POMURSKI VESTNIK MURSKA SOBOTA, 14. AVG. 1958 Leto X — Štev. 32 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Prisrčen sprejem naših izseljencev PODRUŽNICA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V SOBOTI JE PRIPRAVILA NAŠIM ROJA- KOM, KI SE MUDIJO TE DNI V DOMOVINI, MNOGO GANLJIVIH PRESENEČENJ. OSREDNJE KUL- TURNE PRIREDITVE V SOBOTI SE JE UDELEŽILO OKROG 140 IZSELJENCEV IZ EVROPSKIH IN ČEZ- MORSKIH DRŽAV. MED DRAGIMI GOSTI SO BILI TUDI NAŠI ROJAKI IZ MADŽARSKE. PRISRČNO SREČANJE S PREBIVALSTVOM NA KROŽNEM POTOVANJU PO PREKMURJU. V ŠTEVILNIH PODE- ŽELSKIH KRAJIH PRIPRAVLJAJO ZA IZSELJENCE LOKALNE PRIREDITVE. ZANIMANJE ZA FOTO- ALBUM, KI GA JE TE DNI IZDALA SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA ZA ROJAKE V TUJINI, JE IZ DNEVA V DAN VEČJE. Kot smo že omenili, se je osrednje kulturne prireditve v Soboti udeležilo okrog 140 na-ših rojakov iz tujiue. Mnogi so prišil v spremstvu svojcev iz Pomurja. Po prisrčnem po-zclravuem govoru predsednika podružnice Slovenske izseljenske matice v Sonou, tovariša Iranca sebjamča, so kulturne skupine iz Sobote in s potieze-lja skoraj dve uri navduševale povanijeue goste s pevskimi točkami, z narodnimi plesi, recitacijami in s kratkim instrumentalnim nastopom domačih godbenikov. Po svečanosti v kino dvorani so izseljenci položili pred spomenik narodnega heroja Šteia-na kovača vence in si ogledali Pokrajinski muzej v gradu. Pred odhodom dveh avtobusov z izseljenci na krožno potovanje po Pomurju, so se gostje udeležili svečanega kosila, kjer je našim rojakom izrekel dobrodošlico podpredsednik OLO Sobota, tovariš Jožko Slavič. Zanimivega potovanja križem po Pomurju so se udeležili naši izseljenci polnoštevilno. V Lendavi, kjer je bila prva postaja, so si gostje ogledali nait-no polje in obiskali kmetijsko gozdno gospodarstvo. Tukaj jih je vodstvo gospodarstva presenetilo z malo vinsko pokušnjo v svoji vinski kleti. Prav tako prisrčen sprejem so doživeli naši rojaki v Bogojini in drugih krajih, skozi ka- tere jih je vodila pot. Posebno toplo so sprejeli drage goste bogojinski pionirji, v Zg. Moravcih pa so jih krajevni predstavniki celo pogostili. Seveda se je našim izseljencem povsod nudila priložnost za ogled krajevnih zanimivosti, saj so jim pozorni spremljevalci zndli pričarati v pristni domači besedi številne lepote njihove stare domovine. Tudi domiselni sejem drobnih spominskih predmetov v Soboti je nadvse uspel. Naši rojaki so na mah pokupili lične spominske izdelke ročnih pomurskih lončarjev in spretnih ličkarjev. Sicer pg so bili naši izseljenci na vsakem koraku deležni največje pozornosti, kar je naredilo ua vse goste močan vtis. Povsod so jih sprejemali z razprtimi rokami, s cvetjem in z lepo domačo besedo, po kateri so hrepeneli dolga leta. Prepričani smo, da je srečanje s staro domovino globoko odjeknilo v srcih naših rojakov in da se bodo po tem srečanju vezi, ki jih vežejo na rodno grudo, še okrepile. Bolj kot kdaj koli prei. so se lahko prepričali na lastne oči, da so še vedno otroci svoje svobodne domovine. Kri ni voda in klic domovine ne pozna meja, zato se bodo zopet radi vračali v svoj rodni kraj, na svojo domačo zemljico, ki jim je nekoč preskopo delila kruh. Bb TRETJA SKUPINA IZSELJENCEV IZ FRANCIJE Te dni je prišla na obisk v domače kraje tretja skupina izseljencev iz Francije. Izseljenci iz Francije se bodo v glavnem ves avgust mudili pri svojcih in sorodnikih. FOTO-ALBUM »DRAGI KRAJ DOMAČI« 2E V PRODAJI Izseljenski foto-album »Dragi kraj domači«, ki je izšel za letošnjo osrednjo izseljensko prireditev v našem okraju, je že v prodaji. Razen v pisarni podružnice Slovenske izseljenske matice v M. Soboti se lahko nabavi tudi v knjigarni »Dobra knjiga« in v soboških kioskih za prodajo časopisja. VSEM UDELEŽENCEM IZSELJENSKE PROSLAVE V SOBOTI Vse udeležnce osrednje izseljenske proslave v Soboti in krožnega izleta po Prekmurju obveščamo, da lahko nabavijo fotografije s teh prireditev v pisarni soboške Podružnice izseljenske matice (Trubarjev drevored 2/II). Pred spomenikom narodnega heroja Štefana Kovača ZBIRANJE DOKUMENTARNEGA GRADIVA O IZSELJENCIH Na pobudo podružnice Slovenske izseljenske matice v Soboti, so začeli po vseh občinah v Pomurju z zbiranjem dokumentarnega gradiva o naših izseljencih. Namen te akcije je, da bi se ohranilo dragoceno dokumentarno gradivo o naših izseljencih bodočim pokolenjem. Zbrano gradivo bo hkrati bodoči zametek izseljeniškega oddelka v Pokrajinskemu muzeju v Soboti in bo kronološko urejeno. Maemillan (na sliki poleg njega DeGaulle) — neuspeh v Atenah in Ankari, ker nameravajo v Atenah ponovno predložiti ciprsko vprašanje OZN naš zunanjepolitični pregled Debata o Bližnjem vzhodu v Generalni skupščini OZN Priložnost za odstranitev krize ZDA umaknile iz Libanona prvi bataljon mornariške pehote Včeraj se je začela v Generalni skupščini OZN debata o Bližnjem vzhodu, pred tem pa so bili opazovalci priče intenzivnih posvetovanj med glavnimi delegati. Važnost izrednega zasedanja Generalne skupščine je poudarjena s tem, da vodijo delegacije številnih dežel zuna- nji ministri, in sicer zunanji ministri ZDA, SZ, Velike Britanije, Združene arabske republike, Japonske, Kanade in še nekaterih dežel. Jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju vodi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Ne glede na končni izid nudi izredno zasedanje Generalne skupščine OZN izredno priložnost za prebroditev krize, ki je nastala z an-gloameriško oboroženo intervencijo v Libanonu in Jordanu. Od prvega trenutka krize na Bližnjem vzhodu so bili Združeni narodi edina realna in edina učinkovita pot za odstranitev krize. Dogodki so to v celoti potrdili. Zadnje čase je pozornost svetovne javnosti najbolj vzbujal poskus, da bi organizirali sestanek predsednikov vlad. Kakor znano, se takšen poskus ni obnesel vzlic dobrim željam, s katerimi ga je spremljala svetovna javnost. Naša vlada se je takoj od začetka krize zavzemala za akcijo svetovne organizacije. Že 18. julija je objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da je spričo nevarnosti za mir, ki jo krije v sebi položaj na Bližnjem vzhodu, postalo potrebno, da se neutegoma skliče Izredno zasedanje Generalne skupščine ZN. Takšno stališče naše vlade in njeno naglo reagiranje je naravna posledica globoke pod-vrženosti miru in miroljubnim metodam odstranjevanja nape- tosti na svetu. Spričo naših last-nii in bogatih mednarodnih izkušenj v povojnem obdobju "hladne vojne" se je lahko jugoslovanska vlada že prvi dan postavila na stališče, da gre na področju Bližnjega vzhoda za posebno nevarno intervencijo od zunaj, ki ogroža svet in zaradi česar je potrebna nujna aktiviizacija vseh članov OZN. Dogodki, ki so sledili, so v celoti potrdili upravičenost tega jugoslovanskega stališča. Akutna faza bližnjevzhodne krize je sicer minila, ostali pa so tisti elementi, ki so privedli do krize. To pomeni, da je položaj še zmeraj takšen, da lahko vsak hip nastanejo nove, še hujše komplikacije in krize. Spričo vsega tega izredno zasedanje Generalne skupščine ni nič izgubilo na svoji potrebi in nujnosti. Predsednik sovjetske vlade Hroščev je pred dnevi v odgovoru na Macmillanovo poslanico navedel razloge, zaradi katerih je sovjetska vlada predlagala izredno zasedanje Generalne skupščine namesto Varnostnega sveta. Po njegovih besedah je v teh okoliščinah prišla sovjetska vlada do sklepa, da je za hitrejše ukrepanje za ustavitev agresije nujno potrebno sklicanje ne Varnostnega sveta, ampak izredno zasedanje Generalne skupščiie OZN. Hroščev je pripomnil, da je sovjet- ska vlada tndi upoštevala, da predstavlja Generalna skupščina najre-prezentativnejši organ. Odgovor Hruščeva dalje pravi, da je po tiskovni konferenci, ki jo je imel ameriški zunanji minister Dulles 3. julija, postalo popolnoma očitno, da se je vlada ZDA odločila za navadno zasedanje Varnostnega sveta z vsemi njegovimi značilnimi negativnimi vidiki in slabostmi, ki izvirajo iz njegovega sedanjega sestava, da bi opravičile agresivnost akcije ZDA in Velike Britanije na Bližnjem in Srednjem vzhodu in da bi z razgovori o navidezni nevarnosti pred nekakšno »posredno agresijo« zvalile na druge države odgovornost za nevarni položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Tako Hruščev. ZDA sprva res niso kazale pripravljenosti za konferenco na najvišji ravni; nato so pristale, da se skliče poseben sestanek Varnostnega sveta, ki bi se ga udeležili predsedniki vlad, vztrajale pa so pri »normalnih pripravah in normalnem postopku« ter se izogibale neformalnim razgovorom. ZDA namreč želijo, da bi v tem času hkrati dosegle troje: — utrdile libanonski položaj ugodno zase; zato se jim ne mudi poglobiti se v bistvo bližnje in srednje-vzhodnih problemov; — se ne odrekle svojemu vojaškemu posredovanju, temveč ga celo (Nadaljevanje na 6. strani) LETALSKI CENTER ZA POMURJE Bliža se dan svečane otvoritve pomurskega letalskega centra. Razen letališča so na poti proti Bakovcem zgradili tudi hangar (na sliki), vreden več kot devet milijonov dinarjev. Berite sestavek o aeromitingu velikega formata, ki bo 31. avgusta na soboškem letališču, na 3. stranil RADGONA PRAZNUJE Radgona praznuje že petič svoj občinski praznik, ki nas spominja na dan, ko so se pred sedemnajstimi leti v stavbi Murske regulacije sestali radgonski prvoborci, da bi se dogovorili o začetku organizirane akcije proti okupatorju. Ni moč zanikati, da so se na področju nekdanjega ljutomerskega in radgonskega okraja sestajali zaskrbljeni rodoljubi že pred prihodom Stavka Šlandra, člana CK KPS, v ljutomerski okraj 29. julija 1941, toda dokler niso našli povezave s Partijo in Osvobodilno fronto, pravih rezultatov ni bilo in jih ni moglo biti, ker — zaradi znanih okolnosti — v ljutomerskem okraju ni bilo nobene osnovne partijske organizacije. Vidnih rezultatov ni moglo biti niti v Radgoni, čeprav sta tu delovala dva predvojna skojevca Ivan Hojs in Jože Holc, ki sta ob okupaciji vključila v delo tudi Milana Klemenčiča in Bojana Gorenca iz Radgone ter Jožeta Dibelčarja iz Rade-nec. Prek Jožeta Holca pa so dobili zvezo tudi s Štefanom Kuharjem-Boja-nom in Joškom Talanyjem. Milan Klemenčič se je povezal s svojim profesorjem Jožetom Kerenčičem-Jankom ter s poznejšim partizanom Francem Pintaričem. Povezovanje pa se je še nadaljevalo. Maja 1941 je Jože Holc nastopil službo pri Murski regulaciji. Njenega uslužbenca, gradbenega tehnika Ota Jemca, je Jože Holc kmalu vključil v narodno-osvobo-dilno gibanje. Povezave navzgor pa ni bilo vse do 10. avgusta 1941, ko sta se Holc in Kuhar slučajno srečala v Radencih in se dogovorila za sestanek aktiva 13. avgusta na Kapeli in 14. avgusta v Radgoni. Oba sestanka sta uspela. Štefan Kuhar je na sestanku v prostorih Murske regulacije v Radgoni, ki so se ga udeležili Ivan Hojs, Jože Holc, Oto Jemc in Zora Kovačec, stražila pa sta Martin Tkalec, skladiščnik Murske regulacije, in Anica Jemc — pojasnil pomen in vlogo Partije, Osvobodilne fronte in Skoja v narodnoosvobodilnem gibanju in dal navodila za sabotažne akcije. Holca in (Nadaljevanje na 6. strani) PRVE PRIREDITVE Radgona, 13. avgusta. Danes zvečer je bila v Gornji Radgoni prireditev, na kateri so nastopili med drugimi tudi Veseli planšarji. Jutri zjutraj bo slavnostna seja občinskega odbora SZDL in občinskega ljudskega odbora, zatem bo nastop gasilskih društev, popoldne pa konjske dirke. Kaže, da bo obiskovalo vse prireditve ob radgonskem občinskem dnevu precej ljudi. BLIŽNJI CILJI Da je specializacija Goričkega za sadjarstvo kot glavno prevladujočo kmetijsko panogo še kako potrebna, smo si več ali manj vsi na jasnem. Tudi vzroki, ki narekujejo takšen proces, so nam znani. Toda to je šele začetek poti, ki nas naj pripelje k začrtanemu smotru. L.daj je prvenstveno važno, da najdemo in v naših razmerah uveljavimo ustrezne oblike in organizacijo; o sadjarskih skupnostih, ki so se v nekaterih slovenskih pridelovalnih okoliših že dokaj dobro obnesle, sicer vemo precej iz naših vsakdanjih razgovorov, toda zelo malo o njihovih izkušnjah, ki bi jih bilo moč presaditi v naše razmere in jih še dopolniti v pogojih domače prakse. Organizacijsko-strokovno u-smerjauje o tem smislu je zuaj se aokaj za težnjami najnaprednejši n sadjarjev, ki ze čutijo, da jim je putrevna neka specializirana organizacija, o kateri Vodo lahko po ravne jsi poti uveljavljati svoje prizadevanje po načrtnem in smotrnem sadjarjenju, kateremu kot posarnezniki niso več kos, kljub se tako dobrim in dragocenim izkušnjam, ki so si jih pridobili o večletni praksi. Časi umetnega spodbujanja individualnih pridelovalcev sadja z raznimi subvencijami so namreč že za nami in zdaj je nastalo o sadjarstvu precejšnje zatišje, ki pa ne napoveduje bodočega nazadovanja v tej kmetijski stroki, marveč prej iskanje sedanjim družbenim smotrom ustrezne poti, ki bo mobilizirala tako zadružne organizacije kot individualne sadjarje, da bodo z medsebojnim pridelovalnim in obnovitvenim sodelovanjem utrli sadjarstvu še očitnejši napredek. Vendar, če hočemo doseči,, da bodo tudi o naši pokrajini postale sadjarske skupnosti množično gibanje pod okriljem zadružništva, je treba smelo začeti, kajti potrebne so svetle točke, okrog katerih se bo to gibanje množilo in ob vzgledih utrjevalo. In kje bo to najlaže doseči? Mačkovska zadruga bi s svojim izrazito prevladujočim sadjarstvom prav gotovo lahko bila med pionirji tega gibanja, še zlasti zato, ker že ima prve, čeprav neorganizirane zametke takega gibanja. To, kar naj bi bila ta zadruga o goričkem meri- lu, so namreč Kuštanooci v zadružnem — prava sadjarska vas, ki je v zadnjih letih, očitno napredovala pri obnovi sadovnjakov. V Kuštanovcih je torej že solidna osnova za tako skupnost: o gospodarskem pogledu, saj 3400 sadnih dreves, ki so jih doslej na novo posadili na večjih ali manjših zemljiških kompleksih (največ ji meri celo 7 ha), že daje ali pa bo kmalu dajalo prve plodove, torej se že rentira in prinaša prve dohodke za nadaljnje prizadevanje vaške skupnosti na tem področju, kakor tudi v tem, da so precejšnje izkušnje, ki so jih pridobili sadjarji pri dosedanjem skupnem obnavljanju, že prisotne za nadaljnjo mobilizacijo sil o tem sadjarskem okolišu. Tem zarodkom skupnega prizadevanja, ki jih je treba drugod šele ustvarjati, čeprav sedaj precej drugače, je treba dati samo organizacijsko obeležje, jih nadalje razvijati in dopolnjevati z novimi izkušnjami. Splošno obeležje priprav za kooperacijo in ustanovitev sadjarske skupnosti pa kaže o mačkovskem okolišu, da smo doslej še premalo zadeli o polno; okrog teh pomembnih gospodarskih akcij je še precej nejasnosti in organizacijske nebogljenosti, pa tudi premalo zavzetosti in doslednosti. Ljudje, ki naj bi se pri- delovalno navezovali na svojo zadrugo, še zdaleč premalo vedo o tem, kakšne naloge bodo prevzeli in kakšne koristi lahko pričakujejo od teh akcij. Premalo je tudi individualnega dela z zadružniki, čeprav kaže praksa, da so naši ljudje dostopni tudi za za-. hteve sedanjega časa, če jim je nedvoumno predočeno, za kaj pravzaprav gre. Posledica vsega tega so nihanja pri opredeljevanju za pridelovalno sodelovanje in sadjarsko skupnost. Vidimo torej, da včasih zgrešimo prvi cilj, da bi dosegli. kar smo si sicer zapisali tudi o perspektivne načrte. Ko razpravljalno o vsesplošnem uveljavljanju kooperacije v pokrajini, smo premalo zavzeti za to, da bi v krajih, kjer je to mogoče doseči z nedvoumno prepričevalno besedo in organizirano strokovno pomočjo, podprli to zares pomembno gospodarsko akcijo daljnosežnega pomena s prvimi konkretnimi dosežki, ki bi spodbujali in mobilizacijsko delovali tam, kjer bo težje prodreti. Ne ostanimo torej samo pri iniciativnem odboru že tolikokrat rregistriranei in neregistrirane sadjarske skupnosti na Goričkem, marveč si čimprej poiščimo izhodiščne točke za naše nadaljnje prizadevanje na kmetijskem področju! Pred dnevi — 9. avgusta t. 1. — je tudi koledarsko minilo 90 let od prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Ko smo letos praznovali to pomembno obletnico, smo se odločili za proslavo v zavesti, da so tabori vsaj v zametku vsebovali najvažnejše elemente začetkov narodnoosvobodilne borbe, katere vrhovno načelo je, da postane narod gospodar svoje zemlje in svoje usode. Ljutomerski tabor je sprožil vrsto taborov. Že 6. septembra 1868 so sklicali savinjski rodoljubi slovenski tabor v Žalcu, čigar 90-letnico bomo praznovali v kratkem. Naša slika prikazuje zgodovinski posnetek prvega slovenskega tabora 9. avgusta 1868. v Ljutomeru. Strokovna svetovalnica Zadružniki iz mačkovskega okoliša izražajo željo, da bi pri njihovi zadrugi čimprej odprli strokovno svetovalnico, v katero bi vsaj enkrat mesečno zahajali strokovnjaki iz središča in jim posredovali potrebne strokovne nasvete. O taki svetovalnici so nekoč že resno razpravljali, vendar je niso vpeljali zaradi prevelike zahteve območne poslovne zveze v letnem znesku 42.000 din, kar pomeni, da bi jih veljal en obisk kmetijskega strokov, okrog 3500 din. Kljub temu, da je zahteva res velika, bi v zadružni blagajni vendarle morah najti sredstva za ta namen, saj se tamkajšnji kmetovalci vedno raje poslužujejo kmetijske strokovne službe, vendar kmet ni v stanju, da bi lahko sam plačal enkratno storitev strokovnjaka V tolikšnem znesku. To pa tudi potrjuje, kako potreben je mačkovski zadrugi kmetijski strokovnjak, ki ga sedaj nimajo in bi si ga morali čimprej zagotoviti, če ne drugače, s štipendiranjem, za kar se jim sedaj ponuja ugodna priložnost Kuštanovski sadjarji o kooperaciji TUDI V MAČKOVSKEM OKOLIŠU SE PRIPRAVLJAJO ZA PRIDELOVALNO SODELOVANJE MED ZADRUGO IN NJENIMI ČLANI. PRVA PREDVIDEVANJA: 10 ha ZEMLJE Z ITALIJANSKO PŠENICO IN USTANOVITEV PRVE SADJARSKE SKUPNOSTI. Menda ne bomo izdali nobene skrivnosti, če povemo, da pripisujejo največ obetov Kuštanovcem — vasi, v kateri je zadnjg leta nastal pravcati gozd nanovo posajenih sadnih dreves, ki v glasnem tudi ustrezajo sadnemu izboru po plemenih, in sortah. Zato ni naključje, če se je naš sodelavec ob obisku v Mačkovcih oglasil pri kuštanovskih sadjarjih A. Ovčku, E. Temlinu in L. Balerju, ki bodo letos že sodelovali z zadrugo pri pridelovanju pšenice italijanskih sort, da bi od njih izvedel, kaj menijo o kooperaciji in drugih akcijah v kmetijstvu. Posredujemo v glavnih črtah njihovo skupno mnenje. STIČNE TOČKE Tako sodelovanje mora temeljiti na medsebojnih koristih zadruge in kmetovalca. Presežno vrednost nad zajamčenim hektarskim donosom ali drugim dosežkom s kooperacijo si obe stranki delita po vloženih sredstvih. V naših pridelovalnih razmerah bi bila ta delitev morda najugodnejša za obe strani v razmerju 50;50. Pri pšenici italijanski sort bi na primer zadruga zajamčila 25 stolov pridelka na hektar; v naših dokaj zaostalih krajih namreč kmetje nimajo dovolj sredstev, da bi lahko sami dosegli to količino. VELIKA PREDNOST Zadruga, če bo hotela v naših razmerah uveljaviti pridelovalno sodelovanje, bo morala vlagati v kmetijstvo znatno več sredstev kot doslej, saj dobimo često vtis, da se za vse drugo prej najdejo sredstva v zadružnih skladih. Pri nas imamo znatno prednost pred dolinskimi zadrugami: precejšen dohodek, brez katerega bi naša zadruga ne imela tako trdne gospodarske osnove, nam daje les iz gozdov. To prednost bi morali učinkoviteje obrniti v prid kmetijstva v našem okolišu, predvsem v smeri specializacije za sadjarstvo in živinorejo, ki sta naši poglavitni kmetijski stroki in tudi največji gospodarski obet. CISTI RAČUNI Pridelovalno sodelovanje med obema partnerjema mora biti na realnem gospodarskem računu, se pravi, točno določeno in tudi dosledno izpolnjevanje medsebojne obveznosti. Pri sklepanju pogodb ne kaže pretiravati v eno ah drugo skrajnost, saj je treba upoštevati tudi gorički specifični problem: prenaseljenost in z njo povezano sezonstvo, ki bo vsaj sprva vplivalo na obseg vzajemno dogovorjenih obveznosti enega ah drugega partnerja*. SEMENA Zaradi slabše kakovosti zemlje in drugih pogojev se pri nas naglo izrojevajo semena raznih kultur, zlasti še žit, zato nam je posebno dobrodošlo sodelovanje na področju semenarstva. Očitno je, da ne bomo mogli dosegati večjih hektarskih donosov brez rednega ob- navljanja semena, ki pa bo moralo seveda ustrezati naši zemlji, klimatskim in drugim pogojem. GLOBOKO ORANJE Potrebne so nam strojne storitve pri globokem in tudi rednem oranju, brananju in uveljavljanju drugih agrotehničnih ukrepov. Stroji morajo biti primerni za naše pridelovalne razmere, sicer nam ne bodo dosti koristih. APNENJE ZEMLJIŠČ Naši zemlji zelo primanjkuje apna. Sredstva za apnenje pa so predraga, saj jih dobivajo kmetje v bližini tovarne po 1,5 din za kg, pri nas pa veljajo enkrat več. Zadruga bo morala v bodoče za to bolj skrbeti in vlagati tudi svoja sred- stva, saj je apnenje zemlje prav gotovo eden najvažnejših agrotehničnih ukrepov. STROKOVNA POMOČ Potrebna nam je strokovna pomoč, zlasti še na področju pravilnega uporabljanja semen in umetnih gnojil v naših pridelovalnih razmerah. Stalna strokovna svetovalnica, v kateri bi nam strokovnjaki vsaj enkrat na mesec posredovali potrebne nasvete, je pri naši zadrugi še kako potrebna in bi jo bilo treba že enkrat odpreti. Sicer pa v naši zadrugi sploh pogrešamo kmetijskega strokovnjaka. SPECIALIZACIJA GORIČKEGA O Smo za to kakor tudi za ustrezno organizacijo, s katero bomo lahko uresničili ta pomemben gospodarski smoter, vendar bo hkrati z uresničevanjem te akcije potrebno zagotoviti tudi stalne možnosti za vnovčevanje sadja na tržišču, kar pomeni, da smo za oboje- stransko rešitev tega problema. Ob specializaciji Goričkega se bo nujno pojavil tudi problem predelave sadja v sokove in druge brezalkoholne pijače. Spričo tega, ker so Mačkovci naravno središče močnega sadjarskega zaledja, bi bilo prav, če bi v tem kraju zgradili vsaj manjši predelovalni obrat. SADJARSKE SKUPNOSTI so za to primerna organizacijska oblika, čeprav morda sam izraz »skupnosti našim ljudem ne leži preveč, ker si zamišljajo, da bo s tako skupnostjo po-segano tudi v njihove lastninske pravice. Pogoj: taka skupnost mora biti nekaj trajnega in trdnega, kar je potrebno zagotoviti z ustreznimi pravih, da ne bo razpadla čez noč. Samo od take skupnosti bosta imela koristi tako zadruga kot kmetovalci, v širšem smislu pa tudi družbena skupnost. NAKLONJENOST V KUŠTANOVCIH V naši vasi smo precej naklonjeni taki organizaciji, saj nas je nekaj kmetovalcev, ki se ne bi težko odločili, drugi pa bi nam pozneje prav gotovo sledili, če bi jim brez ovinkov dokazali, kaj hočemo s tako skupnostjo. POČASNOST ZADRUGE O Dozdajšnja prizadevanja naše zadruge so bila prepočasna in premalo dosledna, saj smo n. pr. že pol leta zgolj pri iniciativnem odboru za tako skupnost, tako dolgo že pošiljamo skupino sadjarjev na poučno ekskurzijo, da bi si ogledali neko vzorno sadjarsko skupnost, »uvažamo« vzorna pravila in si izposojujemo enoosni traktor s potrebnimi priključki za opravljanje poskusnih del v sadovnjakih, toda dalje od razprav, kaj je najprej potrebno — sadjarska skupnost ali stroji za njeno operativno funkcioniranje in obratno — še vedno nismo prišli. KREPITEV SKLADOV Pri zadrugi bo potrebno okrepiti zlasti tiste sklade, ki neposredno služijo za obnovo sadjarstva. Morda ne bi bilo napačno, če bi se v našem zadružnem okolišu odločili za en ali dvodinarski prispevek od vsakega kg odkupljenega sadja. Te prispevke bi zbirali v zadružnih namenskih skladih za sadjarstvo. MEHANIZACIJI Gospodarsko moč kmetijske zadruge merimo tudi po tem, koliko mehanizacijskih sredstev ima in kakšne. V mačkovski zadrugi niso na slabem, saj imajo poleg kamiona, ki ga uporabljajo pretežno za prevoz lesa in druge usluge, tudi traktor »Ferguson« s petimi priključki, štiri prevozne in štiri na-hrbtne škropilnice, dva sejalnika, izruvače za krompir in druge manjše stroje, ki v znatni meri olajšujejo članom delo na polju in v sadovnjakih. Vendar, menijo zadružniki, so storitve s traktorjem »Ferguson« za sedaj očitno predrage, saj stane efektivna traktorska ura 800 din (zaradi neugodnih talnih razmer in velike razkosanosti parcel lahko s tem traktorjem zorjejo na Goričkem največ do 1,5 ha orne zemlje, medtem ko drugod nad 2 ha). Predrage traktorske storitve v dokajšnji meri ovirajo zadružnike, da bi se v izdatnejši meri posluževali zadružnega traktorja, zato še vedno rajši posegajo po svoji konjski vpregi, često tudi pri delih, ki so še posebno priporočljiva za traktorje (globoko oranje). V svojih zahtevah za realnejšo kalkulacijo traktorskih storitev ne očitujejo zadružniki stremljenj, da bi zadruga morala imeti s traktorjem izgubo, marveč samo to, da traktor ne more služiti kot sredstvo za pridobivanje morebitnega dobička; pravijo namreč, da je za zadrugo veliko bolj koristno naložen kapital, če bo traktor bolj izkoriščen za kmetijske namene, kot je sedaj, ko mora včasih počivati zaradi pomanjkanja dela. Kritika na račun predragih traktorskih storitev je sicer že prodrla v zadružni upraviii odbor in dobila potrdilo za svojo upravičenost tudi v njegovem sklepu, da je treba traktorske storitve poceniti (600 do 700 din na uro), vendar pa je za sedaj, kakor pravijo zadružniki, ostalo zgolj pri sklepu, dasiravno so se operativni zadružni uslužbenci na seji izrekli za tako pocenitev, kar pomeni, da zanjo ni posebnih zadržkov, ki bi bili morebiti v škodo zadruge kot gospodarske organizacije. Besede in obljube so torej premalo, ko gre za tako občutljiv problemi Praksa v mačkovski zadrugi je tudi pokazala, da so majhni kmetijski stroji za zadrugo pravzaprav nepotreben in tudi nerentabilen balast, saj sami zadružniki ugotavljajo, da nad »romanjem« teh strojčkov in naprav od hiše do hiše ni bilo pravega nadzorstva in zato so le redkokdaj lahko ugotovili, kdo naj plača storitev ali kje se je stroj pokvaril in postal mrtev kapital za zadrugo. Tudi vzdrževanje teh strojev je bilo zaradi slabega nadzorstva skrajno pomanjkljivo, kar se je seveda moralo poznati pri dolžini njihove uporabnostne dobe. Naprednejši mačkovski zadružniki zategadelj menijo, da so manjši stroji zaradi dostopne cene še vedno v območju realne plačilne zmožnosti posameznih članov zadruge in si jih naj zato oni sami nabavljajo, medtem ko naj ima zadruga samo večje stroje, ki so ji potrebni za uveljavljanje ključnih agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu in si jih posameznik ne more omisliti. Vse kaže, da bo moralo to načelo do kraja obveljati tudi v zadružnem vodstvu, pa če je to posameznikom prav ali ne, kajti koristi zadruge morajo biti na prvem mestu, če hočemo, da bo zadruga takšna, kot si jo želi večina zadružnikov. Bralcem "Pomurskega vestnika" V prejšnji številki »Pomurskega vestnikai smo objavili pod naslovom »Ugodni pogoji za gradnjo obrata sadnih in grozdnih sokov ter koncentratov v Murski Soboti« nekaj misli v zvezi z izgradnjo tega obrata izpod peresa avtorja tov. Petra Tujca iz Ljubljane. Ker je redaktor iz povsem tehničnih razlogov izpustil uvod, ki navaja nekaj splošnih, že znanih ugotovitev in ker smo namesto tega uvoda zapisali, da se »prav z vsemi trditvami uredništvo ne more strinjati«, je poslal tov. Peter Vujec uredništvu odprto pismo, v katerem med dru- gim pravi, da je vprašanje izgradnje omenjenega obrata ne samo aktualno temveč tudi izrednega gospodarskega pomena za Pomurje in meni, da je treba o njem javno razpravljati, a tudi polemizirata S temi besedami je tov. Peter Vujec izrazil tudi naše mnenje im željo, zato pozivamo bralce k širši razpravi o tem perečem problemu. Glede na očitek v odprtem pismu, češ da s pripombo, da se »prav z vsemi trditvami (v objavljenem sestavku tov. Petra Vujca — op. ur.) uredništvo ne more strinjati« vna- prej duši konstruktivno razpravo čim širšega kroga bralcev, uredništvo izjavlja, da ima glede misli tov. Petra Vujca v omenjenem sestavku le naslednji pomislek, medtem ko, kot vsi delovni ljudje Pomurja, pozdravlja in podpira pobudo predstavnikov OLO, tovarne mlečnega prahu in Kemičnega inštituta v Ljubljani za izgradnjo obrata sadnih in grozdnih sokov ter koncentratov v Murski Soboti: Ker bo po končani izgradnji izdelovala sodne in grozdne sokove ter koncentrate tovarna mlečnega prahu, (NadaJjevanje na 6. strani) POMURSKI VESTNIK, 14. avg. 1958 2 ZGODOVINSKI POSNETEK Delo v sadovnjaku — poplačan trud jeseni RADGONSKA OBČINA JUTRI PRED RADGONSKIM OBČINSKIM PRAZNIKOM JE OBISKAL NAS SODELAVEC SEKRETARJA OBČINSKEGA KOMITEJA IN LJUDSKEGA POSLANCA TOV. MARIJO LEVARJEVO TER JI ZASTAVIL VEČ VPRAŠANJ S PODROČJA ZADRUŽNIŠTVA, KOMUNALE IN GOSPO-DARSTVA NA SPLOŠNO. Na prvo vprašanje glede priprav na sklepunje pogodb med zadružniki in kmetijskimi zadrugami za setev italijanske pšenice in glede na morebitne težkoče pri sklepanju pogodb je tov. Levarjema odgovorila: Poslovna zveza v G. Radgoni je sklicala sestanek upravnikov kmetijskih zadrug. Na tem sestanku so se sporazumeli glede jesenske setve. Pri pripravah za sklepanje pogodb za setev italijanske pšenice bodo sodelovali tudi vaški odbori Socialistične zveze. Prav bi bilo, če bi povabili na sestanke upravnih odborov KZ — ko so govorili o sodelovanju med kmetijsko zadrugo in zadružniki — tudi predstavnike Socialistične zveze. Seveda — je dejala tov. Levarjeva — vseh 245 hektarov, kolikor nameravajo Zasejati naši kmetovalci z italijansko pšenico, ne bo moč zajeti v pogodbeno sodelovanje. To iz znanih razlogov: nekateri zadružniki še vedno ne verjamejo, da je mogoče pri tej sorti pšenice doseči dober hektarski donos, čeprav je bilo to letos dokazano. Razen tega ne bi mogli vseh površin nadzirati, saj imajo naše kmetijske zadruge le 2 kmetijska tehnika. Kako pa je glede strokovnega kadra v kmetijskih zadrugah? To je pereče vprašanje. Sedaj štipendiramo samo 1 mladinca, lahko bi pa štipendiral 3 mladince v srednji kmetijski šoli in 1 agronoma. Na naše ponudbe glede štipendij ni nobenega odziva. Menim, da so te- mu krive tudi nekatere druge občine, ki ponujajo štipendistom višje štipendije, kot dopuščajo predpisi o štipendiranju. Na vprašanje o združevanju kmetijskih zadrug je Levarjeva dejala, da so v radgonski občini že pričeli z reorganizacij jo KZ. Tako so združili KZ Kapelo s KZ Radenci in KZ Sto-govci s KZ Apače. Nerešeno je še vprašanje KZ Spodnja Ščavnica in KZ Negova. Kaže, da bi bilo najboljše združiti KZ Negova s KZ Ivanjci in KZ Spodnja Ščavnica s KZ Radgona. Ali so pripravljene v sklepati kmetijske zadruge pogodbe z zadružniki za pridelek 50 q italijanske pšenice na hektar? Ne — je odgovorila tov. Levarjeva na to vprašanje. Računati je treba predvsem na to, da je zemlja posameznih zadružnikov, ki so pripravljeni sodelovati s kmetijsko zadrugo, zelo izčrpana. Razumljivo, da kmetijske zadruge ne bodo predvidevale v pogodbah večjega hektarskega donosa, kot ga je mogoče doseči na taki zemlji. Torej letos le od 30 do 35 q na hektar. Znano je, da v Gornji Radgoni že dalj časa pripravljajo načrte za ureditev mestnega središča, vodovoda itd. Kdaj bodo ti načrti uresničeni? Res je, da imamo pripravljen načrt za ureditev mesta. Na prostoru za poslopjem občinskega ljudskega odbora nameravamo urediti avtobusno postajo itd. Za ureditev trga bo potrebnih okrog 25 milijonov dinarjev. Vodovod, ki ga Radgona še vedno nima, bo »požrl« od 60 do 80 milijonov dinarjev. Resno razmišljamo o uvedbi krajevnega samoprispevka oziroma vodovodne skupnosti. Sredstva investicijskega sklada bomo porabil predvsem za zidavo stanovanjskih hiš. Letos smo pričeli graditi 12-stapovanjski blok v Marija Levarjeva Radgoni in nekoliko manjši stanovanjski blok v Apačah. V Radencih in Lutvercih so dogradili zadružne domove, ki prav tako delno služijo za stanovanja. Letos bi radi dogradili še en 12-stanovanjski blok. V Negovi nameravamo sezidati ambulanto, v Stogovcih šolo — torej, ne- samo Radgona, tudi ostali kraji v občini pridejo v poštev. Kdaj bomo te načrte uresničili, je težko predvideti. Kot kažejo stroški, to ne bo že prihodnje leto. Razen tega moram omeniti še nepredvidene primanjkljaje pri sredstvih občinskega ljudskega odbora, kot letos zaradi toče, ki je stolkla v nekaterih krajih občine vse pridelke. Občina oziroma skupnost je pri tem oškodovana za okrog 15 milijonov dinarjev. Ob koncu še odgovor na vprašanje o delu Socialistične zveze ter o občinskem pespektivnem načrta, o katerem bodo razpravljali na eni prihodnjih sej občinskega ljudskega odbora. Socialistično zvezo je treba najprej organizacijsko utrditi — je dejala tov. Levarjeva. Doslej se je dogajalo, da ponekod niso niti vedeli, koliko je članov SZDL, neredno so pobirali članarino itd. Danes lahko trdim, da so med najboljšim; vaškimi odbori SZDL odbor v Črešnjevcih, v Radencih, Zbi-govcib in na Janževem vrhu. Med najslabšimi pa sta Negova in Nasova. O perspektivnem načrtu pa čisto na kratko: trudimo se, da bo realen, kajti le od tega je odvisno, kakšna bo radgonska občina jutri! -jm POSESTVO ČRNCI V BESEDI IN SLIKI Na kmetijskem posestvu Črnci pri Apačah imajo lepo urejeno kokošjo farmo. Letos so naredili na pašnikih črnskega posestva med drugim tudi električne pastirje. Pravijo, da rabijo samo pičle pol ure in že je ograjen z žico precejšen del pašnika. 31. avgusta na soboškem letališču AEROMITING VELIKEGA FORMATA LETOŠNJI AEROMITING V MURSKI SOBOTI BO PRESEGEL OBIČAJNE MEJE — PREDVIDEVAJO SODELOV ANJE CEZ 40 LETAL — POSEBNO TRANSPORTNO LETALO ZA SKUPINSKE SKOKE — PRIČAKOVAN OBISK MITINGA: 15.000 LJUDI — SODELOVALA BODO TUDI BOJNA LETALA — POSEBNI VLAKI ZA PREVOZ GLEDALCEV? V nizu let po osvoboditvi je priredil Aeroklub v Murski Soboti že več uspelih aeromitingov, ki so privabili tisoče gledalcev tudi iz najbolj oddaljenih krajev Pomurja. Ti aeromitlngi so bili vedno odraz rasti letalske organizacije v Pomurju. Vedno več padalcev, vedno več jadralnih letalcev in že lepo število motornih pilotov. . . Toda kaj pomeni to tam, kjer bi letališča in ni hangarja, kjer bi hranili letala! Zato so se pred leti lotili soboški letalci gradnje letališča na poti proti Bakovcem. Pri gradnji letališča so jim pomagali vsi kolektivi v Murski Soboti in mladina. Pred tremi leti so se lotili še težje naloge — gradnje hangarja. Toda gradnja letališča ni bila tako težka. Zemljo je dala občina, mnogo so prispevali ljubitelji letalstva in nekaj denarja je tudi bilo. Hungar so začeli graditi na svojevrsten način. Po mnogih besedah so sklenili: začnemo. Kako bo, pa bo! Spodbudo je dal tov. major Raduha, je prispeval nekaj kamionov stare opeke z nekih ruševin. Največjo trdoživost in prizadevnost pa je pokazal tovariš Mirko Bitenc, ki je apeliral na vse strani. S pomočjo vseh aktivnih letalcev so si v aeroklubu zagotovili pomoč nekaterih podjetij v gradbenem materialu in podobnem, kar so potrebovali, mnogo pa so prispevali tudi kmetje sami v obliki darovanega lesa. Tega so uporabili ravno te dni za gradnjo strešne konstrukcije in so tako v etapah dveh let zgradili hangar. To na pomeni, da smo dobili v Soboto LETALSKI TEATER za Pomurje. To je zmaga, o kateri je vredno govoriti in o kateri bodo še govorili v kroniki letalcev. Hangar, ki je vreden več kot devet milijonov, so uspeli zgraditi za tri milijone. To je potrebno proslaviti in to bodo proslavili z aeromitin-gom velikega formata, ki bo 31. avgusta na letališču. Ta aero-miting bo združen z otvoritvijo letalskega centra in otvoritvijo hangarja. Sodelovali bodo letalski modelarji z nekaterim: predstavniki iz Ljubljane — rekorderji. Sodelovali bodo tudi padalci, in če povemo, da so v Soboti doma padalci, ki so bili že tudi državni odnosno republiški prvaki, povemo, koliko lahko od njih pričakujemo. Zaradi padalcev bo prispelo v Soboto tudi transportno letalo YU-52, ki bo omogočilo tudi skupinske skoke. Kako skačejo, pa ste videli že te dni, ko so bili opravljeni, kot vsako leto, šolski skoki. Toda veliko bolj zanimiva je vest, da bodo sodelovali letalci iz vse Slovenije in kot pričakujejo, tudi letalci ostalih republiških zvez. Na soboškem letališču se bo menda naenkrat zbralo naa 20 MOTORNIH LETAL in prav toliko jadralnih letal. Seveda bodo ti letalca, ki bodo upravljali s tolikimi letali, prikazali marsikatero mojstrovino, katere še nismo videli na soboškem nebu. Toda vrhunec vsega bodo vsekakor obljubljena vojaška lovska letala in morda kak lahki bombnik. Lovci pa so poslastica, če se spomnimo, koliko raznih figur morajo ob- vladati, da se v borbi obnesejo. Seveda je potreben tudi pogum in drznost. Tega pa našim letalcem ne manjka. Torej bomo imeli kaj videti Nekaj še nevidenega! To nam bodo pripravili letalci. Čez štirideset letalskih aparatov vsekakor niso mačje solze. Zato menijo v soboškem aeroklubu, da bo potrebno naročiti posebne vlake za prevoz na ta miting. Menijo, da to ni pretirano, ker se sklicujejo na izkušnje v drugih krajih, kjer so že imeli prireditve takega formata. Seveda bodo poskrbeli tudi za prigrizek in pijače. Za drugačno udobnost pa bo poskrbela narava sama s senco v bližnjih gozdičih. (Seveda, če ne bo dež.) Mnogo skrbi se obeta — če bo res obiskalo ta miting nad 15.000 ljudi, kot menijo soboški letalci. Morda pa so le preveliki optimisti. Toda letalci se odlikujejo prav po — optimizmu. Kjer pa je optimizem, tam je tudi uspeh! Torej srečno! Bralci nam pišejo Kaj pa vljudnost do izletnikov? Ena najlepših izletniških točk za naš kraj je nedvomno Gomila, ki je od nas oddaljena slabi dve uri pešboje. Domačini in v zadnjem času tudi sosedje, se vse premalo poslužu- jejo te lepe razgledne točke. Na vsak način bi bilo priporočljivo, da bi vsaj ob nedeljah deloval pod razglednim stolpom kakšen bife, kjer bi človek lahko dobil konservirane jedi, ki se ne pokvarijo. Tudi kakšne pijače bi ne smelo manjkati: radenske slatine, cocte. Morda bo odbor Turističnega društva Gomila o tem razpravljal. Nikakor pa se ne bi smel ponoviti primer, ki se je dogodil eno prejšnjih nedelj. Večja izletniška družba (17 oseb) je bila na Gomili Dan je bil lep, rekli bi, nebeški. Otroci so se veselo igrali. Neka izletnica je odšla z mladino k sosedni hiši po vodo in vprašat po vinu, Z njo so šli tudi otroci Mala, devetletna punčka je počakala pred hišo, kjer pa so trije fantalini naščuvali nanjo mladega psa volčjaka. Pes se je res zagnal v punčko in jo ugriznil v gornji del noge. Otrok se je silovito prestrašil in dobro razpoloženje otrok in družbe je prenehalo. Ne le, da je to surovost prvi vrste, s takim početjem s; Gomila pač ne bo pridobila gostov. Hkrati ima lahko tak pasji ugriz tudi hujše posledice. Sodim, da bi kazalo te pobaline primerno posvariti, da se v prihodnje take stvari ne bodo dogajale. Bodimo do izletnikov vljudni, ne pa surov; in neolikani. D. K., Videm ob Ščavnici Heroja Kerenčič in Tomasini — vzornika radgonske mladine Ob občinskem prazniku G. Radgone se bomo oddolžili tudi spominu narodnih herojev Jožeta Kerenčiča m Silvije To-masini. Silvira je že v gimnazijskih letih v Mariboru sodelovala v »Svobodi« in ženskih društvih, kot študentka germanistike od leta 1933 do 1938 na univerzi v Ljubljani pa je bila zelo aktivna v levičarskem »Mladem Triglavu« do njegovega razpusta, pozneje pa v Domu viso-košolk. V tem času se je spoznala tud; s pisateljem Tonetom Čufarjem in mu pomagala pri urejevanju Delavskega lista. Zaradi take svoje dejavnosti je postala član KIJ. Po diplomi ni mogla dobiti službe in se je vsa posvetila partijskemu delu v Mariboru. Ko je v začetku šolskega leta 1940/41 dobila službo na gimnaziji v Kosovski Mitroviči, je že divjala druga svetovna vojna. Vedela je, da Jugoslaviji ne bo prizaneseno, zato je na novem službenem mestu brez odlašanja poiskala stik s partijsko organizacijo v Kosovski Mitroviči. Na gimnaziji je takoj začela zbirat; okrog, sebe siromašne šintarske, srbske in črnogorske dijake, da bi jim pomagala pri učenju, obiskovala pa je tudi njihove starše in jim celo pomagala pri delu. Na njeno pobudo in z njeno pomočjo so organizirali tudi dijaško kuhinjo. Silvira je tako postala najbolj priljubljeni vzgojitelj mitroviške mladine. Med okupacijo je Silvira svojo aktivnos.t še povečala, saj je bila nevarnost, da nacist; izkoristijo v svoje osvajalske namene šiptarsko narodno manjšino, ki je bila v stari Jugoslaviji brez vseh pravic. Aktiv Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ki ga je Silvira ustanovila na gimnaziji že v stari Jugoslaviji, je dal veliko število najboljših borcev za partizansko vojsko. Nemškim okupatorjem ni ostala prikrita Silvirina dejavnost, ni jim ostalo prikrito, da pripravlja ljudi na odpor, da jih pošilja v partizane, da zbira material, da so pri njej ile- V tem, ko je Silvira vso svojo dejavnost posvetila predvsem mladini je bil Kerenčiču posebno pri srcu viničarski proletariat, med katerim se je rodil in dorasel v Jastrebcib pri Kogu. To izpričujejo tudi njegovi spisi v prvi vrsti razprava Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah. Kot sin malega kmeta Kerenčič sprva ni mislil na visokošolski študij, ker starši stroškov ne bi zmogli, zato se je odločil za učiteljišče v Mariboru. Toda, ker je začutil v sebi poslanstvo političnega in kulturnega delavca, je višjo izobrazbo skušal doseči na ta način, da je po učiteljski diplom: študiral še pedagoško skupino na Univerzi v Ljubljani. Hkrati pa se je v okviru levičarskega študentskega kluba »Njiva« posvetil študiju marksizma. Ob ljutomerskih dogodkih 1. septembra 1935, zaradi katerih je Kerenčiča začela preganjati oblast, je že bil član Zveze komunistične mladine Jugoslavije, pozneje pa je postal tudi član Partije. Čas po diplomi 1937, ko ni mogel nikjer dobiti službe, je posvetil predvsem publicističnemu delu. S šolskim letom 1940/41 pa je končno dobil profesorsko službo na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Tu je po okupaciji dobil stike POMURSKI VESTNIK, 14. avg. 1958 3 Pogled na Gornjo Radgono galni sestanki; zato jo je Ge-stapo 30. maja 1942 aretiral, 14. avgusta 1942 pa ustrelil, ker se je uprla, ko so jo hoteli skupaj z drugimi zaporniki odpeljati v Nemčijo. Uprla se je, ko je videla, kako nečloveško ravnajo z njenimi sojetniki, s tistimi, ki jih je pridobila za boj. Za svojo lastno usodo ji ni bilo mar. Kako hrabro je prenašala vsa mučenja v zaporu, je vedel le malokdo, toda kako odločno in nepopustljivo je protestirala proti mučenju drugih, so videli na postaji številni Mitrovčani in ko so ponoči zaslišali strele z jetniškega dvorišča, so vedeli, da junakinje Silvire ne bodo več videli žive... Kaj pomeni za Kosmet Silvira, je izpričalo njegovo prebivalstvo radgonskim pionirjem, ko so bili letos ob Titovem rojstnem dnevu na festivalu Bratstva in enotnosti v Prištini in so obiskali v Kosovski Mitroviči tudi Silvirin grob in nanj položili venec in rdeče cvetje s Kosovskega polja. z radgonskimi člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije, po odhodu iz Radgone pa prek Štefana Kuharja in Štefana Kovača s Partijo. 1. novembra je bila pri Kerenčičevih v Jastrebcih Pokrajinska konferenca Osvobodilne fronte za Spodnje Štajersko in Prekmurje. Kmalu nato so ga Nemci aretirali v Pesnici in 27. decembra 1941 so ga s skupimo, v kateri je bil tudi njegov brat Slavko, ustrelili v Mariboru. Pismo, ki ga je pretihotapil iz zapora, priča, kako pogumno je žrtvoval življenje za domovino ... Zaradi takega življenja in smrti sta postala heroja Kerenčič im Tomasimi vzornika radgonske mladine. Pionirski odred osemletke v Radgoni je odred Jožeta Kerenčiča, pionirski pevski zbor »Svobode« pa zbor Silvire Tomasinl Pevci tega zbora so s svojo pesmijo in prisrčnostjo v zadnjih treh letih osvojili srca prebivalcev Beograda, Slavonskega Broda, Prištine, Kosovske Mitroviče, Skoplja ter naših zamejskih Slovencev na Koroškem, na kar smo lahko ponosni vsi Po-murci, Radgončani pa še prav posebej. Za to dejavnost gre ob občinskem prazniku vse priznanje tudi radgonski mladini. Ivan Kreft Nova stanovanja Desetletna analiza je pokazala, da stanovanjske graditve ni mogoče prepuščati izključno individualni pobudi delavcev in uslužbencev. Pokazala se je potreba po smotrnejši izgradnji večjih stanovanjskih enot, kar je omogočila ustanovitev stanovanjskih fondov pri občini M. Sobota in načelo, po katerem gradijo gospodarske organizacije in ustanove stanovanja za potrebe svojih delavcev in uslužbencev. Novo dograjeni stanovanjski blok ob Štefana Kovača ulici Ob teh pogojih in ob preusmerjenem načrtu ter s* pomočjo republiškega stanovanjskega sklada so v M. Soboti v lanskem letu dogradili ob Stefana Kovača ulici dva stanovanjska bloka z 12 stanovanji in en 6-stanovanjski blok ob Kolodvorski ulici. S pomočjo teh sredstev so zgradili tudi dvostanovanjsko hišo gozdne uprave in pričeli graditi še dva stanovanjska bloka ob ulici Štefana Kovača. Letos so pristopili k gradnji nadaljnjih Še eno gradbišče 12-stanovanj-skega bloka ob Štefana Kovača ulici dveh 12-stanovanjskih blokov ob ulici Stefana Kovača in enega 12-stanovunjskega bloka ob Kolodvorski ulici. Del sredstev so uporabili tudi za dograditev individualnih stanovanjskih hišic, ki njih gradijo po vnaprej določenem urbanističnem načrtu, luko je bil dosežen namen, da bi se osredotočila gradnja stanovanj v ožjem predelu mesta in da bi ta stanovanja gradila družba. RAZPRAVA O VETERINARSKEM ZAVODU NA ZADNJI SEJI SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO OLO Osemenjevanje in rentabilnost TA ZAVOD JE ŽE TOLIKO OKREPLJEN IN UMETNO OSEMENJEVANJE TOLIKO RAZŠIRJENO, DA MU JE OMOGOČENO DELOVANJE NA OSNOVI RENTABILNOSTNEGA RAČUNA Na nedavni seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora so razpravljali v glavnem o veterinarskem zavodu v Murski Soboti. Že na prejšnji seji tega sveta so razpravljali o ukinitvi dotacij temu zavodu iz sklada za pospeševanje kmetijstva z mnenjem, da je ta zavod že toliko okrepljen in umetno osemenjevanje toliko razširjeno, da mu je omogočeno delovanje na osnovi rentabilnostnega izračuna. To zlasti zategadelj, da se varčevanje še poveča, kajti z ozirom na to, da so bila doslej sredstva vedno zagotovljena, o izdatkih niso preveč preudarjali. S tem. da preide veterinarski zavod v Murski Sobot; na ekonomski račun, se je strinjalo vodstvo žavoda kot vsi prisotni člani sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO. Rentabilna cena skočnine bo okrog 1000 dinarjev, kot je že uzakonjena tudi v vseh ostalih predelih Slovenije. Zavod bo začel poslovati na osnovi rentabilnostnega računa že v zadnjem tromesečju letošnjega leta, medtem ko ne bo takoj uveljavil omenjeno ceno skočnini. O finančnem stanju in sploh o zavodu je poročal direktor, o finančnem pregledu pa finančni organ okraja. Veterinarski zavod se v splošnem dobro razvija in je zelo notreben za Pomurje. Trenutno ima osemenjevalni center, ambulanto, epi-zootiološki oddelek, proizvodnjo hormonov, avtopark in ekonomijo. Letos so že proizvedli 28.092 ccm semena, a planirali so ga vse leto 54.000 ccm pri stanju dvajsetih bikov plemenjakov. Planirali so tudi osemenitev 14.000 plemenskih krav, a osemenili so jih že 6750. Zdravil; so 652 živali, opravili 144 ope- Tacij, izvršili so 523 bakterioloških preiskav, 2113 koprolo-ških pregledov, 1473 pregledov krvi, 171 sekcij itd. Iz tega je razvidna mnogo-stranska dejavnost tega zavoda, o katerem menijo nepoučeni, da se ukvarja le z osemenje- vanjem. Finančni organi so ugotovili, da je izvrševanje plana primerno in da je sam plan realen, tako da ni bojazni za to, da bi zaradi tega bilo delovanje zavoda zlasti v financ--nem smislu moteno. Poslopje veterinarskega zavoda v Murski Soboti Več kvalificiranih kmetigcev! Potreba po boljšem kadru kvalificiranih kmetijcev je narekovala reorganizacijo obeh kmetijskih šol v našem okraju. Enoletno šolanje na kmetijski šoli v Rakičanu in na Podgrad-ju že precej časa ni odgovarjalo zahtevam sodobnega kmetijstva, ki ga uvajamo na naših kmetijskih gospodarstvih. Zato je Okrajni ljudski odbor v Soboti sprejel na svojih dveh zadnjih sejah sklep, da se enoletna kmetijska šola v Rakičanu reorganizira v dvoletno kmetijsko šolo poljedelsko-živino-rejskega tipa, dosedanja enoletna kmetijska šola v Podgradju pa v dvoletno kmetijsko šolo vinogradniško-sadjarskega tipa. Tako bosta obe šoli z obsežnejšim učnim načrtom lahko vzgajali dobre strokovne delavce — poljedelce in živinorejce oz. sadjarje in vinogradnike. Ker se s predlagano reorganizacijo strinjajo tudi Republiški svet DOBER PRIDELEK V Tišini in okolici so končali mlačev belih žitaric. Pridelek je povprečno naslednji; pšenica bankuti na ha 18 stotov, U 1 14 stotov, domača stara bela 12 stotov. Pšenica bankut; pa uspeva le v močno lapornati zemlji. Pridelek rži je povprečno 14 stotov na ha. Vzrok je pomladanska suša, da pšenica ni mogla vzkliti oziroma zrasti do svoje dolžine in klasu. G. za prosveto in kulturo ter pristojni republiški forumi za kmetijstvo, bosta obe dvoletni šoli začeli 5. septembra tega leta z rednim poukom. Čeprav je zanimanje za obe reorganizirani kmetijski šoli med mladino večje kot prejšnja leta, število nanovo vpisanih učencev le ni izpolnilo pričakovanja uprav obeh šol. Za šolanje v kmetijski šoli v Rakičanu se je na primer prijavilo do sedaj le 23 učencev. Tako stanje da slutiti, da vodstva KZ ne kažejo dovoljnega razumevanja za dvig strokovno usposobljenih ljudi na svojih gospodarstvih. Prepričani smo, da bi se naša kmečka mladina vpisovala v dvoletne kmetijske šole bolj množično, če bi dobila več pobude in v gotovih primerih nekuj denarne pomoči pri vodstvih naših KZ. Taka sredstva bi bila v obliki štipendij dobro naložena, saj bi vezala štipen-diranca na zaposlitev s pogodbo. Na upravi dvoletne kmetijske šole v Rakičanu smo zvedeli, da stroški šolanja ne bodo presegli dosedanje mesečne vzdrževalnine 3 tisoč dinarjev, ker bodo nastalo razliko krili iz dotacijskih sredstev. Pouk bo teoretičen in praktičen. Učenci bodo v šoli pridobljeno znanje dopolnili s prakso na kmetijskih gospodarstvih, kjer bodo dobivali nagrado, ki bi utegnila vplivati na znižanje stroškov vzdrževanja v šoli. Gojenci in gojenke bodo poleg strokovnih predmetov opravili tudi izpit za traktoriste, kar bo občutno omililo pomanjkanje tega kadra. Ker se je okrajni svet za šolstvo resno lotil izvedbe tehničnih in kadrovskih predpriprav, bosta obe ustanovi začeli s poukom brez zamude. Zato svetujemo vsem tistim, ki so se odločili za ta lep poklic, da s vpisom ne odlašajo. b GRAD PRI GRADU O gradu pri Gradu smo že večkrat poročali. Morda je bilo zadnjič takrat, ko smo zapisali, da je grad pri Gradu v tragičnem položaju in smo spomnili na to, da je to vendar kultura spomenik in je torej kot tak pod posebnim varstvom. Toda kaj pomaga zavedati se tega, če ni denarja. Tega se zavedajo tudi pri zavodu za varstvo kulturnih spomenikov. Menda so prav zaradi tega tako pohvalno sprejeli akcijo Občinskega ljudskega odbora pri Gradu, ki se je zavzel za ure- Po taborjenju otrok padlih borcev ob morju : VRNITEV IZ KOLONIJE Skupina otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja se je te dni z okrepljenim zdravjem vrnila na svoje domove. Taborili so, kot lansko leto, v prijaznem borovem gozdičku v Verudici pri Pulju. Nekdanja avstrijska trdnjava — Verudela — je postala tako prijetno mesto za oddih in počitek naših delovnih ljudi. V Verudico je okrajni odbor Zveze borcev napotil otroke padlih borcev in ŽFN, da se do sitega naužijejo morja in sonca in si na ta način utrdijo zdravje. Upravnik kolonije tovariš Stefan Sreš je ob vrnitvi povedni naslednje: Otroci so se na morju odlično počutili. Vzljubili so življenje pod šotori, zlasti pa vsakodnevno kopanje v morju, ki je blagodejno vplivalo na njihovo zdravstveno stanje. Življenje v taboru je bilo dokaj pestro. Vsako jutro ob 6.30 je zaživel prijazen gozdiček. Pridne roke otrok so začele urejevati šotore, nato je sledila jutranja telovadka in zajtrk, kopanje v morju, kosilo, obvezni počitek in potem še športne igre: streljanje z zračno puško, šahiranje in drugo. Dnevni red oziroma zaposlitev otrok je pripravljal pedagoški zbor. Vsak dan je bila na vrsti "partizanska ara", zvečer pa so bile še razne zabave ob tabornem ognju, kar je zelo poživilo ljubkost taborišča. Pa ne samo to. Sledili so tudi poučni izleti v Pulj. Otroci so prisostvovali otvoritvi filmskega festivala. Ker ni bilo mogoče dobiti vstopnic za vse, so se mnogi otroci kar na "črno" zrinili v areno. Na otvoritvi je bil tudi tovariš Tito. Za otroke je bilo to veliko doživetje. Nekaj dni so govorili sa- mo o tem, kdo je sedel bližje maršala Tita. Na večer pred praznikom vstaje slovenskega naroda smo skupaj s kranjskim taborom organizirali in izvedli proslavo v počastitev tega dne. Program je zelo uspel in naši otroci so v to vložili levji delež. Ruvno tedaj je obiskal naš tabor sekretar Glavnega odbora Zveze borcev tovariš Marijan Brtoncelj. Ogledal si je taborišče in preživel nekaj časa z nami. Odšel je zadovoljen. Obiskali smo v Pulju muzej »Istra kroz vjekove« in si z velikim zanimanjem ogledali vse. zgodovinske znamenitosti tega starodavnega mesta.« Tako je povedal tovariš Sreš. K temu naj dodamo še to, da je vodilno osebje taborišča bilo požrtvovalno in se je trudilo pri vsakodnevnem delu v taborišču, zlasti v vzgojnem smislu. Omeniti moramo tudi neumorno tovarišico dr. Leo Ta-lany, ki je nudila zdravniško pomoč tudi ostalim taborom, kjer so imeli samo bolničarja. Kuj pa pravijo otroci? Želijo si daljšega taborjenja v prihodnje. Želijo tudi, naj bi jih v bodoče obiskali predstavniki Zveze borcev, ter jim pripovedovali spomine nu partizanska leta, kar je bilo letos prepuščeno samo upravnemu osebju. lu stroški za vzdrževunje kolonije? Treba je pripomniti, da je uprava varčno gospodarila. Hrana je bila okusna in izdatne kalorične vrednosti. Stroški znašajo povprečno za otroka, vštevši tudi upravno osebje, samo 3200 din. Finančna sredstva za kolonijo so zagotovili občinski ljudski odbori. Jože Janež. VAŽNO OBVESTILO! OBVEŠČAMO VSE IZSELJENCE IN SVOJCE IZSELJENCEV, DA LAHKO IZSELJENSKI FOTO-ALBUM, KI JE IZŠEL TE DNI, NAROČIJO NARAVNOST PRI PODRUŽNICI SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V M. SOBOTI (TRUBARJEV DREVORED 2). CENA ALBUMA JE 300 DIN. Požar na Gabercu Pred dnevi je nekega večera začelo goreti gospodarsko poslopje pri Matiji Perša na Gabercu v občini Videm ob Ščavnici. Ogenj je nasiai na skednju, ki je bil ves založen s snopjem letošnje žetve. Zaradi suhe slame se je naglo razširil na ostale dele gospodarskega poslopja in zajel seno in hleve. V-demski gasilci, ki so bili prvi na mestu požara, so rešili živino iz hlevov, staro-gorski in drugi pa so pomagali pri omejevanju ognja, saj je bila nevarnost, da se vnamejo tudi sosedna poslopja. Čeprav je vode primanjkovalo, je požrtvovalnim gasilcem le uspelo preprečit; širjenje požara. Gospodarsko poslopje je Nesreče in nezgode S podstrešja je precej globoko padel 67-letni Jožef Crepujuk iz Ropoče iu si poškodoval hrbtenico. V mlatilnico se je z motorjem zaletel 33-letni Romun Kolarič iz Apač ter dobil hude poškodbe. Težka deska je padlu na glavo 70-letne Antonije Mulec iz Zasadov pri Križevcih ter ji povzročila težko poškodbo. Težak voz se je prevrnil na 50-letno Magdo Ritonja iz Gomile pri Ormožu in ji nalomil dve rebri. Sod je padel na desno roko 20-Ietne Irene Sočič iz Črnelavec in ji poškodoval palec. Z lestvice je padel 6-letni Jožek Ferenček iz Odranec in si zlomil desno nogo nad kolenom. S konja je padel 13-letni Jakob Lipič iz Lukavec pri Ljutomeru in dobil hude poškodbe na glavi. skoraj popolnoma zgorelo, ogenj pa je uničil tudi ves pridelek žitaric, vso orodje in živinsko krmo. To je vsekakor zelo velika nesreča za družino s šestimi nedoraslimi otroki. Kaj je povzročilo požar, še ne vedo, domnevajo pa, da je bil ogenj podtaknjen. Zavarovalnina 350.000 dinarjev ne bo krila niti četrtine nastale škode. F. L. Laž ima kratke noge Z mogočnim truščem sta se zaletela prijatelja v polnočnih urah z avtom v drevo. Zdrava, toda zelo prestrašena zlezeta iz razbitin. "Ti" reče prvi, »ali naj pokličem po telefonu tvojo ženo iu ji povem, da imaš avtomobilsko nesrečo?« — »Raje ne«, zasope drugi. »Ta izgovor sem uporabil že pred šestimi urami.« Naši izseljenci v domačem pristanu SIMFONIJA OŽIVELIH SPOMINOV »Kako si daleč, domovina! ... in vendar Te nosim v srcu od tistega dne, ko sem se pred petindvajsetimi leti podal za kruhom nu tuje . . . V meni si živela, kjerkoli sem hodil, večni popotnik, med obema tečajema. Ko im je bilo najtežje in sem omahoval v krutem in neizprosnem boju za življenje in obstanek v šleskih rudnikih, v argentinski pumpi iu na ruzbeljenem betonu Cbieuga — vedno sem našel ob vrelcu Tvoje veličastne podobe zvrliuno mero okrepčila . . . Prišel je čas, ko sem se v potu svojegu obraza dokopal do boljšega življenja. Takrat se mi je zdelo, da sem s svojo družino najsrečnejši človek na svetu. O, ko bi trajal večno ta moj notranji mir! Toda ostalo je samo pri želji; hrepenenje po rodni grudi, po srečanju z mojo prekmursko domačijo in z Vsemi, ki še v njej živijo, se je oglasil v meni z nezadržno močjo. Ob spoznanju, da mi bo tujina ostala vedno samo slabo nadomestilo za mojo domovino, me je vse pogosteje preganjala demonska sila in dihala z menoj močno željo: