Učiteljski
H v
List 13.	v Ljubljani i. julija 1871.	Tečaj XI.
S a g! I a»
Strese v uho se
Zajcu, M spal je; Listi majo se, Da se izbal je,
Kvišku poskoči,
V gozd se oberne; Puška nanj poči, Mertev se zverne —.
Časih v nesrečo
Mali peljajo Vzroki največo,
S strahom igrajo. __Fr. Cimperman.
Ali na Kranjskem ne potrebujemo še ene izobraževalnice
za učitelje?
V 12. listu „Tovarša" smo v spisu „Prihodnost kranjskega ljudskega šolstva" naposled izračunih", da bode Kranjsko v 10 letih potrebovalo 130 — 200 učiteljev. Rekli smo že zadnjič, da dvomimo, da bi ljubljanska učiteljska pripravnica omenjeno število učiteljev mogla nategniti. Pri tem svojem izreku še vedno ostajamo ter ga danes tudi podpiramo z razlogi.
Iz ljubljanske pripravnice moremo za šolsko leto 1871/72 dobiti k večemu 6 sposobnih učiteljev, za šolsko leto 1872/73. k večemu 7, za 1873/74. nobenega (ker letošnji pervoletniki hodili bodo še 3 leta v pripravnico) in še le za šolsko leto 1874/75. dobomo jih morda 20.
Utaplja je mala
Padla z drevesa, V germič je pala, List se pretresa.
List se dotaknil , Druzega pa je, Ta se premaknil Tretji se maje.
Šum iz majanja Tega nastane, Kaplja nekdanja Z listeča kane.
Koliko učiteljev bi pa potrebovali za prihodnje šolsko leto? Ako bi jih imeli 15, zadostilo bi se le toliko, da bi se izpraznjena mesta napolnila in na nove šole učitelje postavilo. Takošna potreba se morda primeri tudi za šolsko leto 1872/73. Tedaj mora v 2 letih vsakako primanjkovati 20 učiteljev; in še več kot 20! 2 X 20 in tudi 3 X 20 se jih bode potrebovalo, če premislimo, da za dve leti vendar morajo obveljati tudi za Kranjsko nove postave, po kterih se bodo nove šole berž ko mogoče napravljale in stare razširjevale, in vsled kterih se bode 40 — 50 let služečim učiteljem vendar podelila terdo zaslužena pokojnina.
Če ludi pomislimo, da se kranjski učitelji v poslednjem času preseljujejo na Štajersko, kamor jih mika boljša plača, smemo kar naravnost terditi, da v 2 letih bode na Kranjskem primanjkovalo gotovo 60 ljudskih učiteljev.
Kako pa bi se temu pomagalo? Najlože z napravo nove učiteljske pripravnice v. kakem mesticu tia Kranjskem (saj začasno)/
Treba bode napraviti nove triletne pripravnice za učitelje. Za tako šolo bi bila zopet Idrija naj pripravnejše mesto. Gorenska in dolenska stran že imate višje šole, le Notranjsko ne primore niti ene srednje šole. Dovoli naj se torej Idriji vsaj učit. pripravnica. Tukaj je bila že konec 18. stoletja niža gimnazija, od 1. 1853. —1866. bila je enoletna učit. pripravnica — le sedaj, ko vse vpije: šol, šol! — sedaj ima samo navadno 4razredno ljudsko šolo. V omenjenih 13 letih se je v Idriji izšolalo 198 učiteljev, iz med kterih jih je krog 70 na Kranjskem. To je znamenje, da je v Idriji primeren kraj za tako šolo. Idrija bi tedaj imela za tako šolo gotovo tudi naj več pravice. Kranjska dežela bi skoraj mogla zahtevati še ene učit. pripravnice tudi iz tega ozira, ker imajo druge dežele enake velikosti po 2 in 3 učit. pripravnice. Tako ima Primorsko 3 pripravnice za učitelje in 1 za učiteljice, Dalmacija 2 pripravnici za učitelje, Šlezija 2 za učitelje, 1 za učiteljice.
Geometrija ali merstvo v ljudski šoli.
(Dalje.") Mrosj. *)
Krog je kriva čerta, ki se povrača sama v sebe. Sredi kroga je točka, od ktere so vse druge točke krogove enako oddaljene. To točko imenujemo središč ekrogovo. Središče se navadno zaznamova s čerko O, kakor se razvidi iz vseh slik v današnji „Tov." prilogi
*") Glej prilogo!
Pis.
Čerto, ktero potegnemo od središča do klere koli točke v krogovem obsega, imenujemo pol o mer (radij) kroga. V sliki I. je OD polomer, pa tudi OA, 00, OB, OC so polomeri kroga. Jasno je, da morajo biti vsi polomeri enega kroga med seboj enaki. Iz tega sledi, daje polomer daljava središča do kake točke v obsegu. Ako v sliki I. polomer AO podaljšamo tako daleč, da se dotika na nasprotni strani krogovega ob voda, dobimo krogov premer, ki je še enkrat tako dolg kot polomer. V sliki I. je AB in CČ premer. Naravno je, da so tudi premeri tistega kroga med seboj enaki. Vsakteri del kroga zovemo krožni lok (Kreisbogen). Tako je AD, DČ lok kroga v podobi I. Polovico kroga imenujemo pol okrog, četertina kroga se zove s tujim imenom kvadrant.
Krog risamo s kroži lom (s šestilom, cirkeljnom). V III. sliki vidimo v krogu še druge čerte, kterih je treba še omenjati.
Čerta CČ veže dve točki v krogovem obsegu, ta se imenuje zategadel spona ali tetiva. Spone v krogu so manjše in veče. Najdaljša spona je tista, ki je potegnjena skozi središče. Ta pa je premer; tedaj je premer naj daljša spona. Čerto GH, ki reže krog na dveh krajih, zovemo sečnico, in čerto DE, ki je zunaj kroga in se ga dotika le na enem mestu, v točki A, Imenujemo dotičnico ali dirko. Delu kroga, kterega spona CČ odločuje od cele plani, pravimo krožni odsek, unemu, ki je med polomeroma OA in OF, pa krožni izsek.
Celi krog razdeljujemo na 360 delov, ki so prav za prav mali loki. Ti deli se zovejo stopinje. Na majhnih krogih so stopinje drobne, a na velikih, kakor je ravnik naše zemlje, znaša ena stopinja 15 milj. Vsaka stopinja' se zopet deli na 60 enakih delov, ki so minute, in vsaka minuta na 60 sekund. Stopinja se zaznamova z minuta z sekunda z "; postavim: 15°, 43', 36".
Celi krog obsega 360°; koliko stopinj pa polokrog? koliko kvadrant?
Misliti si moremo, da krog tudi tako nastane, da se čerta (polomer) , ki je na eni končinci (središče) priterjena, dalje pomika in na tem potu krog vpiše. Na ta poslednji način nastanejo pa tudi koti. Iz tega se razvidi, da so si koti in krog v tesni zvezi.
K vsakemu kotu spada namreč primeren lok. Kolikor veči je kot, toliko veči je dotlčni lok. V II. podobi stojita polomera AO in OC navpik in oklepata torej pravi kot AOC. K temu kotu spada lokAC, ki pa je četertina (kvadrant) krogov. Ta pa meri 90 stopinj, in ker velikost kotov po njihovih lokih merimo, rekli bodemo, da pravi kot AOC obsega 90". Kar velja o tem pravem kotu, velja tudi za druge. Vsak pravi kot obsega torej 90". Oster kot AOB
13*
«
je manjši od pravega; ne obsega torej 90°. Ostri koti nimajo tedaj nikoli 90°. AOC je top kot in obsega nad 90°. Velikost topih kotov je od 90° —180°. Raven kot pa ima 180°. Vzbuhnjeni koti pa rastejo od 180° — 360°
Da kote na tanko ¡zmerjamo, v ta namen nam služi enostavno orodje z imenom prenašalec (transporter), ki je navadno napravljen iz medí, (pod. IV.) Prenašalec je izrezan polokrog, ki je razdeljen na 180 stopinj, ki se lehko beró od obeh strani. Ako hočemo ž njim meriti kroge, treba ga je (ako polagati, da leži središče (O, pod. IV.) polokroga ravno v verhu kota, in njegov premer na enem kraku kotovem. Potem se gleda, na kteri stopinji leži drugi krak. Število stopinj, velikost kola, se bere koj na prenašalcu.
Razne naloge o krogu.
a.	Kako se najde krogu središče, če je njegov polomér znan? (pod. V.)
Izvoli si v obsegu povoljni točki A inB, in vpiši iz teh z znanim polomérom mala loka!
V točki, kjer se poslednja križata, je krogovo središče.
b.	Pri krogu v podobi VI. pa polomér ni znan; kako se najde središče?
Potegni poljubno spono AB, razpolovi jo ter postavi v polovični točki navpično čerto CD!	\
Poslednja čerta pa je premer krogov; treba jo je samo razpoloviti , da se dobi središče.
c.	V sliki VII. pa je le del kroga CA znan; kako se v tem primerljeji dobi krogovo središče?
Vlečete se tetivi AB in BC. Obedve se razpolovite in nanje se postavite navpičnici mn in op, ki se križate v točki O, — v središči krogovem.
c.	Dane so tri točke A, B, C, (pod. VIII.), ki pa ne ležite v eni ravni čerti; skozi te tri točke naj se naredi krog. Kje bode njegovo središče?
Med temi pikami se potegnete ravni čerti AB in BC. V sredi teh čert se postavite navpičnici ČD in EF, ki se križate v točki O. Ta pa je zaželjeno središče.
d.	Kako se dotičnica ali dirka risa?
Potegni polomér do točke A (pod. IX.), kjer hočeš imeti der-ko, in postavi tú na polomér navpičnico MN; ta pa je dotičnica, ki se pa le v eni točki sme kroga dotikati.	(PHh. dalje.)
Naj važniše kmetijske resnice za ljudsko šolo,
spisal Fr. Govekar.
(Dalje.)
Vpr. Kteri so obstojni deli zemelj?
Odg. Obstojni deli zemelj so organski in neorganski. Tega se prepričamo, ako deržimo na noževem koncu (špici) perst nad plamenom. Naj prej je perst černa, kar priča, da je v njej ogelc; pozneje, ko je ogelc zgorel, je perst sivkasta ali bolj rudečkasta, ter je zelo enaka pepelu.
V. Iz česa se pa narede organski deli zemelj ?
O. Poglavitno postanejo organski deli zemelj iz korenin od-merlih rastlin, iz sognjitih teles raznih živali in iz gnoja.
V. Je li organskih snov veliko v zemljah?
O. V šotni zemlji jih je dostikrat tri četertine, v rodovitni poljski zemlji pa komaj deseti ali dvajseti del.
V. Čemu pa so organski deli zemelj ?
O. Organski deli zemlje, kteri v njej strohne in razpadejo v amonijak in ogelnokislo apno služijo rastlinam v živež.
V. Ali se po obdelovanji zemlje (po poljedelstvu) organski deli zemlje množe ali manjšajo?
O. Ako zemljišče le malo gnojimo, dostikrat orjemo, da rodi sad, tedaj se ti deli manjšajo; ako pa polje dobro gnojimo, ali pustimo ledino, ali za praho, ali za pašo, tedaj se pa množe organski deli zemlje.
V. Od kje izvirajo pa neorganski deli zemlje?
O. Neorganski deli zemlje se narejajo iz terdih kamenjev, kakor so granit, apnenik, glina itd., kteri na zraku prepere in razpadejo.
V. Ali je v vsakem zemljišču kaj tacih delov?
O. V vsakem zemljišču so taki deli.
V. Kako pa se imenuje zemlja, v kteri je posebno veliko prej imenovanih snov?
O. Ako je zemlja iz drobnega peska, kterega s prostimi očmi ločiti ne moremo, ali pa če je ilovica namešana z letečim peskom, tedaj se imenuje peščena zemlja. Taka zemlja je rahla, ter se lahko obdeluje; barve je rumene ali sive, v njej rada raste vsaka rastlina, ktera ljubi rahlo zemljo, posebno, če je dobro gnojena in primerno vlažna. Ako je pa dv.a dela ilovice in en del peska zmešano, tedaj se pa imenuje taka zemlja ilovica ali ilovnata zemlja. Barve je razne, zavoljo več ali manj primešane zemlje.
Ilovica je vedno menda, in če se tudi močno gnoji in rastline skerbno obdelujejo, vendar ne donaša še popolnih pridelkov. Je pa zemlji primešano večino ogelnokislega apna, tedaj se potem imenuje ap-nena zemlja. Taka zemlja je rahla in lahka in šumi, če se na njo vode vlije. Barve je navadno sive ali bele; raste pa na nji vse, kar v peščeni zemlji dobro plenja. Zgolj apno pa ni pripravno za obdelovanje, kakor tudi gola ilovka ali goli pesek ne.
V. Ivtere verste zemelj se najlaže in najceneje obdelujejo?
O. Lahka zemlja, na kterej ječmen in enaki sadeži bogato plode.	,
V. Ker rastline za svojo rast vode potrebujejo, tedaj je jako mokra zemlja gotovo zelo vgodna rastlinam.
O. To pa že ne; preobilno vode v zemlji zaderžuje rastline v rasti, in se mora zato iz zemljišča odpravljati.
V. Kako se odpravlja voda iz zemljišč?
O. Voda se i2 zemljišč odpravlja, tako, da ni treba zemlji odvzeti prave vlage in zraka, po kamnatih jarkih, lesenih ali šotnih odvodih, najbolje pa po cevnati drenaži. Ker se more naprava odvodov z valjastimi cevami prav malo široko izpeljati, pride to tudi precej cenejša od jarkov s kako drugo robo.
V. Ali je na lahki ali na težki zemlji drenaža potrebna?
O. Ker navadna ilovica ali težka zemlja vodo bolj prideržuje, kakoi peščena zemlja, tedaj tudi ta drenaže bolj potrebuje; kar pa peščena zemlja, dasiravno je na verhu lahka in suha, pa more v globočini dostikrat veliko vode zbirati, ktera je rastlinam škodljiva, tedaj tudi taki zemlji drenaža ne škoduje. Sploh pa naj se pri na-pravljanji drenaž naj prej na tanko preišče vzrok škodljive zamake, in še le potem naj se voda odpeljuje ali drenaža napravi.
V. Kako globoko in pa kako naj se napravi drenaža.
O. Drenaža ali cevi naj se naj manj 36 palcev globoko po-lože, da se tako more več virov skup stekati, in se stroški zmanjšajo.
V. Zakaj pa tako globoko?
O. Zato, da se drenaža pri oranji ne poškoduje, in da za-morejo korenine rastlin potem v rahli zemlji globokeje poganjati in rasti.
V. Kako globoko pa segajo n. pr. korenine nekterih rastlin?
O. Korenine listnatih rastlin poganjajo 9 — 12 palcev, korenine od lanu, detelje itd. segajo dostikrat 3 čevlje in še celo korenine od repe v rahli zemlji segajo do 2 čevlja globoko v zemljo.
V. Ali pa z drenažo drugega ne nameravamo, nego samo odpeljavanje vode?
O. Po drenaži zemlja deževnico ložeje popije, in s tem pride tudi čisti zrak v zemljo; zemljini deli lažje in hitreje prepere, ter postanejo tako rastlinom prej pripravniša hrana. Drenažni svet pa tudi v suhih letih manj suše terpi, mimo tistega, ki vedno malo ntoče dobiva iz globočine, kjer pri veliki solnčni vročini vlaga toliko izhlapi, ter se zemlja toliko ohladi, da rastline ob enem od zgorej od solnčne pripeke, od spodej pa od Zemljinega hladu terpe in poginjajo. Skozi drenažo pa gorak in vlažni zrak v zemljo prihaja, se pri mali zemljini gorkoti ohlaja, in tako rosnato vlažno zemljo pod verhom napravlja.
V. Zakaj pa dostikrat kmetovalci težko zemljo puste neobdelano ?
O. Zato ker obdelovanje tolike stroške in toliko truda prizadene, da se potem kmetovalcu stroški in trud s žetvijo ne splačajo, ampak mu edino zgubo donašajo.
V. Ali se pa ne da tako zemljišče nikakor popraviti in zbolj-šati, da bi se lažje in ceneje obdelovalo?
O. Da se popraviti in zboljšati, iu sicer po drenaži, in ako se globoko orje ter primeša apna in laporja. Po tem načinu se letni obdelovalni stroški zmanjšajo, ker se potem zemljišče lažje in prej obdela, ter postane rodovitniše od prej. Veliko tisuč oralov zemlje donaša dandanes bogate pridelke, ktero je prej, dokler se niso tega prekoristnega poboljšanja zemlje poprijeli, prazno in pusto ležalo in nikakoršnega hasna donašalo. Da bi le skoraj sleherni gospodar,
kteri ima taka zemljišča, pridno in zvesto rabil drenaže!
1	(Dalje prih.)
Metelko
T
slovenskem slovstvu.
10. Tretji učenjak, ki mu je posebej presodil slovnico, bilje mojster njegov sam, „patriarcha" Dob rov sky. Pisal mu je (po nemški) takole:
V Pragi 12. any. 1826.
Visokočastitljivi, Visokospoštovani Gospod Profesor!
Poslali ste mi Svojo lepo slovnico (Lehrgebaude) slovenskega jezika, meni jako prijetno darilo, za ktero bi se Vam že zdavnej bil mogel zahvaliti. Dobil sem jo precej pozno, ko so jo knjigarne že imele, in na to se me je majnika po prehlajenji lotila neka vročnica, ktere sem se znebil le prav počasi. Prebrati sem pa hotel prej
knjigo, kedar sem Vam imel pisati. Sploh se je Vaše delo prav dobro (vortrefflich) obneslo. Veseli me, da me niste napak umeli, ter čestitam (ali srečo voščim) Vam in Vašim deželjanom, ki imajo zdaj prav dober (gründlich) navod, po kterem je zlajšano daljno učenje Vašega bogatega jezika. K temu ste dali marsiktere dobre opombe (gute Winke). Dovolite mi sedaj, naj Vam razodenem nek-tere svoje misli, ki so se mi vzbudile pri prebiranji Vaše knjige. Str. VI zdi se mi le igrača (Scherz), kar se bere v opombi, da se glagolltje razlagajo iz glagolati. Ker glagoli, kakor slova, pomenijo tudi pismena ali čerke, je imenovanje azbuke glagolska, potlej gla-golitska, dosti po volji. To ime so dali na zadnje duhovnikom, kteri so rabili take knjige. Str. XI oltar, ocet, pop, post pač niso nem-čice, ampak oltar, ocet latinici, pop iz namen gerčica, Ciril rabi zanjo ierei, post je čisto slovanska beseda, bila že pred Cirilom. Več o tem ne morem pisati, ker sem zastran domovine starega cerkvenega jezika celo druge misli že nekaj let, in o tem si pisariva ¿e vedno z Vašim pravim (braven) deželjanom Kopitarjem. Jaz nahajam oblik in besedi, ki so lastne cerkvenemu jeziku, več v Ilirskem kot v Slovenskem, n. pr. budu z nedoločnikom, da se naredi dalji pri-hodnjik Itd. Str. XIV ispovede ni preminjati, ker wjedje, powjedje se nahaja kar pogostoma za pervo osebo. Gl. Inst. 1. slav. p. 565. Na take starice (Archaismen) je dobro paziti. Str. 8 kar je povedano o pisavi po besedoslovji (Etymologie) zastran z in s, ž in š na koncu, mi celo dopade (cf. pa Jarnik); ko se beseda podaljša s samoglasnikom, se na tanko razloči končnik, jeli z ali s. Str. 17 buk javaljne iz 1 st (List)-, ampak od levš, v rus. levša, leva roka, neprava, od tod Vaš I šk (lešk) nepravičen (cf. Jezičn. III, 3). Str. 25 s-peh Fertigkeit se sim ne šteje, ker je s koreninski in h obrazilo; cf. str. 57, kjer je bolj prav. Str. 52 srež je čes. strjž (striž), in se gotovo ne šteje pod ž ali ež. Str. 80 sn tjav — od n ti — mar od snjet, čes. Brand im Getreide. Str. 109 vernem od vračam, mar od vertiti,' kjer t odpade pred nem. Str. 144 oje od jeti, dubito. Str. 145 paziti in pažitl nista sostavljena, nista toraj jemati pod pa. Str. 145 pa v pauk je pač namesti po, in uk je tudi koren. Pota (pula) ni iz peti (pjati); puto naj se primerja s Fuss, Fut. Str. 149 v vrok z ni odpadel, čes. aurek (ürek), slovaško urok, das Beschreyen, iz urknutl beschreyen. Str. 154 vsok, v s t» nI tiste korenike; vysoky in viseti, vijs češko (tudi polj. rus. stslov.) je vys — Vi s pa vis. Tega Kranjci ne ločijo več, ali v drugih narečjih je y in i dobro ločiti, tudi v izreki. Str. 154 vižati je pač iz weisen. Str. 215 naj bi se nam. dvignem sprejel bil nesem ali grizem v II. spregi, ker pretekli čas in nedoločni naklon od nesem,
grizem kaže več različnosti kot dvigniti, dvignil. Zdaj je v II. spregi, str. 213 za II. naznanjeno znanilo (Character) el, (el, in el le tedaj, kadar deblo kaže te samoglasnike). Kakor v pijem ne morem reči, da je pripona il (pil), ampak le 1. ki se deblu pridene. Tako je v imel, plel le 1 znanilo. Ne bi bilo napak, postaviti za zgled kar pijem (ali kterega drugega na jem) poleg nesem ali grizem.
Str. 151 pratika je lat. practica. Vprašaj (?) že kaže, da se Vam ni zdelo prav varno ondi. Str. 150 prilast je pač iz privlast, ne iz lest. Str. 148 sokol ni sostavljen. Str. 49 netopir je edino pravo (unbefiedert, cf. Jarnik, Miki.) Str. 45 p na ne more biti iz nap ta, cf. s-puma; zapona od zapeti, temu naj se pristavi sedanjik zapnem, da se bolje pokaže izpeljava. Str. 5? šega ne more izpeljevati se iz š 1. Str. XVIII Rusje se imajo prištevati po naj več znakih v I. red, kakor tudi Kranjci, če prav Dolenci pravijo tudi popel. Pepel je nekako pravilo, popel le izjema. Denite na mesto pepel drugo besedo, n. pr. sumnjeti, zweifeln, pa mi je tudi prav. Na Kranjskem sem pred 30 leti, ko sem vpričo bil pri otroškem nauku, slišal cviblati ali cviblovati; to mi je bilo celo nerazumljivo, dokler nisem vprašal o tem kaplana. Vi imate sicer neko drugo besedo, ki je pa zdaj ne najdeni, ali kako pravi priprosti človek? Tudi Vendi so jo vzeli iz nemškega: zwubluyu. Poljci imajo w%t-pič, Cesi pochybowati; sumnjeti je ponarejeno po geršk. «'f«piyvotm, kakor dvojim po lat. dubito, ter so mislili na duo. Tako ponarejenih? kakor sumnjeti^ je v staroslov, dokaj, in iz tega se sklepati da na domovino staroslovan. Vendar dosti o tem. Ivo bi le že tudi v Poljskem in Ilirskem (Serbskem) imeli slovnici, ki bi bile vravnane po mojem ali po Vašem vzgledu (Formular), bilo bi ondaj lahko sosta-viti vzajemno (harmonische) slovnico slovansko. Dokler se to ne zgodi, poslednje ni mogoče ali vsaj sklenjeno z velikimi težavami. Se nektere vprašanja: Se-li smem povsod zanesti, da ste prideržali izreko deželno (die Aussprache des Landes); p. raz, ali ne pravijo bolj sploh rez? Ali res i za t v nedoločniku nikjer razločno ne izrekujejo? Jaz bi 8 glasu še razumel ne bil, ko bi ne bil na Dunaju govoriti slišal neke pesterne (rojene Kranjice). Ali naj se taki zagrizeni (verbissene) glasniki tudi pišejo, in mar ne sem ali sini nam. s m? Nerad pogrešani i v ti nedoločnikovem. Jeli odlika (Abweichung) v toliko rečeh bila res potrebna brez vsega ozira na poprejšnje pisave (Schreibmethoden)? V tem — se ve—jaz nimam besede. Kar tiče izvoljene znamnja ali čerke, se zdijo nekterim celo barbarske, posebno o, m, n. Za poslednje bi se bil vsaj mogel sprejeti c, ker ga že imajo Pemci, Poljci in Ilirci (Slavonci, Dalmatini p. Stulli). Potem bi lat. z lahko ostal, čemu 3?. n, i se
komaj loči. Jaz bi bil j pisal za n, 1, sej se piše tudi za t in r. Ko bi ostal bil h, bi se mogle tiste maloktere, v kojih se izrekuje lat. h. našteti za izjemo, ker jih je tako malo. Ali n8j se izvoli X nam. t>. Pa, kakor sem že rekel, v tem naj jaz nimam nobenega glasu. Ne bi se Ii dala najti kaka srednja pot? Če nasledniki Vašega čerko-pisja zdaj na svetlo dajo pobožne bukve, in Dainko tudi tako napreduje, kakor je začel, morajo bravci biti zbegani. Čez 50 let bi hotel viditi, kako bode.
Str. 15 naj bi se Prosthesis bolje ločila od Epenthesis. K pervi bi se jemal ptuj nam. tuj, starosl. tužd, novoserb. tudj; k drugi (Elisionen) tica nam. ptica. Snica (lirov. senicza) pa ni skrajšano iz jesenica. Tu Vas je zapeljal P. Marko, ki se drugoč graja. Sicer sem se iz Vaših bukev naučil marsikaj, kar bom sčasoma lahko porabil. Str. 37 se Vam zdi čudno, da pridevniki v množini ne ločijo več srednjega spola od ženskega. To delajo zdaj skor vse narečja, celo Ceh,, kteri se slovnice ni učil; le v učeni pisavi (im hohen Styl) razločuje srednji spol od ženskega. Da pišete srove dr«va (str. 269), tega ne razumem prav; srov je skrajšano iz sirov, piše naj se toraj z z: s^rov. Ali res razločuje kmet nedoločnik spat? od namenivnika spat? Jeli razloček dokaj znaten? So ga Ii poprejšnji pisatelji spoznali in spolnovali? Misliti moram zdaj, kako bi Vam za to meni drago darilo poslal kaj, kar bi Vam moglo biti ljubo. S posebnim spoštovanjem bivam
Iz Bremena 14. jun. Dragi Tovarš! Gotovo nisi še dopisa iz Bremenu prejel in ga tudi več ne boš, na torej! tukaj nekoliko verstic od nenavadnega dopisalca. Kar me k pisanju mika, je vzrok, da dečka, ktera sem v Ameriko poslal, sta bila pod ravnateljem, kteri je tvoj spoštovani vrednik. Ko smo belo Ljubljano zapustili, smo na potu do Dunaja malo videli, posebno ker smo se vso noč peljali. Toliko bolj sta stermela dečka, ko ob svitlem jutru Dunaj zagledata; „to je mesto", sta klicala, ko smo ga nekoliko prehodili! Čudno se jima je dozdevalo, videti pse in rogate kozle vprežene. Zveri-njak v Schonbrunu ji je toliko mikal, da je bilo ostre besede treba, ji naprej spraviti. „Zdaj še le poznava prav živali, ktere so nam naš g. učitelj na-malane kazali in nam od njih govorili", pravita dečka. Razgled „lep vid" pri Schonbrunu na višavi ji je kar očaral. Rastljinski vert, vertovi drugih velikašev z vodnjaki in ribicami, prater s svojim vrišem, visoke hiše, zlasti zvonik sv. Štefana bo jima besedo iztisnili: „o ko bi se vrnila v Ljubljano, to bi vedela kaj
G. Kalistra in tiste, ki so z njim bili na Dunaju, prosim, pozdravite.
Vaš
t
Vdani
Dr. Jos. Dobro wsky.
Šolsko obzorje.
praviti svojim součencem". Enako se je godilo v Pragi. — V Draždanu je bil zopet zverinjak glavna reč, ker smo našli nekaj zverin, kterih na Dnnaji nismo videli. V Berolinu pa je zopet sloveči zverinjak nas mikal , ker tudi tukaj smo nekaj novih zverin nahajali, kterih poprej še ne; zlasti pa je nas mikal „aquarium" , kjer so vse mogoče žive živalice od vsakojake kače in ribe do vseh mogočih morskih živalic in ptičev , kteri so tako peli in vrisali, še bolj kot vrabci pri sv. Jakobu. In kaj bi ne, ker teh pevk je gotovo nad pet tisučev skupaj. Kedar je pa strežaj opico „šimpansen" razdražil , je toliko upila, da so vse druge živalice potihnile za nekaj časa.
V Berolinu je nas mikala procesija sv. ttešnjega telesa dan v katoliški cerkvi. Prišli smo po lepih mestih v Hamburg, kjer smo v ladjostaji našli gojzd velikih bark! To sta se čudila, to gledala, to popraševala , daje tudi jezičnemu dohtarju besed manjkalo; kako smo gledali Hamburg, kar ga je po ognji I. 1842. novega; to je res tako lepo, da se kot pri pavu za volj repa nog pozabi, tako v Hamburgu zavolj novega mesta pregleda staremu nizkemu, gerdemu, smerdečemu in nesnažnema delu. Iz Hamburga smo se peljali v „omnibusu", ker je ta pot bližja in cenejša v Bremen nego pot doli v okrožji čez Hanover! — Bremen! to je torej mesto, kjer se bomo ločili; o kako je čedno, lepo mesto! Hiše ne lahko čez dvoje nastropje ; in vse v praznični obleki, ker so že 15. svoj vojaški polk slovesno sprejeti imeli. To je bilo napisov, priprav, zastav vseh barv; to srno gledali! Ko se pri ravnateljsvtu morskih bark oglasimo, pravi gospod: „Če hočete, se že jutri odpeljati, se lahko zgodi, barka „New-York* odveslja jutri v New-York in je še prostora!* Milo me dečka pogledata, kaj bom rekel, ker tri dni se je treba poprej ločiti, kot smo mislili. Ker pa je tri dni mnogo časa, vse drago in ne vem, kaj bi tri dni v Bremenu delali, sem ponudbo sprejel, in 14. zjutraj je železnica 800 ljudi potegnila do morske ladjostaje v Bremer-hafen na morji, kteri vsi so ali Evrope siti, ali sreče iščejo ali jih poklic žene; vsa pot — poltretjo uro smo derdrali — je pusta, nerodovitna zemlja. Ob 10. uri železnico zapustimo, popotne reči vzamemo, in hajd na barko! Vse je mergolelo od ljudi; tukaj so se poslavljali ljudje, tukaj so solze tekle; mnogi je Evropo zapustil, da je več videl ne bo. In moja dečka! Vsaj še njunemu spremljevalcu so solze tekle! Prosila sta me, da naj gotovo pozdravljam od nju gospode ravnatelja, učitelja in kateheta, in da jih ne bosta pozabila, in součence. Blagoslovil sem ji, in opoldne barke več videl nisem za ktero sem gledal, dokler sem mogel. Še sem morju zročil par vročih solzic, še za nji in druge molil in potem se vernil v mesto. Dragi Tovaršl zapiši v svoj list, da učenca šentjakobske šole v Ljubljani: Janez in Jožef Lukanič, iz Poljan na Dolenskem doma, sta šla v Ameriko, ker je tam oče oziroma stric, kteremu se dobro godi in ki tudi drugim dobro hoče. Sporoči torej pozdravljenim pozdrave, ker vsakemu posebej pisati nimam časa.
Dr. S.
Iz Zagreba. (Učiteljski -Zbor.) Bratje in prijatelji! Čas našemu zboru se približuje. Zavoljo tega vabimo Vas vse brate učitelje, da se vsaki, kteri namerja vdeležiti se tega zbora, najdaljše do konca meseca julija oglasi centralnemu odboru; ker le takim zagotovlja se brezplačno stanovanje, kteri se oglasijo do omenjenega časa.
Sleherni pa, ki se oglasi, ima ob enem poslati 1 gold, za pristopnico, s ktero se zadobijo naslednje olekšave:
a) Od 10. — 31. avgusta se more za polovico navadne cene voziti
na vseh parobrodih in železnicah, ktere so doslej to olekšavo dovolile, in ktere bojo še dovolile.
b)	Dobil bo vsaki v Zagrebu brezplačno stanovanje.
c)	Le s pristopnico more se vdeleževati našega zbora.
d)	Dobil bo v času zborovanja brezplačno „Viestnik" in tudi imenik vseh deležnikov tega zbora.
e)	Imel bo brezplačni vstop k gledališčni igri in h koncertu, ki se bo napravil v slavo dvestoletnice A m osa Ko m en s k eg a, slavnega pedagoga ne le slovanskega, temuč vesoljnega sveta.
Na vsakej „pristopnici" mora biti ime, stan iu kraj bivanja dotičnika zapisano. Prosimo tedaj, da nam se vse to na tanko in razložno zapiše.
V Zagrebu, 1. junija 1871.
V imenu odbora za stanovanje: Ferdinand Vuksanovič,	Venceslav Mačik,
predsednik.	tajnik.
Dostavek. Odbor učiteljskega društva za Kranjsko tedaj vse slovenske učitelje še enkrat vljudno vabi k tej zelo zelo važni učiteljski skupščini in ob enem tudi naznanja, da sprejema oglasila s pristopnino k temu zboru do 15. t. m., in da jih bode potem skupno naznanil v Zagreb in tudi razpošiljal «prejemnice vsem, ki so se pri odboru oglasili in vstopnino vložili. Ob enem podpisani odbor tudi naznanja, da prodaja po 1 gol d. srečke za loterijo raznih učil, ktera se bodo na izložbi šolskih učil uakupila in potem izžrebala. Naj manjši dobitek bo vreden 5 gold., naj večji pa 150 gold. Po tej hvalevredni poti bode tedaj prišlo innogo lepih učil v ljudske šole. Učitelji, šolski predniki in sploh prijatelji domačega šolstva, kupujte te srečke, da se pospešuje dobro delo I
Odbor učit. društva za Kranjsko.
Iz Notranjskega. Žalostna, pa resnična je naloga ljudskega učitelja: „Čakajmo in upajmo!" sej upanje je sladko tolažilo; tolažbe pa posebno ljudski učitelj potrebuje pri svojem težavnem in trudapoluem poslu. Dobrega učitelja, ki ima pravi poklic, tolaži že šola sama; kajti vse njegovo delo in početje je v šoli, on je za šolo in v šoli posvečen, vse svoje dni obrača v prid mladini, v prid vsemu človeštvu. Kako imeniten stan je to, kako sveta mu je dolžnost, vse to vestno in natančno opravljati, sej si je zvest pregovora, ki se glasi: Po delu pride plačilo. Res po vsi pravici sinemo učitelji pričakovati in nadjati se boljše in bolj vredjene plače, kteri že dolgo nasproti gledamo v temno prihodnost. Slavna deželna vlada zdatno podpira težavni stan ubogih učiteljev, a ta sreča doleti le tega ali unega, ne pa vse; zatorej se mi ljudski učitelji zaupljivo obračamo na odbor učit. društva za Kranjsko, kteri bo gotovo po svoji moči pomagal učiteljem s tem, da bode slavnemu deželnemu zboru predložil naše želje, kteri bo vendar že enkrat čul naše terkanje in nas ne bo pustil še dalje pred durmi stati in čakati tega, kar zaslužimo in kar urugod že učitelji vživajo; ne bilo bi potem marsikomu treba domovine zapustiti in na tujem si kruha iskati; kajti naveličali so se taki že, požirati šolski prah za tako pičlo plačilo ter ga spravljati v prazen želodec. Pisavec teh verstic ga mora požirati za petdeset soldov na dan, in še to malo kako se dobiva, Bog pomagaj! Koliko ostane od tega za časopise in lastno izobraževanje, koliko za društva
in za dopisovanje — to si vsak sam lahko preračuni, in zraven naj se se učitelj po svojem stanu spodobno oblači, ako hoče, da ga bode mladina in sploh občina spoštovala. Naj bi se vendar pri vstanovljenji novih šol določevala učitelju boljša in vredjena plača, kajti vsak prebritko skuša, ako svojo plačo neredno prejema. In to plačilo vživa pisatelj zdej že tretje leto in verh tega je že peto leto učitelj in je učiteljsko spraševanje že do-stal, a vendar se mu noče prikazati zvezda, ki bi ga rešila iz te ječe in mu odperla boljšo prihodnost, da bi spremenila njegovo upanje v vživanje in mu zlajševala še ostalih kratkih dni število.	— e —
Iz Idrije. (Mala pomoč našemu revnemu šolstvu.') Iz raznih krajev avstrijanskih dežel se pogostoma čujejo tužni glasovi, da ljudska šola zavoljo tega napredovati ne more, ker jej primanjkujejo koristni, potrebni in večkrat še celo najpotrebnejši učni pripomočki. Ce ti glasovi veljajo za druge dežele, veljajo gotovo tudi za našo kranjsko domovino. Tega sem se prepričal pri vseh šolah, ktere sem se do sedaj pri priložnosti mogel ogledati; prepričal sem se tega iz mnogih pogovorov med učitelji, ki so vsi enako tožili. Naj bolj zanesljivi porok, da imajo kranjske ljudske šole zelo zelo malo učnih pomočkov, so mi pa obila sporočila naših učiteljev o stanu svojih šol.
Koliko pa učni pomočki šoli, učiteljem in učencem koristijo, koliko nauk lajšajo in pospešujejo, tega ne bodem razkladal; sej so že vsi učitelji v tej zadevi dobro podučeni in dovolj zvedeni; le pomagati si obilo ne morejo, kajti primanjkuje jim potrebnega — materijala.
Enako slabo preskerbljeni so pa tudi učenci s potrebnimi samoučili ali šolskimi pripravami. Koliko ovira napredek pomanjkovanje raznega šolskega orodja? Kako se morajo učenci kaj naučiti, ako nimajo dobrih šolskih knjig, papirja, pisank, peres, svinčnikov, ravnil i. t. d.? Kako more učitelj od učenca tirjati, da naj se nauči to ali uno, da naj spise nalogo, risa podobice, ako nima niti pisalnega niti risalnega papirja?
Koliko je v naši revni deželi takih primerljejev, to vedo naši učitelji naj bolji. Gotovo je skoraj v vsaki šoli na Kranjskem 25 — 30^ učencev, kterim starši ne morejo kupovati potrebne šolske priprave.
In kdo naj jim jo kupi? Učitelj? Ta jih še svojim lastnim otrokom nategniti ne more. Srenja? Ta se še za take malenkosti (!) še ne meni. Dobrotniki? Teh kranjske ljudske šole lahko na perste štejejo. Vlada? Ta se, žalibog! le poredkoma spominja nizkih ljudskih šol; visoke so jej bolj pri sercu.
Da bi se tedaj tej nezgodi in opoviri saj nekoliko pomagalo, nameravamo pri nas vstanoviti društvo „Sola" v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu. Osnovalni odbor, v kterem so učitelji, uradniki i zasebniki, je dotična pravila že izdelal ter poslal slavni vladi v poterjenje.
Poglavitno delalnost omenjenega društva bode obstala v tem, da bode društvo nakupovalo razne učne pomočke, knjige, šolske priprave, papir, pisanke i. t. d. ter jih pošiljalo pridnim slabo plačanim učiteljem in revnim šolam in učencem.
Da bode pa mogoče ta blagi namen doseči, treba bode obilo obilo podpore od zasebnih, nešolskih domoljubov naših, kajti le v tej nadi pričeli bodemo trudopolno delo — na blagor domačega šolstva in mile našcdomovine.	L.
Iz Kamnika. (Praznovanje sv. Alojzija.) Naša šolska mladina je dan sv. Alojzija posebno lepo praznovala. Dečki so imeli pri o. o. frančiškanih peto sv. mašo, pri kteri so učenci lepo peli; dekliška šola pa je imela v mestni farni cerkvi na Šutini slovesno sv. mašo. Pravi šolski praznik pa je šolska mladina obhajala še ta dan popoldne. Ob 3 se mladina z učitelji zbere pred poštno hišo in od tod gre na Verhpolje. Tu se versti petje za petjem, igra za igro in se tudi deklamuje in telovadi. Potem se otroci okrepčajo pri kislem mleku in kruhu, in se zopet radujejo do večera. Le prehitro je šolski mladosti minul ta dan, kterega se bode vedno z veseljem spominjala.	J. Z.
Iz Ljubljane, v seji c. k. deželnega šolskega sveta 1. preteč, m. je bil na versti načert toliko za učitelje važne postave o pravnih razmerjih učiteljev v javnih ljudskih šolah na Kranjskem na podlagi osnove, kakor jo je predlagal odbor c. k. šolskega sveta. Po vladinem na-čertu bi bile šolske srenje razdeljene v 4 rede po 600, 500, 400 in 300 gl. letne plače; dež. šolski svet pa je sprejel odborov predlog, po kterem bi bila učiteljska plača razdeljena le v dva reda in sicer za učitelje v Ljubljani s 600 gl., za druge učitelje po deželi pa s 400 gl. naj nižje plače (Minimal^ehalt). Šolski ravnatelji meščanskih šol bodo imeli 200, nadučitelji treh ali večraz-rednin ljudskih šol 100 gl. in nadučitelji dvorazrednih šol pa po 50 gl. letne doklade, in 25^ od letne učiteljeve plače pa se bode ravnateljem dajalo za stanovanje. Učitelji bodo še za naprej lahko imeli cerkvonikovo službo, toda osebno je ne bodo smeli opravljati. Določilo se je, da se bodo tudi učiteljice smele možiti, ako dobodo dovoljenje od krajnega šolskega sveta. Vidi se, da je c. k. deželni šolski svet pravna razmerja ljudskih učiteljev prav vgodno nastavil; sedaj pride tedaj ta načert na naj važnejšo stopnjo, t. j. v deželni zbor, kjer se bode pretresoval, konečno določil in svetlemu cesarju predložil v poterjenje. Nadjamo se, da večina deželnih poslancev pripnznava, da se (udi na Kranjskem, kakor po drugih daljnih in sosednih deželah, vredijo te razmere in učiteljem kot naj tehtuišim delalcem njihova plača zboljša tako, da je bodo imeli naj manj saj toliko, kakor je imajo uradni služabniki in železniški čuvaji, kterim ni treba niti posebnega znanja, niti učil in drugih pomočkov za svoje daljno izobraževanje. Kranjski ljudski učitelji tedaj težko pričakujemo deželnega zbora, ter bodemo z uper-timi očmi gledali na obravnavo te za nas toliko važne postave. Videli bodemo, koliko podpornikov in zagovornikov ima naš učiteljski stan med dež. poslanci.
Izgovor, da je dežela preubožna, da bi napravljala in razširjevala šole in učitelje bolje plačevala, ima ravno toliko podlage, kakor so jo imeli izgovori pri drugih napravah. Lahko naštejemo več posameunih srenj in okrajev na Kranjskem, kjer se je denarja na ogromne kupe vkup spravilo samo, da se je po želji kakega posamnega človeka napravila kaka malo-vredna cesta, kak most, nepotrebno pretežko zvonilo i, t. d. Ce se za vse drugo dobi denar, zakaj bi se ne dobil za ljudsko šolstvo, klerermi vendar noben le količkaj omikani človek ne more nasprotovati. V začetku tudi ne bode za šolstvo toliko stroškov, kakor se sedaj marsikdo boji. Nove šole ne bodo tako hitro rastle kakor gobe iz tal, sej tudi zmožnih učiteljev rte bode dovolj; tedaj bode za pervi začetek že zadostovalo, da se dobro vredi in zboljša to, kar že imamo. Sim pa tje k sedanjim učiteljevim dohodkom ne bode treba kaj ali saj malo dodajati, samo vrediti jih bode treba tako, da
učitelj ne bode beračil od hiše do hiše, temuč, da jih bode v odločenem času — na četert leta ali na mesec — redno dobival ali pri srenjski ali pa pri okrajni blagajnici. Ako se pri tem v deželi vstanove kaki posebni dohodki (kakor nekteri naši previdni deželni odborniki že prav hvalevredno namer-jajo), bodo se pomanjkljivi učiteljevi dohodki kakor tudi dohodki k pokojnini brez kakih posebno velikih davkov lahko plačevali iz deželnega zaklada. Volje in dela bode treba.
—	Prišlo je od ministerstva za bogočastje in uk dovoljenje, da se tudi v Ljubljani napravi c. k. izobraževalnica za učiteljice. Že to jesen se bode pod zač. vodstvom c. k. izobraževalnice za učitelje pričelo pervo leto. Tudi ženski mladosti je tedaj odperta širokeja pot do javnega učiteljstva v naših ljudskih šolah.
—	(Šolski pra-znik.J Dobrotljivi stvarnik je v človeško serce položil željo po veselji. Žlahtno veselje odpira serce vsemu lepemu pravemu in dobremu. Posebno je mladina kakor nalašč tako vstvarjena, da po trudapolnem in vročem šolskem delu išče veselja in se hoče prav iz dna svojega serca radovati. To željo po veselji so modri odgojniki že v starih časih rabili v sredstvo pri odgoji. Želja po veselji se tedaj pri mladini sme živiti toliko, da ne prestopi meje in ne postane pohlepa po nezmernem radovanji. Med radostimi, ki otroke ne le vnanje mikajo, temuč imajo tudi nravno in znanstveno vrednost, so šolski prazniki in šolske veselice v pervi versti. Kdor je poskusil, ve, kako veselje pri mladini napravi že samo to, če se ji obljubi ali napove šolski praznik in kako šteje dneve in ure, kdaj bode prišel ta čas, ter je vsa bolj pridna, učljiva in vbogljiva doma in v šoli. Tak šolski praznik obhajala je naša mladost prejpretečeni teden.
—	Na sv. Alojzija dan t. j. 21. pretečenega meseca so učenci perve in druge mestne šole pri sv. Jakobu imeli pervo sv. obhajilo in ob enem so obhajali tudi praznik svojega šolskega varha. Maševal in s primernimi o-govori opravljal to slovesnost je šolski katehet g. France Boštjančič, peli pa so učenci. Za drugi dan t. j. na Ahacijev dan namenjen bil je za učence perve mestne šole praznik ali šolska veselica na prostem, pa ker je bilo ta dan nevgodno vreme, obhajala se je ta šolska veselica na Kresni dan. Ob 7 zjutraj šla je vesela družba (172 učencev) z učeniki in drugimi šolskimi prijatelji na Rožnik k cerkvici, kjer je bila sv. maša, pri .kteri so učenci lepo peli. Iz cerkve šla je vesela družba na Drenikov verh, na naj lepši razgled pri Ljubljani. Tu so učenci dobili nekoliko zajterka, potem pa se radovali s petjem in z raznimi igrami. Tudi so se jiin razkazovale vse gore in drugi znameniti kraji tega krasnega obzorja. Potem šla je pot skozi gojzd v zgornjo Šiško k Žibertu na Vodnikov dom, kjer je veselo kardelo kosilo. Po kosilu pričeli so se igre z dobitki, govori, petje in telo-vaje na prostem. Iz med govorov odlikoval se je Vodnikov životopis, najdenje idrijskega rudnika in bitka s Turki pri Slsku (na Ahacijev dan).
Prišli so k tej veselici zraven mnogo staršev in drugih šolskih prijateljev tudi mestni župan g. K. Dežman, domači župan g. vitez Gariboldi, ljubljanski šolski nadzornik g. F. Smolej, prof. Pirker in nazadnje še dr. Janez Bleivveis, kteremu so mladi govorniki svoje govore o Vodniku i. t. d. eden pred drugim radostno ponavljali. Na zadnje zapoje se še cesarska pesem, in družba gre v versti po dva in dva v bližnji vert, kamor jo je
povabil prijazni g. vitez Gariboldi, in tu učenci zapojo za odhod še nektere pesmi, in gredo potem ob 7 zvečer nazaj v Ljubljano.
Učencem in staršem, ki so bili pri tej veselici bode ta dan gotovo dolgo v spominu, ker družilo se je kolikor toliko vse, kar mladini tekne v primerno razveseljevanje in izobraženje.
—	Iz M e t e 1 k o t o v e ustanove za kranjske učitelje dobili so letos darila ti-le gg. učitelji: Skerbinec Janez, v Predvoru pri Kranji, Pezdič Janez v Ljubnem na Korenskem, Krek Valentin v Komendi, Požar Anton v Logatecu, Gantar Janez v Planini in Jerše Janez v Postenjah.
(Pri tej priliki se prosilcem naznanja, da nazaj dobodo kolek, ki so ga na to prošnjo za „ne bodi g;a treba" prilepili, ker prošnje za vstanovna darila so po postavi koleka oprostene.)
—	Papeževa petindvajsetletnica se je tu in tudi v okolici slovesno obhajala. Napravljale so se razsvitljave in zažigali kresovi.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem. Pristopili so gg.: Puncah Simon z Oblok s 6 gl. vpisnine in 4 gl. letnine za 1. 1871., Ozimelc Anton iz Sorice z 10 gl. v-pisnine in 6 gl. letnine za 1. 1871. Za 1. 1871. so plačali gg.: Belar Leop., ravnatelj in učitelj v Ljubljani, 6 g!., Peruci France z Dola 5 gl. (1 gl. premalo), Stanonik Miki. iz Starega terga pri Poljanah, Vranic Juri s Preserja, Zupan Lorenec iz Postojne za 1. 1871. ost. 1 gl. in za I. 1872. 6 gl. in Močnik M. iz Ljubljane 4 gl. za 1. 1871.
Učiteljsko društvo za Kranjsko. Pristopila sta gg.: Paplar France iz Polhovega gradca z 1 gl. vstopnine in Vavken Andrej s Cerkljan z 1 gl. vstopnine in 1 gl. letnine za I. 1871. Plačali so gg.: Steguar Feliks iz Idrije, Čenčič Jernej iz St. Jurja, Schonbrunn France iz Metlike za I. 1871. po 1 gl. in Zamik Ivan, organist v Kamniku, za 1. 1869. in 1870. po 1 gl.
Opominek. Vse p. n. gg. družbenike, ki še za 1. 1870. niso plačali in se tudi ne oglasili, vljudno opominjamo, da naj sedaj poravnajo svoj dolg, ali naj se saj oglase, da hočejo plačati. Kdor tega ne stori, zgubi pravico do društvenega imeuja.	Odbor.
Razpis učiteljskih služeb.
Z začetkom šolskega leta 1871/2. bodete se v slov. - nemški vadnici pri C. k. izobraževalnici v Mariboru postavile dve učiteljski službi s postavno plačo. Prosilci naj dokažejo, da so zmožni obeh deželnih jezikov, ter naj svoje prošnje oddajajo po svoji šolski gosposki do 20. t. m. pri štajerskem deželnem šolskem svetovalstvu^v Gradcu.
Premembe v učiteljskem stanu.
IVa Kranjskem. Prestavljeni so gg. učitelji: Leopold Zupin iz Nadanjega sela v Begunje pri Cirknici, Alojzi Hušar iz Hotederšice v Nadanje selo in Janez Valentin iz Begunj v Hotederšico. G. Peregrin Videmšek, učitelj v Mirni na Dolcnskem , je umeri.
Popravek. V zadnjem listu naj se bere: Izpraznjena je podučiteljeva služba v Cermošnicah (ne pa: v Černonilju).
Odgovorni vrednik; Andrej Praprotnik.	Tiskar iu založnik: J. R, Milic.