ste«. 191.
0 uaDlioni.«petek, dne Zl. ousiista 1908.
Leto xxxvi.
Velja po poSth iM celo leto naprej K 26-
sa pol leta
i p<
sa Četrt leta sa en mesec
13-— 6-50 2-20
V upravništvus.
za celo leto naprej K	22 40
ta pol leta „	„	1120
sa letrt leta „	„	5-60
sa en mesec „	„	i go
ta poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
-- dvorlSČe nad tiskarno). — Rokopisi sr
me vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrednISkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmond Vrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo Je y Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--— Vsprejema naročnino, inserate 1»
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
i*** Današnja številka obsega 6 strani. "®C
Tajništvo S. L. S.
Slovenska Ljudska Stranka je napravila velik korak v svoji organizaciji s tem, da je z mesecem avgustom ustanovila samostojno tajništvo S. L. S. — Sicer je tajništvo S. L„ S. že dosedaj obstojalo, vendar ni bilo tako sistematično urejeno, kakor se bo to skušalo sedaj napraviti. Namen novega tajništva je in bo, da pospeši občevanje vodstva stranke s posamezniki, kakor tudi s celimi političnimi organizacijami na Slovenskem. Tajništvo bode gledalo zlasti na to. da se naše javno življenje in delovanje razširi, da se naša politična organizacija okrepi in utrdi. Namen tajništva je dalje, da bo dajalo pojasnila in navodila v političnih stvareh, ki se tičejo strankinih interesov, da bo sprejemalo razne nasvete in informacije, ki so važne za stranko. Tajništvo se bo zlasti v prvi vrsti oziralo na kmečke želje in zahteve in se bo zlasti pred vsem zanimalo za naše »Kmetske zveze«. Zato se naj tudi naše kmečke zveze vedno s celim zaupanjem obračajo na tajništvo S. L. S. Pazilo bo nadalje tudi na druge posamezne politične organizacije in gledalo, da se ožive, kjer spe, in da se nove ustanove, kjer jih še ni. Namen in pomen tajništva S. L. S. je velik in lep, kajti ono bo imelo v evidenci vse naše javne politične razmere. Zato bode pa tudi delokrog tajništva velik, obsežen in težaven. Z delokrogom tajništva S. L. S. bodo pa narastli tudi stroški in izdatki vodstva S. L. S., kajti nastala bo ogromna dopisna korespondenca med tajništvom S. L. S. in posamezniki. Treba bo torej tudi, da se tajništvo pobriga za nabiranje »ljudskega sklada«, iz katerega se bodo plačevali ogromni stroški strankinega vodstva. Tudi to vprašanje je aktualna in se mora kmalu rešiti v prid naše organizacije. — Novo tajništvo je torej za S. I,. S. v resnici velikega pomena in želimo le, da bi se delovanje novega tajništva vsestransko razvilo in prineslo mnogo sreče, blagoslova in koristi celotnemu slov. narodu. katerega zastopa S. L. S. tako energično, neustrašeno in častno po krščanskih načelih s svojimi vnetimi, nadarjenimi in uglednimi poslanci. Vodstvu S. L. S. pa čestitamo na novem uspehu v svoji organizaciji, katera se je izdatno izpopolnila z ustanovitvijo samostojnega tajništva Slovenske Ljudske Stranke.
K poslovili o pomanjkanju krme na Kranjskem.
O dolgotrajni suši in njenih nasledkih se je že toliko govorilo in pisalo, da bi bilo popolnoma odveč, če bi razpravljal tudi jaz o gospodarski krizi, ki je nastala pri nas vsled pomanjkanja krme. Ne gre se torej zato, da bi pogreval že preznane stvari, ampak vredno in potrebno se mi zdi opozoriti širšo javnost na nekaj, kar bi vtegnilo biti uvaževanja vredno in to ne samo glede na pomožno akcijo proti nasledkom suše na Kranjskem, ampak tudi za one živinorejce, ki so vsled suše tudi prizadeti, pa se vsled svojega gmotnega položaja na javne podpore ne morejo zanašati, ampak si bodo morali krmo sami preskrbeti.
Da se bo izkušalo spraviti k nam predvsem slabo, na mokrih tleh pridelano seno in to ne samo iz Galicije, ampak tudi iz drugih krajev, o tem ni pač nobenega dvoma. S slabim senom pa zlasti kmetovalcem. ki so vsled suše najbolj prizadeti, kakor onim iz Dolenjskega in Notranjskega. ne bo veliko pomagano, kajti njih goveja živina jc navajena samo na dobro in sladko seno in vsled tega slabega in kislega sena ne bo hotela jesti. Plačevati meterski stot sena za štrajo po sedem in več
kron, pa se našim kmetovalcem v sedanjih slabih časih ne bo izplačevalo. Zato pa je vsekakor pomisleka vredno, če bi ne kazalo vsaj deloma nadomestiti seno z močnimi krmili, kakor so lanene tropine, se-zamove tropine itd., ki jih je mogoče lažje nadzorovati glede njih dobrote, nego pa seno. Močna krmila so namreč, če so nepokvarjena in nepopačena, vsled njih teč-nosti in prebavljivosti izborno izpopolnilo in ob enem nadomestilo za suho krmo. Poleg tega imajo močna krmila dvakrat večjo krmilno vrednost, kakor seno in so pri sedajnih visokih cenah sena relativno cenejša od tega. Pripomniti pa je, da močna krmila niso sposobna za samostojno krmljenje živine, ampak da so za krmljenje približno to. kar so umetna gnojila za gnojenje. Hlevskega gnoja ni mogoče popolnoma nadomestiti z umetnimi gnojili in prav tako ni mogoče tudi sena povsem nadomestiti z močnimi krmili. Ce bi se pa močna krmila rabila nekako tako, kakor zabela, potem bi bilo mogoče z njih pomočjo pokrmiti ne le slabo seno, ampak tudi druge inalovredne kmetijske pridelke in odpadke, kakor žitno in koruzno slamo, Strniše, perje raznih okopavin in celo listje z najboljšimi uspehi. Tako malo sena ni pridelal tudi v letošnji suši nobeden naših kmetovalcev, da bi ne mogel za silo izhajati ž njim, če bi se pri krmljenju svojega blaga posluževal močnih krmil in sporedno ž njim tudi malovrednih kmetijskih pridelkov in odpadkov, ki mu služijo zdaj skoraj edino le za štrajo.
Na močna krmila opozarjam vse me-rodajne faktorje, ki imajo pri pomožni akciji proti nasledkom suše odločilno besedo, in še zlasti pa premožnejše kmetovalce, ki državne podpore ne morejo pričakovati.
Kdor pa se hoče posluževati močnih krmil, tisti naj pazi, da ne bo ž njimi opeharjen. Dobavo močnih krmil naj bi posredovala edinole kmetijska društva in kmetijske družbe, ki ji morejo naročati v tolikih množinah, da se njih kemično preiskovanje še izplača. Brez jamstva, da so nepopačena in nepokvarjena in da vsebujejo dotičnemu krmilu običajno množino redilnih snovi, se močnih krmil sploh ne sme kupovati. Močna krmila imata c. kr. kmetijska družba in Gospodarska zveza v svoji zalogi.
Končno še nekoliko besedi o umetni krmi, oziroma o krmilnem kruhu iz žaganja, ki ga je izumil graščak dr. Goriany in katerega izdelovanje je opisano v zadnji številki Kmetovalca«.
Da je mogoče deloma pretvoriti lesno staničnino (celulozo), odnosno lesno vlaknino v dekstrozo ali grozdični sladkor, je že staroznana stvar. Vzetih je tudi že več patentov za izdelovanje sladkorja, oziroma alkohola iz žaganja. Vsi ti patentirani načini pa so se izkazali, da so neekonomični in vsled tega v tehniki neuporabni in zato sladkorja, oziroma alkohola dozdaj še nikjer ne izdelujejo iz žaganja.
Goryanijev način pretvorbe lesnega vlakna v sladkor je sicer zelo preprost in prav tako kemično neizvedljiv. Po Goria-nyjevem načinu se žaganje k večjemu očisti grenkih in drugih neokusnih snovi, v sladkor pa žaganja po tem načinu ni mogoče pretvoriti, kar dokazuje dejstvo, da vsebuje Gorianyjev kruh jedva sledove sladkorja, in da je v tem kruhu okroglih 34 odstotkov surove vlaknine, od katere pripada na žaganje celih 33 odstotkov ril skupno na moko in otrobe, ki so se za kruli uporabile, pa l odstotek. Žaganje je torej v kruhu kot žaganje in baš to dejstvo uspo-sobljuje ta kruh za krmljenje goveje živine in konj, kajti živinče ne potrebuje samo hranin (hranilnih ali redilnih snovi), ki ga nahranijo, ampak tudi težko prebavljivih stvari, ki ga nasitijo in taka tvar je v Go-rianyjevem kruhu žaganje.
Naravnost napačna pa je trditev, da je v 100 kg takega kruha prav toliko hranili (redilnih snovi), kakor jih je v 200 kg sena. Na podlagi kemične analize, ki jo je
napravilo kmetijsko-keniično preizkuševa-lišče v Ljubljani, sestoja Gorianyjev kruh iz žaganja iz: 88% vlage, 111% dušikovih snovi (surovega proteina), 1-3% surove tolšče, 42-1 % dušika prostih izvlek-1 j i vili snovi (ogljikovih hidratov itd.), 339 odst. surove vlaknine in 2'8r/o pepela. Dobro seno na sestoji pri enaki vlagi iz: 8'8% vlage, 14-7% dušikovih snovi (surovega proteina), 3-2% surove tolšče, 44 0% dušika prostih izvlekljivih snovi, 21-0% surove vlaknine in iz 8-3% pepela. Goriany-jev krmilni kruh iz žaganja ima torej 78 krmilno-vrednostnih enot, dočim jih ima dobro seno 94-5. Po svoji krmilni vrednosti je krmilni kruh iz žaganja nekoliko boljši od slabega sena, ki ima pri enaki vlagi približno 69 krmilno-vrednostnih enot; dobrega sena pa ta kruh v redilni vrednosti ne dosega.
Da prija živini kruh, ki je napravljen iz okusne moke in prav tako okusnih otrobi ter dobro očiščenega žaganja, je samo ob sebi umevno. In ker stroški za ta kruh pri sedanjih visokih cenah ne presegajo cene srednje dobrega sena, se more za krmlenje goveje živine in konj kot pomožno krmilo uspešno rabiti in to zlasti zategadelj, ker je ta kruh v kemičnem oziru približno enako sestavljen, kakor seno in torej odgovarja potrebam in zahtevam živinskega krmljenja.
ing. chem. J. Turk.
Dnevne novice.
Za mejo. Pod tem naslovom piše »Slovenski Gospodar«; Odkar je liberalna nestrpnost odbila pristaše krščanskih strank od skupnega dela pri družbi sv. Cirila in Metoda, se je v naših vrstah začelo samostalno organizirati obrambno delo za narodno nevarne kraje. Seveda je ta organizacija še-le v povojih, kajti vedno še so bili vsi naši pristaši mnenja, da se bo liberalna nadutost polegla in omogočila skupno delo. Od naše strani se je na vse zadnje še celo javno (v Slov. Meščanu) ponudila sprava, toda znano je, kako odločno je bila od liberalne strani odbita. To okol-nost si je treba posebno dobro zapomniti za naše prvaške javkarje, ki so za vsako liberalno nestrpnost tako radi slepi in gluhi. Sedaj, ko je sprava od liberalcev slovesno odklonjena, se bo naša struja s podvojeno silo poprijela obrambnega dela. In sicer bodo organizacijo prevzele Zveze naših nepolitičnih društev; kranjska Slov. kršč. soc. Zveza ima že svoj obrambni oddelek, ki je založil vžigalice v korist obmejnim Slovencem; štajerska Slov. kršč. soc. Zveza je izdelala načrt za izobraževalno delo na meji ter stopila v stik s Slovensko dijaško zvezo; v tesnem stiku s krščanskim dijaštvom upa svoj načrt tudi polagoma izpeljati. Upamo, da sledijo kmalu tudi tržaška, goriška in koroška Zveza. Naša nepolitična društva pa morajo zveze v središčih krepko podpirati. V izobraževalnih in drugih nepolitičnih odsekih naj se osnuje obramben odsek, ki bo, kakor prej podružnice sv. Cirila in Metoda, sedaj v naši organizaciji pobiral doneske za obrambo narodno nevarnih mej. Posebno krepko podporo upamo od naših telovadnih odsekov, ki bodo tudi v tem oziru korakali vsem drugim organizacijam naprej! Javkanje o nevarnosti ne pomaga nič, ampak tukaj je treba smotrenega, pozitivnega dela!
+ Novo »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« so ustanovili na Peči na Goriškem.
+ C. g. Karola Cankarja v Sarajevu je imenoval sv. oče za monsignora. Iskreno čestitamo!
' Odlikovanje. Nadučitelj in šolski nadzornik v Postojni, g. .1. Tliuma je dobil naslov ravnatelja.
+ Italijanski krščanski socialci v Istri. Krščansko-socialna italijanska stranka v Istri bo 5. septembra t. 1. zborovala v Ro-
vinju. »Omnibus« poroča, da stranka na tem shodu zavzame tudi svoje stališče nasproti tržaškemu »L' Amjco«, ki ga urejujejo najhujši italijanski fanatiki, ki so v stanu žrtvovati svoji nacionalni objestnosti tudi katoliška načela.
O umrlem nadučitelju g. Abramu piše »Gorica«; Milo nam je pri srcu ob izgubi tega res Hlagega in plemenitega moža. Bil je vzoren učitelj in vzgojitelj, nad vse dober oče svoji družini in iskren rodoljub odločno krščanskega mišljenja. Naša organizacija bo pogrešala v njem vstrajnega in požrtvovalnega delavca in modrega svetovalca. Star po letih je bil mlad po duhu. mladeniško navdušen je stal v vrstah Slov. kršč. soc. zveze«, kateri je bil odbornik in sotrudnik. Veselil ga je vsak napredek krščanske stvari, a bolelo ga je in odločno je obsojal vsako liberalno, protiversko rovanje. Bodril je k delu, navduševal, svetoval in pomagal, kolikor so mu dopuščale njegovi moči. In vsak je rad poslušal in tudi uvaževal njegov modri svet. »Društvu krščansko mislečih učiteljev« je bil podpredsednik in goreč pristaš. Saj je dobro pojmil važnost in korist krščanske vzgoje, in zato je vsik-dar z žalostjo govoril o novodobni šoli, ki po svojih liberalnih učiteljih zameta stare tradicije krščanske vzgoje in tako zavaja mladino na stranska pota, ki ne vodijo k narodovi sreči. Krščansko misleči učitelji klanjajo v globoki žalosti svoje glave nad grobom svojega dragega tovariša, in ko prosijo za pokoj njegovi duši, prosijo dobrotno nebo tudi za veliko takih blagih mož, kakor je bil rajnki. Kaj je bil »Šol. Domu« blagopokojni Abram, to vedo vsi, ki so ga poznali: vzgleden in vzoren vodja in učitelj, da mu ne bo lahko vsak enak naslednik. Pokojni Lavoslav Abram ie bil rojen 11. nov. 1. 1840. v Idriji. Služboval je kot učitelj na Kranjskem, v Sodražici, v Loškem potoku, v Nemškem Logu, v Ko-stelu, v Kostanjevici 17 let, v Senožečah
8 let. Pred osmimi leti se je preselil v Gorico, kjer je kmalu potem prevzel vodstvo Šolskega Doma«, katero službo je opravljal skozi sedem let. Povsod je pustil bogate sadove svojega pouka in dela in osta-vil povsod lep in časten spomin.
Za dr. Luegerjevo ozravljenje so se danes brale sv. maše v vseh dunajskih cerkvah.
Kdaj se zgradi novi most čez Savo na cesti Brod-Tacen? — Včeraj bi se bila na tamošnjem brodu kmalu zopet pripetila nesreča. Posestnik iz vasi Brod. g. Ignacij Cešeni, je prevažal kamenje s parom konj. Brod, ki je narejen le pa silo, je več kot en meter prekratek. Ko pripeljeta konja na brod. prelomita ograjo in obvisita z vsem prednjim truplom globoko v vodi. Gotovo bi bila utonila, ko bi posestnik ne bil dovolj hitro odrezal štrang, prežagal oia pri vozu in tako oprostil konja. Gosp. posestnik se ima zahvaliti le svoji previdnosti in hladnokrvnosti, da si je rešil lepe konje. — To ie že tretji slučaj nezgode pri živini, ki se je pripetil, odkar nam je Sava vzela most. Brod je prekratek in ljudje si z živino več ne upajo čez. Če upoštevamo še nesrečo, ki se je zgodila pred kratkim, da sta utonili ravnotako dve ženski, ki sta na brodu padli z voza, potem ie dovolj upravičena zahteva do pristojnih oblasti: podaljšajte brod, napravite mu močnejšo ograjo in — hitro zgradite obljubljeni most! Nesreče niso igrače.
Kočevec nižjeavstrijski deželno-zborski kandidat. Krščansko-socialni volivci v 23. nižjeavstrijskem deželno-zbor-skem kmečkem volivnem okraju so postavili za svojega kandidata višjega okrajnega živinozdravnika Rudolfa Schleimer, ki jc rodom iz mesta Kočevja.
— Katol. izobr. in podporno društvo v Domžalah vabi k jubilejni slavnosti, ki jo priredi v proslavo 601etnega vladanja Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. v nedeljo. 23. avgusta 1908 na prostorišču g. tesarskega mojstra Fr. Ravnikarja. — Spored: 1. P.
Emeršič: Avstrijska slavnostna koračnica, godba. 2. P. H. Sattner: Za dom med bojni grom, moški zbor. 3. K. Hermanu: Majni-kovi zvončki, mazurka, godba. 4. J. Aljaž: Psalm 118., mešani zbor z bas-solo. 5. P. Emeršič: Iz cesarskega Dunaja, valček, godba. 6. Iv. pl. Zaje: U boj, moški zbor. 7. a) A. Foerster: Na slavo Avstriji, mešani zbor. b) K. Adamič: Slavnostni pozdrav cesarju, deklamacija. (Govorijo: M. Šme, Al. Kvas in M. Štnon.) c) P. H. Sattner: Bog živi Te, vladar, mešani zbor. 8. Mor-re-Benedek: Revček Andrejček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti si. domžalska godba. Začetek točno ob pol 4. uri pop. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K. n. vrste 60 vin., stojišča 40 vinarjev.
Kaj je tudi pripomoglo, da je napravila Vipava tako veiiko škodo? Pri gradbi bohinjske železnice je pri nasipu pod postajo v Rihembergu izpoddrknil cel grič s stoletnimi hrasti in drugim drevjem vred pod težo nasutega materijala, tako da je nastal strašanski nasip, ki se je pomikal skozi tri leta vedno dalje, pogrnil celo dolino ter sega točasno skoro do potoka Bra-nice. Prizadeti posestniki so se takoj oglasili ter kazali na pretečo nevarnost za slučaj povodnji in zahtevali odpomoč s tem, Ja bi se osiguralo polje na desnem bregu Branice z močnim betonskim zidom, da bi voda ne razdejala polja Lani je prišla komisija iz Trsta, ki je rekla, da prizadete posestnike za slučaj škode popolnoma od-škoduje. Reklo se je tudi, da se sestavi zapisnik, toda na zapisnik čakajo še vedno, pričakali pa so že nesrečo. S strahom so gledali, kako je nasip zastavljal vodo ter jo naravnost odganjal na najplodovitejše polje, na takozvano > Dovšče« (Britof) v rihemberški občini. Ali dobijo prizadeti povrnjeno škodo?!?
Čebelarska shoda v nedeljo 23. t. m. se vršita v Trebnjem po jutranji maši in v Bršlinu pri Rudoitovem ob 3. uri popoldne. Na obeh shodih bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane.
Predavanje o narodnem pesništvu v Berolinu. Na kongresu zgodovinarjev v Berolitiu je predaval graški vseučiliški profesor dr. Matija Murko o narodni poeziji v Bosni ter primerjal jugoslovanski epos z germanskim in romanskim pripovednim pesništvom.
—	.jubilejna slavnost v Zg. Besnici v nedeljo, dne 9. avgusta, se je obhajala na slovesen način. Po slovesni maši se je zapel Te Deum in cesarska pesem. Cerkveni govor nam je slikal našega vladarja napram podložnikom kot izgled iskrene po-božnosti, zveste udanosti do katoliške cerkve. lepe milosrčnosti in globoke radodar-nosti. ki temelje v vernem srcu njegovem. Ljudska veselica popoldne se je vršila ob obilni udeležbi. Srečkanje je prineslo izdatno pomoč za občinske reveže in popravo občinskih potov. Vsem, ki so prispevali k lepi izvršitvi te slavnosti se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje obč. odbor.
—	Davčna moč Nemcev na Kranj-skem. Iz uradne statistike je razvidno, da so plačali leta 1904 Nemci od 3,843.256 K vseh direktnih davkov Ie 107.406 K, torej komaj 37c, od indirektnih davkov 9 mil. 110.380 K pa tudi komaj 3c/c, tako, da ne plačajo Nemci na Kranjskem niti pol milijona, Slovenci pa okoli 13 milijonov kron davkov. Ce pa primerjamo pravice, ki jih uživata obe narodnosti na Kranjskem na podlagi teh dolžnosti, pridemo do podatkov, ki so naravnost sramotilni za nas in se dajo razložiti le z veliko potrpežljivostjo našega naroda.
—	Iz jetnišnice v Gradišču ob Soči je bilo spuščenih 18. t. m. 12 kaznjencev, katerim je odpuščen ostajiek kazni. Med temi so: Josip Mavrič iz Št. Ferjana, .Josip Gorjan iz Solkana in Simon Ivančič iz Li-bušenj. Pomiloščen je tudi Leonard Plaz-za iz Terza, ki je bil leta 1889. radi umora obsojen na smrt pa pomiloščen na 20 let ječe.
Strela ubila otroka. Prošlo nedeljo je bilo Jadransko morje središče ciklona, ki se je raztezal od dalmatinske obali do Lombardije. Po vsem Kvarnem je bilo mnogo dežja in grmljavice. V Fažani je strela udarila v neko vilo. V prvem nadstropju se je neki gospej vsled zračnega pritiska vsula kri iz ust. V pritličju je strela obiskala sobo, v kateri je bil oče s štirimi otroci. Enega otroka je ubila.
Dva Slovenca v Ameriki povozil vlak. Iz Clevelanda poročajo: Dne I. avgusta ob 10. uri 30 min. zvečer je vlak povozil pod collitnvoodskini mostom rojaka Andreja Malneršiča iz Male vasi. fara Sla-vina na Notranjskem, in Rudi Anžiča iz Ljubljane. Prvi je bil star 32 let, drugi pa 29. Srečno pa je ušel smrti Jos. Marel, ki je bil skupaj z ranjkima na potu. da bi šli v neko prazno karo spat. Ne ve se dobro, kako da niso zapazili vlaka Lake Shore. ki je pridrvil od zadaj in na mestu usmrtil
Malneršiča in Anžiča. Jos. Marel ni zapazil nesreče in je šel brez skrbi spat. Drago jutro so dobili trupli grozno razmesarjeni. Rudi Anžič je bil pri Nar. Hrvatski Zajed-nici. Ravno tisti večer sta se sprla z bratom. ki stanuje na Spruce St. Bilo je to prvič, da se je namenil iti spat v karo.
Nevarno je ranil v Clevelandu v Ameriki v prepiru Slovenca Jožefa Lipca pretepač France Hiti. Lipca so prepeljali v bolnico, Hiti je pa pobegnil.
V vodo padel in utonil je v petek zvečer, t. j. M. t. m. na Vevčah pri papirnici Friderik Šubic, sin tvorniškega ključavničarja. Deček je star 10 let, itna na sebi kratke hlače, višnjev suknjič in telovnik, srajco rdeče-križasto, je bos. Kdor bi ga našel v Savi, naj blagovoli sporočiti žalostnemu očetu Francetu Šubic, tvornič-nemu ključavničarju na Vevčah, pošta D. M. Polje ali župnemu uradu D. M. Polje.
Ustanovljenje brzojavne službe v Cerkljah. Dne 14. avgusta 1908. uvedla se je v Cerkljah, političnem okraju Kranj, brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom.
Požigalec ujet. V visoškem okraju v Bosni so se zadnji čas ponavljali požigi. Nedavno pa je neki kmet prejel pismo, v katerem je grozil neznanec: če ne naloži na tem in tem mestu 800 kron, da bo za-žgal celo vas. Kmet pokliče sosede, ki zberejo zahtevano vsoto, jo položijo na določeni kraj, obenem pa obvestijo orožnike. Orožniki so čakali skriti prvo iu drugo noč — zaman. Tretjo noč pa pride oborožen moški na znani kraj in vzame denar. Orožnik mu zakliče: stoj! Toda neznanec vzdigne revolver in napne. Orožniki so bili pripravljeni, eden ustreli in zadene neznanca v nogo. Prepeljali so ga v sarajevsko bolnišnico. Bržkone ima isti lopov na vesti vse požige zadnjega časa v teli krajih.
Za podporo po suši oškodovanim.
Poljedelsko ministrstvo je za prvo silo nakazalo 60.000 K za podporo goriškim kmetovalcem za nabavo krme. Vlada je oblju-bila še večjo vsoto.
—	Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Dne 7. t. m. zboroval ie pod predsedstvom dvornega svetnika grofa Chorinskvja oskrbovalni odsek. Društveni zdravnik dr. A. Levičnik je najprvo poročal o ljubljanskih oskrbovancih, katerih število znaša sedaj 77. Njih zdravstveno stanje je v splošnem zelo povoljno< Dvem rodbinam, pri katerih se je bal, da bi se vsled neugodnih stanovanjskih razmer jetika razširila na vse rodbinske člane, dovolila se je podpora, da si najameta večje in zdravejše stanovanje. Eni rodbini se je oddala popolnoma opravljena postelj. Učiteljski kandidatinji, ki je le lahko obolela na pljučih, dovolila se je potrebna podpora, da se more zdraviti na deželi. Nato je poročal generalni tajnik dr. Dčmeter Bleiweis-Trsteniški o novo do-šlili prošnjah. Prosilki, ki je obolela za lo-kalizirano kostno tuberkulozo, dovoli se podpora 100 K v svrho zdravljenja v Gra-dežu, ker ji je deželni odbor nakazal enako svoto. Prošnji delavca v Jesenicah, da bi se naj njegovo štiriletno za škrofulozo obolelo dekletce poslalo v morski hospic v Gradežu, se žal ni moglo ugoditi, ker se v hospic sprejemajo le otroci od 6. do 12. leta in ker se je letos kopališka sezona v hospicu pričela že s 1. julijem. Vendar se bo dekletce prihodnje leto poslalo v Gra-dež. Na prošnjo okrožnega zdravnika dr. A. Homana dovoli se rodbini v radeškem sodnem okraju mesečna podpora 15 kron. Dva petnajstletna sinova, dvojčka, morata namreč skupno delati z jetičnim očetoin-krojačem, da preživljata rodbino. Bati se je, da vsled ozke dotike zbolita še ona dva. Podpora jim bode omogočevala, da se bolje hranita in da se saj semtertje malo ■ odpočijeta. Zal, da društvu vsled pomanjkanja sredstev v sličnih slučajih ni mogoča izdatnejša odpomoč.
—	Premeščen je gosp. Eljja Rau Lki, geometer I. razreda avstrijskih državnih železnic c. kr. oddelka za trasiranje v Jaslu, k c. kr. oddelku za trasiranje v Novem mestu.
(ivardijan oo. kapucinov v Osjeku, P. Tadej Molitor. pojde v isti lastnosti v Požun: na njegovo mesto pride P. Vale-rijan Krajčirovič iz Požuna.
Grško-katoliški vikarijat za Bosno. Grško-katoliški škof v Križevcih dr. J. Drohobeczky je izročil jurisdikcijo nad civilnimi grško-katoliškimi verniki v Bosni in Hercegovine c. in kr. vojnemu kuratu Ivanu Justinu Ozimkieviczu v Dol. Tuzli.
—	Azil za ženske ustanovi v Osjeku tamošnje katoliško žensko dobrotvorno društvo. Stroški so proračunjeni na 100 tisoč kron. Dom izroče dne 2. decembra t. I. svojemu namenu. V domu bo nameščena tudi ljudska kuhinja.
Sodne izpremembe v Istri. Predsednik okrož. sodišča v Rovinju postane sedanji vodja okr. sodišča v Pulju, sodni j svetnik Covaz: na njegovo mesto pride '
sedanji ravnatelj sodišča v Motovunu, Špi-ro Peručič.
—	Reka madžarska. V šole se čedalje bolj usiljuje madžarščina. Navtiška šola je že docela potriadžarjena. Na gimnaziji je skoraj vse madžarsko; maturanti ne znajo več italijanski pisati. Večina uradov je že pornadžarjena, zlasti matični in pristaniški urad. Kapitani in brodolastniki dobivajo vse odloke v madžarskem jeziku in si jih morajo dati prestavljati, da jih razumejo. Madžarski referenti kujejo v odlokih čudne nove besede, ki jih živ krst ne razume. Skoro vse uradne tiskovine so madžarske. Na sodišču so madžarski napisi. Arpadovi sinovi odrivajo domačine iz vseh služb. Kmalu bo Reka madžarsko mesto. Vsega tega pa Italijani ne vidijo, ampak se jezijo le, če se namerava ;ia Reki kakšna slovanska prireditev. Zdaj besne proti zletu Sokolov na Sušak ter groze z demonstracijami. Ouetn Deus vuit perdere, demen-tat!
—	Otrok zgorel. V Rovinju je dne 19.
t. m. nastal ogenj v neki hiši, kjer stanujejo regnikoli. V neki sobi je bil sam 16 mesecev star deček, Ruggero Fancia, ki ga zbog plamena in dima niso tnogli rešiti. Otrok je zgorel.
—	Dragonci. Iz Ločnika pri Gorici se je preselil cel eskadron tam nastavljenih dragoncev v Št. Andrež, kjer ostanejo po končanih vajah stalno. V Ločniku je baje slaba voda posebno za konje.
—	Kongres zionistov. V nedeljo se je v Zemunu pričel tretji kongres zionistiške vseučiliške mlad/ne. Otvoril ga je osješki odvetnik dr. Hugon Spitzer. Poročal je Ervin Kratiš iz Osjeka in naglašal, da je z upeljavo ustave na Turškem omogočeno udejstvovanje zionistiškega ideala glede Palestine. Na meščanskem shodu popoldne sta predavala Spitzer in Mager o žični z m u.
Novo tovarno cementa otvorijo na Reki dne 1. oktobra.
Hrvatska ljudska šola v Pazinu je
imela pred IS leti. ko so jo odprli, le '60 učencev in učenk. Danes jih ima 330. Tudi lep napredek.
Samoumor. V Osjeku se je ustrelila z lovsko puško v usta Julijami Pole, soproga krčmarja Polca. Zapustila je pismo. v katerem prosi moža, da ji odpusti. Zadnji čas je bi ta izredno razburjena.
Nemščina v Bosni. V Kreki poleg Dol. Tuzle ima ljudska šola poseben nemški oddelek, ki ga obiskuje — šest otrok uradnikov in domačih rudarjev. K stroškom prispeva tudi tuzlanska občina.
—	Čudež v Lurdu. Hrvatski listi poročajo, da so te dni hrvatski romarji v Lurdu bili priča čudežnega ozdravljenja pet let starega dečka Mirka Dolarja iz Medjimurja, ki je bil od rojstva hrom in se ni mogel ganiti: v Lurdu je pa naenkrat začel hoditi.
—	Pretep med italijanskimi in hrvatskimi delavci. V Mravincih v Dalmacjji so pri gradnji tvornice za cement zaposleni poleg domačinov mnogi regnikoli. Tudi tukaj so Italijani te dni izzvali hud pretep, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. Moralo je priti orožništvo. Nekaj regnikolov je odpotovalo.
—	_ Opomba k jezikovni drobtini v štev. 172. Slovenca« 29. julija: Adjektiv I v a n č se izvaja pač res iz subst. I v a -n e c , toda ne s priponko t., ampak s priponko — io = jo—: : .k kateri odgovarja v latinščini priponka —ius iz —ios: pater, patrius: otec (oti-Ci.). ouči. (z oti.c-io-s. <»ti,c1'. oti.č i. Enako Ivancji., Ivančt. Ivanč; fem. Ivanča, n. j Ivanče. Torej se dotična vas pravilno j glasi: Ivanča gorica, v instr.: podi I v a n č o gorico, in tie Ivančjo! — Po- j dobno staroslovensko agu&či. = jagnje- ' tov, avraaml'b Abrahamov človeči. človekov. Pritn. Miklošič, Lexicon palaeo- ! slov. str. 2: a eruča tvi, = jagnjetova, | jagnječja kri. Prim. Vondrak, Vergl. Slav. !
Gram. I. str. 403, 412 in str. 138.
* * *
Slike o lurškem romanju so bile te dni ; razposlane vsem, ki so poslali upravništvu i »Slovenca« prave naslove. Zmanjkalo jih : je le nekaj malega in upamo, da jih dobimo v Ljubljano že črez 14 dni. Prosimo torej vsakega, ki tekom tega tedna ne prejme slike, naj piše dopisnico na upravništvo »Slovenca« ter pojasni svojo zahtevo. Obenem naj se oglasi tudi tisti, ki želi imeti fotografijo, akoravno je še ni naročil, ker smo jih naročili nekaj več in jim bomo lahko postregli. Veljala bo okoltt 3 krone izvod.
»Družinsko Pratiko« je razposlalo založništvo b r e z p 1 a č n o na ogled vsem našim društvom po Slovenskem v ta namen. da sc lahko seznanijo z njo vsi društveni člani ter sploh vsi. ki obiskujejo društvene prostore. Sainoobsebi umevno : ni treba tega izvoda pošiljati nazaj, mar- j več naj ostane pri društvu. Društvena j vodstva prosi založništvo, da jo toplo pri- j poroče vsem članom in prijateljem ter jim
povedo, da je ta pratika prava naša »Družinska Prati ka«.
Pravo našo »Družinsko Pratiko« imajo v Ljubljani v zalogi naslednje trgovine: »K atol. B u k v a r n a«, prodajalna katol. tisk. društva, Ant. K r i -s p e r. V a s o P e t r i č i č in I v. K o r-d i k. Na deželi naj se zaiiteva pri vseh trgovinah s knjigami ter sploh pri vsakem trgovcu. Razprodaialci dobe po 17 kron 100 komadov, ako jo naroče več sto skupaj, jo pa dobe po 16 kron 100 komadov. * * *
Kupijo se sledeči letniki »Dom in Sveta«: 1888., 1889., 1890., 1892., 1893., 1894., 1896. in 1903. — Ponudbe naj se naslovijo na »Katoliško Bukvarno« v Ljubljani.
JtajersKe nov.ee.
š Slovenci kupili nemški hotel na Dobrni. Iz Celja smo prejeli prepozno za včerajšnji list brzojavko: Posojilnica na Dobrni je kupila nemški hotel Orosel v dobrniških toplicah.
š Vabilo na mladeniški shod, ki se vrši v nedeljo, dne 2.3. avgusta 1908 na Vidmu ob Savi na vrtu gosp. Podjedove. 1. Ob pol 11. uri slovesna sv. maša, katero služi preč. gosp. duhovni svetovalec in dekan Henrik Verk. Pridgo za mladeniče ima vel. g. Jož. Potovšek, župnik v Artičah. 2. Obed. 3. Zborovanje; začetek ob l.ur.i popoldne. Pozdrav. Govori č. g. duh. svetnik in dekan H. Verk. Slavnostni govor: Fr. Zebot. Beseda mladeničem. Drž posl. dr. Benkovič. Pozdravi mladeničev iz raznih krajev. Posavski mladeniči, skrbite, da bo ta vaš shod veličasten.
š Vlak v ognju. Iz Rajhenburga se nam piše: Pri osebnem vlaku, ki je doše! v noči od 19.—20. t. m. ob na 12. iz Zagreba v Rajhenburg, so opazili pri vozu za prtljago dim. Ko so voz odprli, je bil naenkrat ves v ognju. Požarna bramba ga ni mogla več rešiti. Na znamenje za ogenj iz zvonika, se je zbral malone ves Rajhenburg na kolodvoru. Škoda je precejšnja. Voz je uničen in stvari v njem vse sežgane in pokvarjene. Največ je trpela živa perutnina, ki je v ognju mučno poginila. V vozu je biio med drugim tudi mnogo slanine in jajc. Največje vrednosti pa je bi! velik zaboj sirove rumene svile. In to vse je proč. Vzrok ognja so bile najbrže iskre iz lokomotive.
šCeljski 1 beralni listi, posebno stara brezzobka »Domovina«, so vzeli laž in obrekovanje v najem. Lažejo in mahajo okolu sebe. da se vse praši. Kakor puranu rdeča, tako je tem ljudem črna barva*1 grozna, in zato veljajo vsa obrekovanja in laži večinoma našim gg. duhovnikom. Naši ljudje na to odgovarjajo s pridnim vračanjem »Narodnega Lista« in »Domovine«. Le tako naprej!
š Boj malharjem. Pravo huronsko vpitje so zagnali štajerski liberalni listi; proti komu pa, ali proti Nemcem? O ne. z Nemci so si debeli prijatelji, ampak največji sovražnik slovenskega ljudstva, proti kateremu se je treba boriti z vsemi močmi, so po sodbi štajerskih liberalcev - duhovniki. Na te liberalne čenče odgovarjati bi bilo škoda časa in prostora, toda prišel bo čas in ta je že blizu, ko bode slovensko ljudstvo reklo: Boj vsej liberalni bandi!
š Letina na Štajerskem. Sadna in vinska letina se na Štajerskem kaj lepo kaže. Ljudje že zdaj govorijo, da jim bo manjkalo posode za mošt. Kakor slišimo, se že klatijo razni agenti in sadni rneše-tarji, ki imajo večjidel namen ljudstvo speljati na led. Pozor pred takimi me-šetarji!
š Sokoiska slavnost se je v Ljutomeru klaverno obnesla. Vzrok je bil največ slabo vreme. Pri tem moramo samo to opomniti, da bodo ljutomerski Slovenci dobro odgovorili na dopiss v »Grazer Tag-biattu«, ki ni smešil samo Sokolov, ampak vse slovensko prebivalstvo. Zato pozor pred gostilnami: »Hotel zur Stadt Graz«, »Gasthaus zur Post«, Stermans Gasthaus, Siderič; trgovine: Honigman, Rabenstein, Prager, Novak (pek), Malek, Majer, Anuschek itd.
š Mladeniški shod v Vidmu. Za mladeniški shod, ki se vrši dne 23. avgusta, to je prihodnjo nedeljo na Vidmu, se je razširila po celem Posavju živahna agitacija. Mladeniči navdušujejo drug drugega. »Iz naše fare nas mora biti največ,« tako pravijo v vsaki župniji. Brez zelo važnega vzroka menda res ne izostane nobeden. In tako je prav.
š Roparski umor. Ob veliki cesti med Bruckom in Kapfenbergom so našli prošlo sredo s prerezanim vratom v nel mlaki 22 let staro Zofijo Janda. znano le potico, ki je služila kot natakarica * Brucka. Šla je v nedeljo na obisk k svo jim starišem v Kapfenberg. Na poti nazr jo je nekdo umoril in oropal. Drugi pra vijo, da je tiesrečnica izvršila samouinoi
RoroJRe noulce.
k Imenovanje vojaških gojencev. Dne
IS. avgusta so bili imenovani sledeči gojenci vojaških zavodov pri domačem peš-polku št. 17.: za poročnika: Emanuel Suf-lai iz vojaške akademije; dalje za kadete častniške namestnike iz kadetskih šol: Stanislav Zorko, Viljem Grazzer, Miroslav Kren, Edmund Bayer, Feliks Trost, Adolf Edelsbacher, Henrik Debeljak (Maribor), Otmar Unar (Libenau pri Gradcu).
k Čez 4000 romarjev je bilo zadnja Jva praznika na Višarjih. izmed katerih je bilo obhajanih okolu 2700.
k Razpisano je v področju ravnateljstva državnih železnic v Beljaku 30 mest za uradniške volonterje. Zahteva se dovršena gimnazija ali realka z maturo. Do prve brzojavne izkušnje se mora zastonj službo opravljati, potem dobi vsak do druge prometne izkušnje 60, po drugi izkušnji pa 100 kron mesečno. Po dveletnem službovanju so volonterji imenovani za uradnike. Prošnje je kolekovati z 1 krono. Prosilci, ki so vojaški službi zadostili, imajo prednost.
k Pri deželni bolnici v Celovcu so
dozidali poslopje, v katerem bode pekarna in električna pralnica v lastni režiji. Ker ima bolnišnica oziroma koroški dobrodelni zavodi že tudi lastno mesarijo, je < prejšnjim združeno vse, kar potrebujejo zavodi za vsakdanjo oskrbovanje bolni-kov ali gojencev-slepcev, gluhomutcev in z.i norišnico. Seveda deželni izdatki se vsled teh naprav nekaj zmanjšajo, dotič-;iim obrtnikom pa to le ni kaj po godu.
k V pokoj je šel pisarniški ravnatelj koroške hranilnice, dr. Karol Ubl; na njegovo mesto je bil izvoljen odvetnik dr. laks Mitteregger.
k Poročil se je 11. t. m. v Celovcu deželnovladni konceptni praktikant v Št. Vidu ob Glini Ar tur vitez pl. Guttenberg, sin c. kr. tajnega svetnika in bivšega ministra Emila pl. Guttenberg. z gdčno. Marjeto Kreuter iz Celovca.
ljubljanske noulce.
Ij Današnji »Slovenec« se je tiskal že v novem poslopju »Katoliške tiskarne.«
li Pevska skušnja »Ljubljane« je danes točno ob pol 9. uri zvečer, na kar še enkrat opozarjamo vse gg. pevce.
Ij Ljubljanski hišni posestniki. Danes je bila v deželnem dvorcu deputacija hišnih posestnikov ljubljanskih pri deželnem odborniku dr. Lampctu kot namestniku deželnega glavarja zaradi iztirjanja deželnih doklad. Prcdočili so žalostni položaj hišnih posestnikov, od katerih bi bili mnogi šilno luido prizadeti ali naravnost uničeni, ako se zdaj iztirjajo zaostale dokla-de. o katerih se je splošno mislilo, da so ( dpuščene. Dr. Lampe je odgovoril, da sc deželni odbor ni smatral za kompetentne-ga odpisati deželne doklade in da je že prejšnji deželni odbor sklenil iztirjanje. Z < žirom na to, da ima Kranjska dežela črez tn milijon letnega deficita, ie lahko ume-vati ta sklep. Upoštevati je tudi to, da so med prizadetimi strankami take, ki se jim ; e more nikakor dovoliti oproščenje z ozimni na druge. Zakaj bi n. pr. kaka bogata tuja tvrdka, ki po raznih deželah plačuje doklade, samo na Kranjskem bila prosta? Heželni odbor je pa sklenil, da se ustavi -ksekucija vsem potrebnim hišnim posestnikom, ki za to prosijo, in se jim morejo dovoliti po trije polletni roki, katerih prvi zapade s 1. februarjem 1909. Referent je pripravljen v tem oziru iti potrebnim hišnim posestnikom na roko kar najbolj mogoče v okviru dežeinoodborskega sklepa. Tudi prošnje za odpis se bodo rešile v tem smislu, da se dovoli potrebnim hišnim posestnikom rok za plačevanje. Dovolitev dalekosežnejših olajšav bi moral deželni odbor prepustiti deželnemu zboru.
ij Značilna zahvala županu Hribarju!
ivlesar-kartelist Jože Kozak poslal je v imenu zadruge (!!) županu dolgo pismeno zahvalo za njegov možati (!!) nastop za interese ljubljanskih mesarjev v občinskem svetu. Mesarji, da se hočejo za to energično nepristransko delo županu že hvaležne izkazati! — Jože Kozak in Elija Predovič že vesta — zakaj, konsumenti-volivci pa — tudi!
Ij Vlomilec iz Ljubljane v Trstu prijet. V Trstu so aretirali 26 let starega delavca Lovrenca Zotmanna iz Ljubljane, ko je vlomil skozi okno v neko sobo ter hotel ukrasti uro budilko.
Ij Stojnice ho magistrat odpovedal mesarjem, ki ne prodajajo mesa po znižani ceni, kakor so jo sklenili s 15. julijem upe-iati. Tržni komisarijat ukrene te dni vse Potrebno. To je sicer umesten korak, le mesec dni je prepozno storjen. Če ni to morda le — pesek v oči konsumentom. i pa cika to na bližajoče se — deželno-■orske volitve?!
ljPobegnil je predvčerajšnjim od dela na Kodeljevem 141etni korigend Jožef Hil, rojen in pristojen v Pazin. Govori slovensko in je pobegnil v prisilniški obleki.
Ij O tvrdki Maks Lavrenčič se nam
z ozirom na poročilo »Slovenca« da je tvrdka Maks Lavrenčič v Spod. Šiški postala nesolventna, poroča, da je tvrdka Lavrenčič in Domieelj v Ljubljani prevzela posestvo, aktiva in pasiva te tvrdke. Vsled tega dobe upniki plačilo od tvrdke Lavrenčič in Domieelj.
Ij Stavbe. V preteklih štirih tednih je bilo vsled deževja zunanje zidarsko delo skozi teden dni zadržano. Ker je pa večina letos pričetih novih stavb tudi že dograjena in pod streho, vreme ni moglo posebno uplivati na posamezna dela. Napredovala so pa v tej dobi stavbna dela vobče: Na cesti na južno železnico so dogradili enonadstropno vilo Iv. Pavliczka, ter je tudi že pokrita. V Kolezijskih ulicah je dograjena enonadstropna vila Iv. Kmeta. V Lattermannovem drevoredu je temeljno zidovje za restavracijsko poslopje dovršeno. Na Kodeljevem so poslopja vojaškega preskrbovališča dograjena. Tekom te jeseni bodo še ometana in osnažena. Enonadstropna hiša trgovca Fr. Babica na Dolenjski cesti je osnažena.
Ij Prijet tat. Kakor smo včeraj poročali, je bilo predsinočn.im v Zormanovo skladišče s krampom viomljeno iu poleg drugih reči ukradene 20 kg slanine. Sum se ie obrnil na Jurija Zvokeljna .roj. 1883. v Podsmreki in pristojnega na Dobrovo, kateri ie b,il že večkrat zaradi hudodelstva tatvine kaznovan. Ko so izvedeli, da dela Zvokelj v kemični tovarni v' Mostah, ga je orožništvo takoj aretovalo in so dobili pri njem še vso slanino. Mesto slanine bode jedel Zvokelj sedaj r.ičet.
Ij Prijatelj koles se sme imenovati krojaški pomočnik Franc Derenčin, rojen 22. maja 1888. v Bukovju v postonjskem okraju. Derenčin ima navado, da si izposodi kolo, katerega pa ne pripelje nazaj, ampak proda. Pred dobrimi l-t dnevi si jc Derenčin izposodil kolo pri Pleškotu t.a Glincah, ki je bilo vredno 90 kron, potem ga pa prodal nekemu starinarju. Včeraj ga je policija izsledila in aretovala. Deren-čina, kateri je bil že zaradi jednakega de-likta kaznovan, so izročili sodišču.
Ij Zopet kolo ukradeno ie bilo ponoči sodarskemu pomočniku Petru Bernšaku, kateri je je pustil stati v veži na Marije Terezije cesti št. 16. Kolo je »Styria«, imelo jc na zadnjem kolesu novo pneumatiko z robovi in je bilo vredno 120 kron.
Ij Pogreša se čevljar Ivan Bergant iz Karolinške zemlje št. 50, kateri ie odšel že pred tremi tedni od doma, a se še ni vrnil. Ker je udan pijači, ni izključeno, da bi se ne bil kje ponesrečil.
Ij The Royal NVonder Bio. Današnji spored vzbuja obče priznanje. Posebno se odlikujejo slike: »Moderna magija«, >Moč ljubezni« itd. Ta predstava je zadnja ta teden. Sedaj je samo še en nov program.
Ij Zaletela se je odnekod papiga, katero dobi lastnik pri g. Stuzzi v Selenbur-govili ulicah št. 6.
Bodoča orsanlzacilc! naših Rmstou.
(Nekaj misli in besedi v resen preudarek našim zaupnikom in somišljenikom po deželi, kakor tudi vsem drugim, ki se brigajo in zanimajo za organizacijo kmečkega stanu.)
Vsak stan je dandanes organiziran, združen po svojih stanovskih interesih v društvih in sličnih organizacijah, ki zastopajo in nastopajo za koristi dotičnega stanu. Le kmečki stan je še edini stan dandanes, in to posebno v Avstriji, ki ni še skoro nič organizovan in združen v svojih stanovskih organizacijah. To so znane stvari in zaradi tega se obrnimo danes v prvi vrsti do našega slovenskega kmeta, do našega kmečkega stanu ter poglejmo v njegovo politično in gospodarsko organizacijo. Takoj bomo videli, da je naš slovenski kmet silno malo še organizovan in prepojen z mislijo, da je tudi njemu treba dobre,, krepke in sistematične organizacije. Naš kmet še ni prvič politično organizovan. Kaj se to pravi, politično organizovan ?
Politična organizacija našega kmeta obstoji v tem, da je združen v političnih društvih, ki zastopajo njegove koristi. In kaka je ta politična organizacija našega kmeta? — Je že dobro izvedena in izpeljana?
Politična organizacija našega kmeta je še jako slaba, to se pravi, naša kmečka organizacija, ki dandanes že v resnici obstoja po »Kat. pol. društvih« in po »Kmet. zvezah«, ta naša organizacija se vse premalo giblje. Tako sc morajo v prvi vrsti naše že obstoječe kmečke zveze bolj uglobiti v svoje naloge in cilje. Naše kmečke z\e/.e se morajo gibati, morajo
delati, v prvi vrsti za politično izobrazbo našega kmeta. Naš kmet se mora po političnih društvih in kmečkih zvezah dobro naučiti, kaj se to pravi, politična organizacija. On mora poznati najvažnejše zakone in postave o političnih vprašanjih in stvareh, ki se tičejo njegove občine, on mora dobro poznati občinski zakonik, njega pomen in vrednost za občino in svobodni razvoj naših občanov in državljanov. Ze samo tukaj imajo naše kmečke zveze velik, skoro preobsežen delokrog, ki se bo izvršil le tedaj, ako se naše kmečke zveze res gibljejo, res delajo za naš kmečki stan in njegov razvoj. Naših kmečkih zvez naloga je dalje, da svojim članom na po-litično-poučnih shodih razloži vse druge važne zakone, bodisi, da so važni za deželo, bodisi, da so koristni za posamezne panoge kmečkega stanu. Naš kmet mora biti tako daleč politično izobražen, da sc bo njegova politična organizacija pokazala tudi v gospodarski organizaciji. In to je druga točka, ki mora vedno zanimati naše kmete, naš kmečki stan. Naš kmet mora imeti v prvi vrsti samostojno politično izobrazbo — in iz politične izobrazbe se bo samaobsebi razvila tudi samostojna gospodarska organizacija. Gospodarska organizacija slovenskega kmeta pa se razvije najlažje po naših kmečkih zvezah, nadalje po vseh naših gospodarskih zavodih in napravah, katerih imamo danes še vse trikrat, desetkrat premalo. Kmečke zveze naj bi se v posameznih krajih posvetovale in to večkrat, kaj bi bilo v do-tičnem kraju potrebnega in koristnega, da bi se ustanovilo, n. pr. kaka posojilnica, zadruga ali kaka druga taka slična socialno - družabna naprava, ki bi povzdignila gospodarsko organizacijo in moč dotičnega kraja in okolice. Saj vse to bi bilo v korist tamošnjim kmetom samitu, v korist cele občine, da, cele dežele, v korist vseh naših slovenskih kmetov, ker kolikor bolj se naši kmetje sami med seboj organizirajo in združujejo po svojih samostojnih organizacijah. toliko bolj bodo gospodarsko močni samostojni in neodvisni. Torej po-litčne in gospodarske organizacije je treba našemu kmetu. Te dve najbolj važni organizaciji gresta roka v roki in se ne dasta razdružiti. Kjer ni prve, ni druge, iu kjer ni druge, tudi ni prve. Ako se bosta te dve strani v organizaciji našega kmeta dobro razvile, potem bode naš kmet lahko dobro napredoval in tudi lahko dobro shajal, kajti politično in gospodarsko organizovan in združen, bo vedno vedel, kaj mu je storiti, četudi pride nanj ta ali ona nesreča. Dokler pa ni združen v političnih in gospodarskih stvareh, toliko časa je tudi težko, da bi samostojno in z vspehom zastopal svoje koristi. Naš kmet mora dobro poznati čas in razmere, v katerih živi, in mora dobro vedeti, da le tedaj si bo res lahko pomagal, ko bo trdno in odločno nastopal po svojih političnih in gospodarskih, organizacijah. Kakor hitro bo naš kmet združen v politični iu gospodarski organizaciji, takoj se bo videl uspeh na vseh poljih naših upravnih in zakonodavnih oblasti. ki se dandanes vse premalo ozirajo nanj. Zato pa si slovenski kmet mora sam priboriti ugled in veljavo pred državo in to le po trdni, samolastni organizaciji. Naš kmet je navezan v prvi vrsti na samopomoč. na svojo lastno pridnost, razumnost in delavnost, katere mu ne manjka.
Slovenski kmetje, organizirajte se, združite se po svojih kmečkih zvezali ,in videli boste, da delate v lasten prid in blagor in v korist iu pomoč svojim potomcem. Pridno ustanavljajte po vseh krajih kmečke zveze, po katerih in v katerih se bodete poučili o najvažnejših političnih in tudi gospodarskih rečeh in vprašanjih. Ustanavljajte pridno posojilnice-rajtajz-novke in širite kmečko organizacijo z drugimi raznovrstnimi kmečkimi družabnimi napravami. Ako boste to storili, izobrazili se boste tudi strokovno v kmečkih vprašanjih, ker politično-gospodarski organizaciji se bo samo ob sebi pridružila tudi strokovna izobrazba slovenskega kmeta. Spoznali boste, kaj je boljše za vaše kraje iu razmere, kaj vam več notri nese in kaj jc vredno, da gojite in zasajate, redjte in živite, da vam donaša več koristi in dobrot za vaše gospodarstvo. Začeli se boste bolj natančno in podrobno, bolj vestno in pridno pečati z naznimi novimi vrstami ali strokami kmečkega stanu, ki jih doslej še niste poznali in ki vam bodo donašale večjih koristi, kakor morebiti sami mislite. Organizirajte sc torej pred vsem politično-gospodarsko iu k tej važni organizaciji se bode pridružila tudi strokovna organizacija, ki vam bo donašala veliko dobrot in tudi povzdignila naš ktTiečki stan.
Telefonska in brzojavna poročila.
MINISTRI PRI CESARJU. Išl. 21. avgusta. Zunanji minister 1 Aerenthai se pripelje sem, da poroča ce-
sarju o posvetovanjih zadnjega skupnega ministrskega sveta. Takrat se določi tudi termin za sklicanje delegacij. Tudi danes je notranji minister Bienerth imel daljšo avdijenco pri cesarju.
FRANCOSKI FINANČNI MINISTER.
Dunaj, 21. avgusta. Francoski finančni minister je danes imel daljšo konferenco z ogrskim ministrskim predsednikom. Iz Budimpešte se je odpeljal na Dunaj, kjer ostane tri dni.
JEZIKOVNI BOJI PRI SODIŠČIH.
Olomuc, 21. avgusta. Neki tukašnji odvetnik se je obrnil na okrajno sodišče v Tridentu z nemško vlogo. Sodišče je vlogo zavrnilo, češ, da je v Tridentu samo laščina v občevanju navadni jezik.
Praga, 21. avgusta. Praška fin. proku-. ratura je poslala na okrajno sodišče v Bo-denbachu v neki eksekucijski stvari češko vlogo. Sodišče je vlogo vrnilo z izjavo, da je pri sodišču le nemščina navadni jezik. Finančna prokuratura se je pritožila na okrožno sodišče v Mostah in na ministrstvo.
TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO.
Dunaj, 21. avgusta. Srbski poslanik je obiskal naše zunanje ministrstvo, kjer je zvedel, da glede začasne uvedbe trgovinske pogodbe s Srbijo dozdaj še ni nič sklenjeno. Pri tej priložnosti se ni omenjalo nameravanega obiska srbskega zunanjega ministra Milanoviča pri Aeren-thalu.
SLEPARSKI PISAR.
Budimpešta, 21. avgusta. Pisar v ministrstvu Desider Halusz je ponaredil podpis ministrskega predsednika in dobil na ta način 10.000 K. katere je zaigral.
PREDSEDNIK ROSEVELT IN NAŠ CESAR.
Dunaj, 21. avgusta. Predsednika ameriških Zjedinjenih držav je povabil naš cesar, naj pride drugo leto na njegove love. Tudi cesar Viljem in laški kralj sta Roseveltu poslala slična vabila, katere je pa Rosevelt vse hvaležno odklonil.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
Inomost, 21. avgusta. Tirolski deželni zbor bo 12. septembra sklican za približno šesttedensko zasedanje. Pred novim letom bo drugo zasedanje.
POLOŽAJ V PERZIJI.
London, 21. avgusta. »Daily Tele-grapli« poroča, da so se revolucionarci v Tabrisu hoteli opetovano pogajati s šahom, da so pa dvorjani to vselej preprečili s kovarstvom. V Teheranu pričakujejo izbruh novega punta. Živila so neznansko draga. Za tri funte kruha treba dati pet rubljev. Častniki in vojaki dobivajo redno vsak dan svoje porcije kruha, ne pa plače za ostalo hrano.
GRŠKI KONZULI IZ MAKEDONIJE POKLICANI V ATENE.
Solun, 21. avgusta. Makedonski grški konzuli so pozvani v Atene v posvetovanje o položaju, ki je nastal vsled uvedbe ustave na Turškem.
PICOUART V ZRAKOPLOVU.
Pariz. 21. avgusta. Vojni minister Pic-ciuart se je včeraj ob 11. predpoldne v Saint Cloudit dvignil z zrakoplovom »Ex-celsior« ter je prispel ob 2. uri popoldne srečno na zemljo blizu Ruena.
PONESREČENI ROMARSKI VLAK.
Pariz, 21. avgusta. V bližini postaje Pour je romarski vlak. namenjen v Lurd. trčil s tovornim vlakom. 15 oseb je ranjenih, med njimi 11 nevarno.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 20. avgusta.
Pšenica za oktober......11 16
Pšenica za april.......11 '54
Rž za okt..........9 27
Oves z a okt.	. .	810
Koruza za maj I. 1909 ..... 7 11
Eiektlv: vzdržno.
Nova Spillmanova povest.
XIV. zvezek:
Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vin., karton 80 vin. — Krasna povest nas vede med divje Indijance, v njih velike jelkove gozde, do romantičnih jezer in rek Gorenje Kannde, in se vrši v prvi polovici 17. stoletja. — Popisuje nam krvave boje med Hnronci in Irokezi, dvema sorodnima indijskima rodovoma, ki sta po svoji telesni moči in hrabrosti presegala vsa sosednja plemena. Bralec obfiudtije pri teli divjih sinovih gozdov srčnost, vojniško spretnost in nenavadno premetenost v zasledovanju. Občuduje dalje zvestobo in požrtvovalnost hrabrih, belokožccm prijaznih Huroncev do svojega učitelja, francoskega misijonarja pl. Brebeuf.
Ta blagi .črnosuknež', tako naziva Indijanec misijonarja, pade vsled ponesrečenega boja Huroncev v roke krvoločnim Irokezom, katerih največja zabava je bila mučiti svoje žrtve in gledati, kako se ubogi ujetniki na groznem mučilnem kolu borijo s smrtjo. — Toda kaj vse tvega blagi Indijanec, da reši tujega misijonarja! — Povest bo z vsem zanimanjem in z veliko koristjo čital mlad, kakor dorasel bralec; ni pa toliko za prav male otroke, ker je, kakor vse Spillmanove povesti, polna vzburljivih prizorov. — Nič manj zanimive so poprej izdane Spillmanove povesti. Povesti jezuita P. Spillmana Imajo vse prednosti dobrega, koristnega berila, kakoršnega pogrešamo Slovenci; dosedaj so izšli sledeči zvezki:
I.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Cena 40 vin., karton 60 vin.
II.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. Cena 40 vin., karton. 60 v.
III.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 vin., karton 60 vin.
IV.	zvezek: <*raiki Judek. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
V.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
VI.	zvezek : Arumagam. sin indijskega knesa. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton 80 vin.
VIII.	zvezek: Tri indijanske povesti. Cena 60 vin., karton. 80 vin.
IX zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. Cena 60 vin., karton. 80 vin,
X.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade Ak-barja velikega. Cena 40 vin., karton 60 vin.
XI.	zvezek: Rdeča in bela vratnica.
Cena 40 vin., karton. 60 vin.
XII.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. Cena 60 vin., karton 80 vin.
XII. zvezek; Boj in amaga. Povest iz Anama. Cena 60 vin, karton. 80 vin.
XIV. zvezek: Prisega huronskega gla« varja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vin., karton 80 vin.	1808 8
Katoliška Bukvama v Ljubljani
Zahvala.
Povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s prerano smrtjo naše iskreno ljubljene hčere, oziroma sestre in tete, gospodične
Terezije Sterk
nam je došlo toliko tolažilnih dokazov sočutja, da se moremo le tem potom zanje primerno zahvaliti.
Sprejmo naj našo najtoplejšo zahvalo predvsem preč. oo. frančiškani ter pre-častiti g. župnik Iv. Vrhovnik za tola-žilne obiske in spremstvo na zadnji poti, kakor tudi slavna „Slov. kršč. soc. zveza", daljo vsi, ki so s svojo udeležbo pri poprebu izkazali zadnjo čast nepozabni pokojnici in nas tolažili v dneh prebritke izgube. Vsem prav iskrena zahvala.
Ljubljana, 20. avg. 1908.

* *
Podpisana s tem izjavlja, da ni imela dne 3. avgusta 1908 namena žaliti gospoda župnika Gotthard Rott-a v Zagorju.
Hermine Hering
2032	podjetnikova soproga.
Meteoro^gično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srea. zračni tlak 736 0 mm.
1, g Cas opa-O zovanja		Stanie barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
20	9. zveč.	738-2	174	brezvetr.	jasno	00
21	7. zjutr. 2. pop.	38-0 372	138 26-1	* sr. jzah.	soparno del. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 18-30, norm- 18'4°.
Zveza slovenskih pevskih društev si usoja naznanjati, da je preminul
dr. Gustav Ipaivc
Pogreb je jutri, v soboto, dopoldne v Št. Juriju ob južni železnici. Slovenski pevci globoko žalujemo ob prezgodnji smrti najpopularnejšega skladatelja slovenske pesmi 1 Slava njegovemu spominu
Zahvala.
Ob nepričakovani smrti mojega edinega sina, ki mi je bil opora na moje . stare dni, gospoda
Karola Sojer=ja
župana, posestn. in gostilničarja v Ihanu
se mi je izkazalo od vseh strani toliko sočustvovanja in tolažbe, da si štejem v veliko dolžnost, da se za to javno vsem prav prisrčno zahvaljujem. Pred vsem se imam zahvaliti prečasti domaČi duhovščini za zadnjo tolažbo ter vsem drugim častitim gospodom duhovnom, čč. o. frančiškanoma, ča-stitemu g. prof. Pengovu. č. g. župniku Šiški, č. g. kapelanu Orehku, ki so ga spremili k večnemu počitku kakor tudi blag. g. dr. Val. Rožiču za ginljivi nagrobni govor. Dalje se zahvaljujem pevskemu zboru za genijivo petje, gasilnemu društvu iz Stoba za častno spremstvo; si. šolskemu vodstvu za spremstvo šolske mladine z zastavo; dalje izrekam še posebno zahvalo za spremstvo in darovane vence si občinskemu odboru, domačim mladeničem ter vsem posameznim darovav-cem, ki so počastili mojega sina s toliko lepimi venci. Zahvaljujem se dalje ! gg. županom iz sosednih občin, Domžal, Dola, Dolskega in Št. Vida, ki so prišli izkazat čast svojemu tovarišu. Predvsem me veže dolžnost, da se zahvalim vsem svojim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim za pogrebno spremstvo, tolažbo in molitev, ki ste mu jo naklonili.
Vsem kličem: Bog Vam povrni!
Ihan, 19. aug 1908.
Ana Sojer,
bridko žalujoča mati.
mmmm
,,Glasbena Matica" javlja svojim članom in vsem ljubiteljem slovenske pesmi, da je velezaslužni in in zeio priljubljeni skladatelj najpopularnejših slovenskih pesmi, gospod
dr. Gustav Ipavic
dne 20. avgusta v Št. Jurju ob južni železnici preminul. Pogreb bode v soboto dopoldne.
Bodi vrlemu glasbeniku trajen spo- [ min.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1908.
Kupujte vžigalice
'Slovenske krščanske socialne zveze'
z napisom:
J mi stasiii& Slsvencem".
Zahtevajte jih povsodi!
Velika oblika teh vžigalic, ki se rabijo navadno v domačem gospodarstvu, ima takole zunanjost:
Mala (žepna) oblika teh vžigalic pa je na eni strani taka:

Dve roki oklepati slovensko trobojnico. Na vsaki strani pa je lipov cvet.
Druga stran pa je taka :
Slovenci, kuculte vžigalice le v ikalljicah, hi imajo teko zunanjost!
Ki
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy
;: Ljubljana. ::
N S
h
0>
s
•N
o
0 a
1
Primarius
dr. V. GREGOR IČ
Ljubljana
kronska bj o ustna o voda
(Zakonito zavarovan.)
Specialiteta za kadilce, e>
10 do 15 kapljic v kozarec :::	vode.	:::
Cena 2 kroni.
"C
o
■H
N.
et
»
rt ?
N 3
r
3 £
S" ®
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy
:: Ljubljana. :: 1898 13
The Roynl Uonder Bio
The greatest Bio-Theater of the wor!d,
Vsak dan velika
predstava
v Lattermannovem drevoredu.
Vsake tri dni nov spored. Začetek ob polu 9. zvečer — Ob nedeljhh In praznikih tudi popoldne ob 4. uri. Cene: Loža za 4 osebe 6 K; fotelj I"60 K; I. prostor 1-20 K; II. prostor 80 v.; III. prostor 60 v.; IV. prostor 40 v.	1889 iS
L. Geni	M. Gavrič
ravnatelj.	poslovodja.
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 69 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—19
Za vsako ceno »Angleško skladišče oblek"
prodajam samo še do 31. avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke.
1326
O. BERNATOVIC
i

Odmika dražba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laški
pnporeča svege izborno pivo. — Specialiteta; fSalvatoc»* (črno pivo a la mooakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
$
na dem spctfrma r«$tawatcr .JKarectncge Bomo" g. Kržišnik- (TtUfen $t 82.)
Podružnica i v Spljctw, i
OelaJiftka glavnioa I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska krste banka v Ljubljani, Stritarjev® ulice šfev. 2
sprejema vloga na knjižica in na tekofii račun ter je obrestuje od dna vloge po
"T |2 lo. ^f
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu.	■ ■
Podru&nioa
> v CelovoM«. *
I	9mm«i t
« t » ano.ortrt, .
Prilog« 191, itev.
»Slovenca11 dnč 21. avgusta 1908.
AVSTRO-OGRSKA.
Cesar.
Cesar ostane do 3. septembra v Išlu, nato odpotuje na Dunaj. Cesar se je v Išlu izredno poživil in je izborno razpoložen. Bil je letos izredno velikokrat na lovu. Začetkom septembra, najbrže 6., se poda cesar v Budimpešto in v Godollo, kjer ostane nad štiri tedne. V budimpeštanski cerkvi bo letos prisostvoval 10. septembra za-dušnici ob 10-letnici smrti rajne cesarice. Na cesarske vaje, ki se vrše 16., 17. in 18. septembra v Veszprimu, odpotuje cesar 15. septembra, po cesarskih vajah se povrne v Budimpešto, kjer sprejme koncem meseca člane avstr. delegacije. Cesar ostane v Budimpešti do začetka oktobra, nakar se povrne na Dunaj. Sredi oktobra obišče španska kraljeva dvojica Dunaj. Ob 60-letnem jubileju prirede najvojvode cesarju posebno poklonitev v Sclionbrun-nu. Cesar zasliši danes Bienertha.
Srbska trgovinska pogodba.
Brnska trgovinska zbornica je vložila na vlado nujno vlogo, v kateri zahteva, naj se takoj izvede srbska trgovinska pogodba. V poučenih krogih se trdi, da uveljavijo trgovinsko pogodbo 1. septembra.
Velikosrbska propaganda.
Iz Zagreba se poroča, da izpuste danes popoldne zaprte opozicionalne časnikarje.
Jubiiejski križec in madžarska opozicija.
Člani opozicionalne levice so sklenili, da vpišejo predlog v ogrski zbornici, s katerim grajajo objavo cesarjevega lastnoročnega pisma z VVekerlovim podpisom glede na podelitev jubilejskega križca ogrskim državnim uradnikom.
Grofica Harrach umrla.
Na gradu Prugg je umrla 52letna grofica Harrach, zadnja višja dvorjanka rajne cesarice Elizabete. Po cesaričini smrti je vršila dolžnosti višje dvorjanke ob slav-nostih in drugih prilikah.
Nemško - češki katoliški shod.
Od 5. do 8. novembra prirede nemški katoličani na Češkem katoliški shod v proslavo cesarjevega in papeževega jubileja.
Proti Prašku.
Dr. Kramarev »Den« se zaletava hudo v ministra Praška in ga kliče na odgovor zaradi zadnjih sodnih imenovanj na Češkem. Očitajo mu, da je prepopustljiv in da so po zadnjih imenovanjih dosegli le Nemci svoj cilj, namreč, da se v nemškem ozemlju nastavljajo samo nemški sodniki. Praškov »Venkov« se bojuje s katoliško-narodno stranko in se zaletava v katoliško narodno stranko. Ta čas mu pa liberalci in tnladočehi ubijajo ministra, socialni de-mokratje pa organizirajo proti agrarnim magnatom kmečki proletariat, ki utegne že pri prihodnjih volitvah marsikje poraziti agrarce.
Ogrski železničarji južne železnice za izboljšanje.
Železničarji južne železnice na Ogrskem so vposlali spomenico na ravnateljstvo, ki je naznanilo, da bo vpoštevalo delavske želje. Z odgovorom na spomenico železničarji niso zadovoljni. Sklenili so, da predlože svoje želje trgovskemu ministrstvu in železniškemu nadzorstvu.
b0lovvovi obiski
Biilovva sta obiskala poslanika grof Metternich in baron pl. Marschall.
IZREDNO ZASEDANJE SRBSKE SKUPŠČIN ZAKLJUČENO.
Po kraljevem ukazu je zaključeno izredno zasedanje srbske skupščine.
TURČIJA USTAVNA DRŽAVA.
Spor ined dostojanstveniki.
Veliki vezir in grški pravoslavni patriarh sta se sprla. Porta namreč zahteva, naj odstavijo smymskega metropolita nadškofa Vazilija, a patriarh, ki je vedno rad izpolnjeval portine ukaze, se zdaj brani. Patriarh se je zameril porti, a tudi smyrn-skim Grkom, ki zahtevajo, naj odstavijo Vazilija.
Novi vojni minister.
»Saba« poroča, da postane vojni minister dosedanji prometni ravnatelj Meka-železnice, ki je bil te dni imenovan za poveljnika odrinskega arntadnega zbora.
Častniki odklonili povišanje.
Po sultanovi iradi povišani častniki križariee »Abdul Hamid« so odklonili povišanje. češ, da ni ustavno, ker niso bili povišani na predlog mornariškega ministrstva.
Prihranki.
Po novem proračunu stroškov sultanovega dvora se bo prihranilo vsako leto nad 100,000.000 frankov. Za vohune so rabili vsako leto 50,000.000, za kuhinjo pa
8,395.000 frankov. Odpravili so sultanov vojaški kubinet in najvišjo »inšpekcijsko komisijo, kjer je služilo osem maršalov, 34 generalov in 22 častnikov.
Iz sultanove kuhinje
niso dobivali zgolj hrane le prebivalci sultanove palače, marveč tudi več sto drugih dvoru priljubljenih oseb. Kuhinjske odpadke so prodajali na posebnem trgu v Bešiktašu. Sultanu je streglo pri mjzi 40 strežnikov.
Sultan za žensko emancipacijo.
Sultan je še pred nekaj mesci ukazal, da policija ne sme trpeti moderniziranja oblek turških žena. Zdaj je pa vstopil v vrsto borilcev za žensko emancipacijo. Daroval je namreč 500 funtov predsednici turškega ženskega društva, ženi dr. Rifat paše.
Raznoterosti.
Zunanji minister je predlagal, naj se odpokličejo turški poslaniki na Dunaju, v Berolinu in Belgradu. — Demisioniral je vakufški minister Ekrem beg. — Nekdanji zdaj zaprli mornariški minister je ponudil četrtino svojega premoženja 136.000 funtov v dar narodu. — Mnogo paš v provinci ni izpustilo kljub amnestiji iz ječ zaprte Armence. Armenski patriarh se je zato obrnil na porto in prosil za povelja, da prekinejo s trpinčenji Armencev. Mladoturki so sklenili, da odpošljejo v Anatolijo delegata, ki odstavi neubogljive dostojanstvenike. V Nymphei pri Smirni je neki grški pop pojasnil ustavo sledeče: »Ustava pomenja, da ni postave in justice. Ni več oblasti, ni več metropolita. Le vojno pravo ostane. Veste Ii, kaj da pomeni vojno pravo? Butn, burit, in prebudiš se na drugem svetu.« Ljudstvo zato samo sodi. Nekemu tatu v smirnski okolici so kar po stari navadi odsekali prste.
Agitacija za ustavo v Egiptu.
Glede na agitacijo mladoegipčanske stranke za ustavo je zapustil egipčanski ministrski predsednik Karlove Vare in odpotoval v Kajiro. Perzi, ki žive v Egiptu, so obvestili perzijskega konzula v Ale-ksandriji, da postanejo egipčanski podaniki, če kmalu Perzija ne dobi ustave in parlamenta.
RUSIJA.
V Peterburgu se govori, da odpotuje car za dva meseca v inozemstvo in da ga bo zastopal neki veliki knez. — Trdi se, da se zaroči carjev brat veliki knez Mihael v Kodanju z neko dansko princezinjo.
BELGIJA PREVZAME KONGO.
Belgijska zbornica je odobrila s 83 proti 55 glasovom postavo, da prevzame Belgija Kongo državo. Nato je zbornica odobrila z 90 proti 48 glasovom v 2 branju kolonialno postavo.
VIHARNA SEJA V PORTUGALSKI ZBORNICI.
Seja portugalske zbornice dne 19. t. m. je bila zelo viharna. Bivši finančni minister Francove vlade je končal svoj govor o proračunu z besedami, da želi kralju Manuelu večjo srečo, kakor jo je imel njegov oče. Poslanec Santos je zaklical: »in boljše ministre, kakor so bili v zadnji vladi.« Bivši finančni minister je na to napadel Santosa in se tepel ž njim. Morali so ju ločiti. — Franco vstraja pri svojem sklepu, da opusti politiko.
Delavstvo v Dolu.
X Glavna stavka po kranjskih popir-nicah. Delavsto po kranjskih popirnicah Leykamove družbe stavka naprej vzorno, složno in navdušeno.Vodstvo je pa še vedno trdovratno in izkuša z raznimi grožnjami in spletkami zlomiti štrajk. Ena teh zvijač je odpoved stanovanj in pa grožnja, da puste tvorniška stanovanja izprazniti sodnijsko. Ta je pa lepa! V Vevčili se posebno pritiska, da bi tako spravili na delo delavce po tvorniških hišah. Poizvedovali smo, jeli ima tvornica res pravico, da vrže na cesto delavce zaradi štrajka, a izvedeli, da se mora ravnotako pravilno stanovanje odpovedati, kakor vsaki stranki. V Vevčili in okolici je običajna poluletna odpoved. Tega običaja se mora držati tudi vevška tvornica, ki ni vsemogočna. Sicer je pa grdo za tvornico, da izkuša s takimi umazanimi sredstvi zlomiti štrajk. A tudi drugače se peha tvornica na vse načine, da bi zvabila delavce v stavkokazje. Tvor-niški ravnatelj je hodil in lovil delavstvo v torek po Zgornjem Kašlju. Ker je pa voda zelo narasla, je ob zgornjekašeljskem mostu zabredel v vodo in se le s težavo rešil. Uradniki so 20. t. m. sami naložili nekaj voz popirja, kKso jih potem odpeljali vozniki v Zalog. Čudno je, da zdaj tako poizkuša gospoda loviti stavkokaze. Saj so izjavili pred štrajkom, da če se prične stavkati, bodo izključili delavstvo do 30. t. m. od dela. Besedo pa znajo res držati
lastniki »Leykamove« družbe, kajneda, gg. Fopp in Poche? Delavstvo ne more trpeti, da bi uradništvo po spletkah skazilo stavko. Ve, da mora stati v boju trdno in odločno in dajati pogum tudi takim, ki se boje tvorniške gospode. Sicer se pa delavstvo čudi, zakaj de se ne pridružijo štrajku tudi uradniki. Saj povoda bi imeli dovolj, ker se ob inšpekcijah ne postopa tako ž njimi, kakor bi to smeli zahtevati uradniki. Končno so pa tudi uradniki družbini na-stavljenci. Novega bi nič ne napravili. Saj smo že doživeli, ko so c. kr. uradniki prav pridno pomagali uslužbencem ob pasivnem odporu in tudi na Severni železnici napovedujejo uradniki za jesen pasivni odpor. Vevško uradništvo je večkrat izjavljalo, da drži z delavstvom in da mu hoče dobro, zakaj bi zdaj ne potegnilo s štraj-kujočim delavstvom? Saj uradniki menda niso postali zato, da nakladajo tovorne vozove, ker »Leykamove« družbe ne sreča pamet in celo grozi, da še zniža plače. Zdaj to grozi delavstvu, da je preplaši, kaj pa če reducira plače uradništvu? Menda se zdi družbi presijajna dnevna plača delavki s 35 krajcarjev. Uradništvo bi storilo prav, da samo štrajka, naj išče Taussig sam stavkokaze in hodi v spremstvu orožnikov v tvornico, če hoče. V Vevčili je štrajk splošen. Le neki Novak je v tvornici in pa uradništvo. Štrajkujoče delavstvo je uvedlo strogo stražo pri tvornici, da prepreči morebitne uradniške spletke. Polovico delavstva ima službo podnevi, polovica ponoči. Na Sorškem polju je štrajk tudi popolnoma v redu. Kak zahrbten napad se pa i tu družbi ne posreči, ker je štrajkujoče delavstvo pozorno in previdno. Med štrajkujočim kranjskim popirnim delavstvom čuješ le en glas: zmagati ali pa umreti!
Gospodom orinnlstom.
Dne 30. julija t. 1. je imelo podporno društvo cerkvenikov svoj redni občni zbor. Gosp. predsednik je obžaloval, češ, da vsled beganja od gotove strani, ni bila udeležba od strani organistov povoljna. (Razumno, ker imamo organisti svoje »podporno društvo organistov in pevovo-dij«.) Gosp. P., odbornik našega društva organistov je nepooblaščen omenjal, da to ni prav, da imamo organisti svoje društvo, da bi to moralo biti eno samo društvo; kmalu na to pa zopet povdarjal, če pa hočejo organisti iz umetniškega stališča kako društvo, si ga lahko ustanovijo, zagrozil pa na to: če bi pa kedo društvu cei-kvenikov in organistov nasprotoval, se ga ne bode nikjer več upoštevalo.
Tako torej, sedaj pa k stvari.
Lani smo prišli na osnovahv zbor društva organistov in cerkvenikov skupno, a pokazalo se je, da pretežni del organistov ni bil za skupno delovanje, ker imamo organisti pač druge težnje in namene kot gg. cerkveniki.
Namen društva organistov in pevo-vodij (pravila so že potrjena od vis. c. kr. deželne vlade, in od vis. č. knez.-škof. ordinarijata) je: gojitev glasbe, izdajanje društvenemu namenu primernih spisov, muzikalij; produkcije cerkvene in koncertne.
Ze samo ta določila onemogočujejo skupno delovanje z gg. cerkveniki, kateri imajo društvo le za podporo članom, med tem, ko ima društvo organistov in pevo-vodij povsem drugo stremljenje in cilj, in sicer: izobrazbo v glasbenem oziru, bodriti tovariše k intenzivnemu delu na eer-kveno-glasbenem polju, ustanoviti knjižnico, kjer si bode vsak član lahko za malo vinarjev dobil najlepše muzikalije v pogled, navduševati za njih poklic, ter je namen društva poleg podpore vendar idealen in umetniški.
Izobraževalna društva so probudila naše ljudstvo, vse se giblje, vse deluje v prospeh narodne izobrazbe, posebno pa naše pevsko slovensko ljudstvo kar hrepeni po domači lepi pesmi, pesmi, srcu sorodni, in kedo je v prvi vrsti poklican, da ljudstvo uči, in v ljudstvu razširja lepo do-morodno pesem, kot ravno organist! Ker pa smo v času, da samo spolnovanje dolžnosti ni več zadosti, temveč naš čas zahteva ljudi, ki store in delujejo več kot od njih zahteva stan, zahteva na glasbenem polju ljudi, ki bodo z navdušenjem bodrili in učili ljudstvo v petju cerkvenem in svetnem, da ix)de zopet ljudstvo pelo nekdanje lepe pesmi, in dobre nove, bodisi na polju, v logu ali pri delu. Zato je pa potreba, da so se organisti združili v posebnem, da zasebnem društvu, da vsaj enkrat na leto priredi društvo, zdaj v tem, zdaj drugem kraju vzgledne cerkvene produkcije, in za tem svetne.
S takimi nastopi se bode pridobil naš stan glasbeni ugled, na ta način bomo ljudstvo izobraževali, s tem bodrili in učili. Zagotovljen je društvu sprejem v
zvezo kršč. socialnih društev, sklenili bomo bratske zveze s sosednimi organistov-skimi društvi, in namerava se skupna zveza cislitvanskih organistov. Deluje se na razvoj najširšega delovanja na narodno-glasbeiiem polju, kjer bode zavzemalo naše društvo važno nalogo.
Sami gg. cerkveniki so uvideli, da je bolje, da so sami, in resnica je, da so nekateri gg. organisti za združenje, iu imajo prav, če tako upajo prej priti do zboljšanja svojega res ne fulniiiiantnega stanja, a še večja resnica pa je: da si bomo organisti na podlagi zasnovanih idealnih, delavnih ciljev, pridobili z izvrševanjem podanih stremljenj oboje ob enem, zboljšanje in ugled. Le delo pripelje do veljave, samo društvo, ki ima namen podpirati, a je brez vseh drugih delavnih, izobraževalnih smotrov in namenov, je pa res mrtvo. Nobenega ne bomo odvračevali, nasprotno sami bomo pristopili kot podporni člani k društvu cerkvenikov iu organistov, a naravnost pa tudi povemo, z besedami, ki jih je govoril gosp. P. na shodu gori omenjenem: »Ako bi pa vkljub temu kdo kaj nasprotoval in skušal naši idealni organizaciji organistovskega in pevovodskega društva škodovati, se mu pa ne bode dala nezaupnica, (ker so si jo nekateri dali že sami) in se ga ne bode neupoštevalo, ampak upoštevalo, kakor kolego, ki mu idealni, delavni in za vzpodbudo ljudstva vzvišeni namen ni mar. V našem društvu so vpisani gg. tovariši, ki imajo velike zasluge na cerkveno-glasbenem polju, ki so niuzikalično fino izobraženi, delavni in za vse lepo vneti možje, zato smo pa tudi prepričani, da bodo, ko se skliče občni zbor organistovskega društva, prišli tudi tisti gg. tovariši, ki vsled beganja od gotove strani niso vedeli, (kar sedaj priznajo nekateri) da ima društvo »organistov iu pevovodij« že potrjena pravila. V slogj je moč: istina, zato bomo pa skupno podpirali materijelno stran cerkveniškega in organistovskega društva, ob enem pa, kot je gosp. P. na omenjenem shodu milostno dovolil, bomo pa tisti, kateri smo z umetniškega stališča ustanovili svoje društvo, delovali na idealni podlagi, in ne bode preteklo pet let, ko bode vsak, kdor bode ponosen na ime organist, stal v naših vrstah.
Ign. Hladnik.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah ln tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Po svetu.
Potniloščeni kopniški stotnik.
Cesar Viljem je pomilostil kopniške-ga stotnika črevljarja Voigta iz lastnega nagiba, ne da bi bil kdo vplival nanj. Policijski predsednik je Voigtu naznanil, da ga ne bodo izgnali iz Berolina. Voigt se začetkom bodočega meseca oženi s svojo nevesto, ki mu je ostala zvesta. Ravnateljstvo nekega berolinskega panoptika je pridobilo napačnega kopniškega stotnika za to, da prodaja razglednice v dobrodelne namene. Naval radovednega občinstva je bil velikansk ,a policija je prepovedala Voigtu, da javno nastopi.
Nemški vojaški zrakoplovi.
Dne 20. t. m. zjutraj po osmi uri se je dvignil v zrak Grossov vojaški zrakoplov »Parsefal« s katerim se je vozil tudi sak-sonsko-altenburški vojvoda Ernst dve liri. »Parsefal« se je dvignil trikrat v zrak.
Ponesrečeni zrakoplovci.
Iz Monakovega poročajo, da se je nad goro Dobra pri Skočavtt utrgal od zrakoplova čoln. Zrakoplovca Hartmann in njegov brat sta obležala na tleh z razbitima glavama.
50-letnica rojstva pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa je danes.
Voda dražja od vina. Poročali smo že, da vlada v južni Italiji, zlasti v Apuljji, grozna suša, iu ta suša je dovela do tega, da je tamkaj voda dražja nego vino. Voda je pravi luksus. Siromašni ljudje ne prosjačijo po ulicah denar iu kruh, ampak vodo. Vlada razdeljuje vsak teden na stotine tonelat vode, ali vse to je kapljica v morju proti tolikemu pomanjkanju vode. Vlada je pričela vrtati zemljo, da poišče studencev. V globini 100 metrov se nahajajo v resnici in našli so že nekoliko vodnih vrelcev.
Policijski agenti hudodelci. V Berolinu so prijeli 19. t. m. detektivko 22-letno Lucijo Fenske, ker je kradla po prodajalnicah in pa 19-letnega detektiva Karola Metznerja, ki je izsilil več denarja od nekega zdravnika, ki ga je potem ovadjl.
»Visoka porta«. Kakor znano, se tako imenuje otomansko (turško) vlado. Od
Kakor na perzijskem, tako so tudi na turškem dvoru vladarji, kj so vedno živeli le v svojili palačah, dajali avdijenee v prvem dvorišču tik vrat (porte). Tu so bila tudi velika posvetovanja, ki so se jih udeleževali ministri .in veliki vezirji. Od tod je tekom časa nastala navada, da se je vlado in visoke dvorne dostojanstvenike imenovalo s skupnim imenom »visoka porta«. Ta prvotna »porta« stoji še danes in je arhitektonsko vzor-delo, znamenito ne le kot arheološka, ampak tudi kot zgodovinska posebnost.
Preiskovalni sodnik povzročitelj požarov. V Gmitrienu se je ustrelil preiskovalni sodnik Kulabuhov, ker se je bal preiskave. Zapustil je pismo, v katerem priznava, da je povzročil sam zadnje požare, zato je pa tudi potlačil vse sodne preiskave glede na dotične požare.
Največji dnevnik na svetu. Ne\v-Yorski dnevnik »The World« (»Svet«) je obhajal nedavno svojo petindvajsetlet-nieo. Jubilejna številka je imela 20U strani. Iz papirja ene številke bi se dobilo 10 knjig v osminki po 240 strani. Jubilejno številko so prodajali po 5 cent. (24 vin.) Dnevne vesti so obsegale 36 strani. Velik del lista je bil posvečen zgodovini lista od prvega početka do danes. Prvo leto se je tiskalo 10 milijonov izvodov, zadnje leto pa 257 milijonov. Prvo leto je imel list 137.000 oglasov, leta 1907. pa 1,400.000. Samo za papir se je izdalo tekom 25 let 110 milijonov kron. Zdaj znašajo stroški za papir na leto 8 mil. kron. V tiskarni, kjer se list tiska, je 03 strojev s 1.750 konjskimi močmi. V eni uri natiskajo 1,300.000 izvodov na 8 straneh. Za brzojave so izdali prošlo leto 763.000 kron. Izdajatelj in urednik »Worlda« je največji ameriški časnikar Josip Pulitzer.
Parnik z jetniki se je potopil pri Ha-borovsku na Amurju. Utonilo je 105 jetnikov in 10 vojakov, okolu 140 oseb se je rešilo.
Darovi.
—	»Slovenski krščansko-socialni zvezi« je daroval jubilejno krono Franc Maček, posestnik v Dolenjem Logatcu. Hvala!
Za pogorelce na Bledu je daroval 25 kron Rev. L. Klopčič iz Clevelanda v Ameriki in neimenovan iz Razdrtega
3	krone.
—	IV. izkaz prispevkov za P. Ange-lik Hribarjevo spominsko ploščo v Zg. Tuhinju. Poslali so: Dr. Jos. Dolenec, Ljubljana 20 K: Josip Smolnikar, Mali Hrib 5 K; prof. Anton Foerster, Ljubljana
4	K: Anton Stenovec, Duplje 10 K; Avguštin Šinkovec, Škofjaloka 6 K: Ant. Fer-me, Št. (lotard 1 K. — Odkritje plošče bo v prvi polovici oktobra t. 1., zato prosi podpisani hitro še nadaljnih potrebnih prispevkov. — Janez Štrukelj, župnik v Zg. Tuhinju.
i r
S S S
S co (O
sar
o
«3
ecs
t*©
r e
Malinčevo
SIRUP
a H lekarnarja
H ■
l*ici'Oli-jii
s: v Ljubljani s:
:: c. in kr. dvornega dobavitelja :: papeževega dvornega dobavitelja
je izboren prirodni izdelek. Poštni za-bojfek s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 5 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in 100 kg sirupa z zavojem vred po I K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po I K 50 h. V zabojih po 25 stekl. z zavojnino vred v Ljubljani po I K 36 h. — Naročila 1617	po povzetju. 100—9
as
■ k a m
mam
Hiša
z gospodarskim poslopjem, kočo, vrtom, 26 oralov polja, travnikov in gozda, vse najlepše ohranjeno, v lepem kraju spodnjega Koroškega se proda zavoljo rodbinskih razmer za primerno ceno. Naslov pove uprav. „Slovenca".	1991 4-3
Dečka
sprejme takoj večja trgovina z mešan, blagom na Dolenjskem, Ponudbe pod št. „100 * na upravo „SIovenca".	2028 5-2
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1908.
Odhod iz Ljubljane juž. žel.:
5*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica d. ž., Trst c. kr. drž. žel., (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorica d. ž., Trst drž. žel, Beljak (čez Podrožčico), Celovec, Praga.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*26 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
11-38 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž, žel., Gorico drž. žel, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
1-05	popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-*5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorica drž. žel.. Trst d. ž., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. že!., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2-05	popoldne. Osebni vlak v Kamnik.
7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik.
10-50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.
Dohod v Ljubljano juž. žel.:
6-56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-3* zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-22 predpoldne. Osebni vlak Iz Prage, Celovca, Beljaka juž žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča.
2-32	popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Tophc, Rudolfovega, Grosuplja.
3-56	popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Gorice drž. žel., Trsta drž. žel., Jesenic, Tržiča
6-50 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Jesenic.
8-37	zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trsta drž žel., Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča.
11-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trst drž. žel., Gorice drž. žel., Jesenic,
Dohod v Ljubljano drž. kolodvor:
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
I0'59 predpoldne. Osebni vlak iz Kammka.
6-10 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika
9-59	ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo oh nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in prihodi so označeni v srednje-evrop skem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
iuuu«mmjWMtmmmmm»Wt»tt
V zavodu šolskih sester v Celju
se sprejemajo
učenke in šoli odrasla dekleta
na stanovanje in hrano; te imajo priložnost učiti se vsakovrstna ročna dela — hospiti-rati v otroškem vrtcu ali vaditi se v navadnem gospodinjstvu.	2024 2 1

Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Sini itd.
77ajbnl/. kosm. Zobo-gistil. sred-	— ^
sivo
Izdelovatel) G. <$eydl
Ljubljena, Spital.-Stritar. nt. T
Prava istrska vina
Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej	iq67 3
bela vina liter po 26 h. tini teran liter po 21 h.
Ceniki in vzorci brezplačno na zahtevanje Cantina sociale cooperaliva Buje (Istria)
Krepek, trezen in zanesljiv
FANT
ki ima veselje do lova in qozdar« stva, se sprejme takoj v službo. Plača po dogovoru.	2ojo h 2
Lesna trgovina Pakiž=Podgorski
- Sodražica. -
Pozor I Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporabija proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.	814 20 19 b

Delovanje izhorno, usaeh siguren. Cena jc franko ne vs«ko pošto a 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali ie se pošlje iienar na&roj. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š I C A, lekarnarja v Pakracu &t. 65 (Slavonija)
0
01
3
Ji
>0
L >
n e u O
Cena vrčku 20 vinarjev.
Najboljše izvirno, dvojno vležano «
V	•	645 80—44
(UrguelI) in črno po (Bockbler)
:: iz meščanske budjeviške pivovarne se toči ::
v SodmisMto ulicah 4 in na Rimski cesfi 5.
-- Dobi se tudi pristni domači šampanjec. ——-
prozdroj
0
n 3
fi> <
1 O« K C
tO
^li^-pTo^a 500 tuc. rjuh brez šiva
150,200 cm velikih, obrobljenih, prve kakovosti, 6 kosov za K 14-30.
Priporočljivo za hotele in kopališča	2009 2
*t*8G§?** Krasne novosti fianele, barhenta cefira, oksforda, damasta. Po-steljno, namizno perilo itd., le boljše kakovosti. Vzorci zastonj.
Posebnost: Nevestine oprave, tudi gotove, od 500 do 15.000 kron.
Tkalnica platna in bombaža br„ Krejcar, Dobruška, Češko.
n
JS >N
0)
L •+-
tfl e
B.
n e
TJ
o
V)
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obitnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Telefon št. 262.
1970 12-4
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.
N
r
re
o n 3 n
Zakaj v tujini iskati, Če najboljše pred pragom leži.
1401 20-11
pražena kava
In zakaj???
je vpeljala v kratkem času širom sveta.
|er je najfinejše kakovosti:
zhto priljubljena.	•"
er je strokovno potom vročega zraka pražena:
zato fino aronifctitna. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn;
zato zdravju neškodljiva, ^er je najizdatnejša
zato najcenejša.
—	prva ljubljanska velika žgalnica kave	—-
Karel Planinšek
Ljubljana, DunajsKa cesta, nasproti kavarne Evrope,
PoAracnia«
rt;.?a i MU.|plal(ial: rjuh t- )(, 18.1» ilta., Hni tllu n,
.|ilal(iMl: Oribt* K, M.t» (trt., R»i tilo n, vJ.vj,
UHl Črtka danal«, Cnrcvjkl SvuMrc. ** •'<»»! ""<•« sv:« i. r.'h«>*c.
M * x j a i « * u o kk Dno s j a '
(. V.lliillt 1, II. Vtb.rilfiiM I, :il cl.KMjTMut n (».■/»• Raurifi), III IS sr.gaiit JT, IV Wli4.tr Mt.pUlreiM II. * Jtbfc.tim.iUMlr»iM >, TI R.np«.<lort«Mt>. VII Mailibrerilmiii T«, V>H l ,n>t«l«H.r,!.-«im IU, IE. Alirrtlriut 19, **()< mv<ft„imii ar Sir	Mi gnit
ti, mi. n»,ii>i)i>< sa
ffi*«;«inl4nft Jolnlftka drutbir,
4» no 175
Najk.91inntn1.4jsi
a.
R CII B
;.*w!5fi»j. l. Wo5ixe!?,e i.
ftjt« fenyl**l ne ao.oooe?^ z««*r »»ui*>i & a,o
v»ih vrat r»nt, drinviiih papirjev, akcij, prioritet, xantavslcr »r*tk, ritvic, valut in d«a»r|s
m eskomntirftvij*?
U»r«U.rtii( *Mit»rats i« obllftucti- sr«« \r inpon'.-?.