega za tiste, kteri terdijo, da bi si hitro glavo podvili, da je beseda ..Slovenšina," ..slovenski jezik'4 itd. še mlečuato dete. Človek, ki je ta stari rokopis že svoje in njega pisal, je zdaj postaven mož. pristav-Ijeno pa je na čelu rokopisovem to-le: „lz nemfchkiga u to „„suo venf ko,,4t Spracho fpraberneine, inu drukaine Kolu u' tem Leti 1740."
v slavni spomin 16. vel. serpana 18G3 novomašniku visokočastitemo gospodu
pri sv. Marjeti v Slovenskih gričih.
Blagor mamki, ki zredila Te. Vso ljubezen Ti darvaiaje; Dati Cerkvi tacega junaka. \inia sreče mati vsaka.
Res. prezgodaj mamka v grobu spi, Al zgubljeno za Te z njo v»e ni; Ker v naročje milo Te je vzela, Cerkev — druga mat' vesela.
Beli limbarji naj Ti cveto . S Cerkve k Bogu naj Ti zre oko, Jezus bod' tovarš Ti vselej mili V zdravju, v sreči, v briiki sili.
Serčnost daj Ti Bog in čversto moč,
Da razganjaš greha černo noč,
Ciste skažeš Jezusu dušice,
Ki jih pasel boš ovčice.	J. Dr. Vlastenski.
Duhov h he spremembe.
V ljubljanski školii. Gosp. Jan. Voglar, mesMii kapi., gre od sv. Jakopa v stoljno cerkev sv. Nikolaja; gosp. Jan. Gostiša od sv. Petra k sv. Jakopu, iu gosp. Mart. To m e c iz S m a r t n a pri Kranji k sv. Petru v Ljubljano.
Dobrotni (turovi«
Za p o g o r e I c c v C i r k I a h na D o I e n s k e m : Preč. g. k — c 5 gld.; — g. M. G. 1 gld.; dobra roka 1 gld.
Za afrik. misijon: Iz Kovorja 1 gld.; Dobrotnica 1 gld.; po v. č. g. A. P. 1 gld.
Pogovori z gg. tiopiso v a ve i.
Nektere spise smo mogli nekoliko ohkrajšati, ker sicer bi predolgo ne prišli na versto. — G. J. M.: Lepa hvala! — ti. P.: Vslregli sle nam. — G. J. B.: Zastran pesmi prosimo za zamero, — mogla se je odveč okrajšati. — ti. —k: Bo boljši, da miazme ie mešamo, tvarina se tla drugač oberniti. — ti. Sr.: Sv. pismo smo Vam poslali. — G. BI. C. v u. O.: Ant. Mart. SI. smo Vam poslali po pošli. - (i. V.: Prelepa hvala! — G. M. na Sni. g.: Vse sčasoma. — G. M. K.: Xckoliko preveč hipotetično; se bo vidilo. — G. P — I: Prepozno. —
Ud govorni vrednik: Luka Jeran. — Xatiskar iu založnik: Jože!' lllazilik v Ljubljani.