182 Vrhniški razgledi Peter Caserman HARMONIJI JOSIP LENARČIČ & CO., PATENT, VRHNIKA S harmoniji iz tovarne vrhniškega velepo- sestnika Josipa Lenarčiča sem se spoznal preko g. Nika Šušteršiča, tajnika vrhniške- ga Muzejskega društva, ki me je leta 2009 zaprosil, če bi lahko harmonij prepeljal h gospodu Janezu Pezdircu z Vrhnike v Me- tliko na obnovo. Takrat je bila to z moje strani usluga Muzejskemu društvu Vrhni- ka (MD), da jim ni bilo potrebno plačevati prevoza. Niti slutil pa nisem, da bo ta pot zame usodna, saj sem se pri tem povsem »zastrupil« s tem izdelkom vrhniškega to- varnarja. Tudi veliko članov Muzejskega društva ni vedelo, da je bil ta izdelek vrsto let proi- zvajan na Vrhniki, in to nepoznavanje je tudi posledica popolnega pomanjkanja kakršnekoli literature o njihovem obstoju. Pregledal sem gradivo, ki mi je bilo dose- gljivo ter povprašal proizvajalce in popra- vljalce orgel na Slovenskem. Obrnil sem se na Nadškofijo v Ljubljani, na g. Matjaža Ambrožiča, ki mi je povedal, da Lenarčiče- ve harmonije pozna in da jih je v Sloveniji veliko, vendar pa o njih nimajo nikakršne dokumentacije. Informacije sem iskal tudi Lenarčičev harmonij [3] (last Petra Casermana*). Harmonij last Muzejskega društva Vrhnika [1] pred restavriranjem (Naš časopis, Vrhnika, 23. 4. 2007). * Fotografije, kjer ni navedenega avtorja, je posnel Peter Caserman. 183 v župnijskem arhivu na Vrhniki, kjer sem izvedel, da v Župniji Vrhnika ni nobenega harmonija iz Lenarčičeve tovarne. V or- glarski delavnici v Mariboru je bil odgovor povsem enak kot v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Iskal sem tudi drugod: po pi- snih, ustnih in elektronsko dostopnih ar- hivih. Zbral sem le zelo malo ustnih infor- macij {1}, {2}, zanimiv podatek z interneta, da so ga uporabili zaradi možnosti tran- sponiranja skladb, a skoraj nič iz tiska- nega gradiva ali cerkvenih kronik o tem inštrumentu. To me je še bolj spodbudilo, da sem ta instrument začel še natančneje spremljati, iskati in raziskovati. Od takrat pa do danes sem videl šele šest Lenarčičevih harmonijev, ki so si po zu- nanjosti različni, vsebino pa imajo skoraj enako. Tri od teh sem uspel odkupiti s po- močjo informatorjev in dobrih ljudi. Na zunaj se razlikujejo po velikosti igralni- kov, okrašenosti akustične školjke, načinu odpiranja igralnega dela, razponu tran- sponiranja, okrašenosti tipk, po igralnem razponu igralnika in glede na število upo- rabljenih patentov na igralniku. Prebral sem, da je imel J. Lenarčič prijavljenih več kot 25 patentov, kar je tudi s pridom tržil in na igralnikih tudi zapisoval. Novejši, ko so bili igralniki, več igralnih možnosti so ponujali in bolj kompleksni so postaja- li. Da pa lahko njihov razvoj postavim v časovno zaporedje, je potrebno primerjati vseh pet znanih oblik harmonijev in njiho- vo sestavo (šestega iz Izole [6] v podrobno- stih ne poznam). Vseh pet harmonijev ima šest registrov, ne glede na okrašenost igralnikov ali dodat- kov na igralniku. Registri se imenujejo (od leve proti desni ): Forte – F, Sourdine – S, Expression – E, Vox Celeste, Tremolo in Forte – F, kot je prikazano na sliki 3. Forte – F registra z obeh strani (skrajno levo in skrajno desno) pomenita odprtje dušilne lo- putice nad prepustnimi kanali zvoka, da toni nedušeno prihajajo v akustični del igralnika. Pri obliki vklopov in izklopov tega registra se na harmonijih opazi kar nekaj sprememb v časovnem razvoju igralnika. Na začetku so bili vklopi – odpiranje poklopa – narejeni tako, da si dvižno kotvico potisnil pod loputo in s tem sprostil ton, kar pa je delalo veliko težav zaradi trenja in drsnega načina vklopa, in veliko okvar, kar je prikazano na spodnjih dveh slikah. V času razvoja so odpiranje več- krat spremenili in je v enem primeru izvede- no tudi preko mehanizma dveh ploščic. Postavitev registrov. Drsno odprtje lopute [5]. Drsno odprtje ploščice [4]. Z odprtjem registra Sourdine – S se zapre dotok dodatnega zraka na spodnji del igral- nika. S tem pa utišamo spodnji del – levo roko. Pri tem je zanimiva ravno obratnost *Glej seznam harmonijev na koncu prispevka. HARMONIJI JOSIP LENARČIČ & CO., PATENT, VRHNIKA 184 Vrhniški razgledi Najzanimivejši register in hkrati tudi po- sebnost Lenarčičevega harmonija je re- gister Expression – E, ali kot mu pravijo popravljalci harmonijev, trgalnik mehov (slika 6). To je register, ki zrak iz nožnih mehov – zajemalnikov zraka, ki drugače polnijo zračni zalogovnik, direktno preu- smeri na igralne jezičke in s tem izvajalcu na instrumentu da veliko ustvarjalno mo- žnost interpretacije glasnosti zvokov in s tem tudi skladb. Zaradi tega je pri preveliki želji po glasnem igranju največkrat prišlo do previsokega tlaka v nožnih zajemalni- kih zraka, saj tukaj ni nikakršnega varno- stnega ventila za preprečitev prevelikega tlaka, kot je to primer pri zalogovniku zra- ka. Ta register se aktivira ob izvleku. Naslednji register Vox Celeste se aktivira ob izvleku in pri tem odpre dotok zraka v dru- go vrsto jezičkov za zgornji del igralnika – desna roka. S tem izvajalcu ponudi bogatej- ši zvok zgornje polovice tipk, kar pride prav pri izvajanju bolj slovesnih skladb. Zadnji register Tremolo je izmed vseh naj- bolj zanimiv, saj tega nisem zasledil pri nobenem drugem proizvajalcu harmonijev. Register je aktiviran pri uvlečenem stanju, in to pomeni, da zrak v zgornjem delu igral- nika niha, če igramo več kot tri note hkrati, to je: ko igramo akorde. Na igralniku je na zgornjem delu postavljen vzmetni zaporni nihajni mehanizem, ki ob zmanjšanju tla- ka od spodaj prične nihati in s tem dobimo značilen nihajoč – tremolo glas harmonija. Hitrost nihanja je odvisna od tlaka v zalo- govniku, obtežitve nihajnega mehanizma in od števila hkrati igranih not na zgornjem delu igralnika. Nadalje se harmoniji razlikujejo po številu oktav na manualu (tipk), ki jih ima posame- zni harmonij. Število se tako giblje od štirih [1] do šestih oktav tipk [7], ki pa niso vedno Register Expression delovanja registra, kot pri vseh ostalih regi- strih. Tako je register uklopljen pri uvleče- nem stanju. Vklopni mehanizmi registrov in levo zapiralo za Expression register. Prečni presek zgradbe harmonija - skica z interneta, ki ima skoraj enako zgradbo kot Lenarčičevi. 185 Oblika registra Tremolo. vse v svoji funkciji. Lenarčičevi harmoniji so skoraj vsi, razen najstarejših primerkov [1], opremljeni z možnostjo mehanskega transponiranja višine igranja not. Prikaz premika manuala skozi stranske odprtine na igralniku [2] (foto: J. Pezdirec). Igralnik z mehansko transponacijo [4]. Igralnik brez možnosti transponacije [1] (foto: J. P.). S tem pa seveda niso vse tipke v svoji funk- ciji. Največ 5 oktav igralnih tipk je v svoji igralni funkciji, ostale pa so uporabljene samo pri premiku tipkovnice. Ker se tip- kovnica tako ni dala dovolj premakniti za transponacijo treh tonov navzgor in nav- zdol, so tako harmoniju dodali dodatne odprtine in pokrove, ki Lenarčičevim har- monijem dajo značilno obliko igralnikov s stranskimi škatlastimi pokrovi. Okrasje igralnika [3]. Oblika stranskih škatlastih pokrovov [2]. HARMONIJI JOSIP LENARČIČ & CO., PATENT, VRHNIKA 186 Vrhniški razgledi Pri najbolj okrašenem harmoniju [3] je za- nimivo to, da so tipke harmonija okrašene tako, kot bi igrali po notnem črtovju. Roza obarvane tipke so glavne notne črte, ru- menkaste tipke so vmesni prazni prosto- ri, svetlozelene tipke so pomožne črte in končno temnozelene tipke so vmesni pro- stori pri pomožnih črtah. Okrasje ima tako označen basovski in violinski ključ, ki sta v svoji natančni legi v notnem – barvnem črtovju. Tudi vse tipke so označene s kovin- skimi ploščicami s svojimi tonskimi imeni. Razvoj igralnikov je šel tudi v vgradnjo ko- lenskega vklapljanja dodatnih oktavnih to- nov igranim tipkam – kolenski oktavniki. Z levim ali desnim kolenskim mehanizmom – registrom je glasbenik igranemu tonu lah- ko dodal še njegov višji oktavni ton in se s tem razbremenil igranja oktav. Ta sistem so vgrajevali v igralnike šele kasneje, saj ga najstarejši harmoniji niso imeli. Zunanje razlike igralnikov so tudi v načinu zapiranja igralne površine – tipk. Prvotni so imeli pokrivno klapo z manjšo zaključ- no letvijo, ker še ni bilo transponacijskih držal. Pri naslednjih je pokrov izdelan kot izvlečna pokrivna zapora, kar pa ni dobra rešitev. Pri teh igralnikih se ne razvije zna- čilen zvok v igralniku, saj zapiralna lesena ploskev zvok odbije nazaj v igralnik na za- dnjo steno. Zvok tako ni odhajal v prostor in je nekoliko zamašen. Zato so mlajši harmo- niji zopet izdelani s pokrovno klapo le, da je zadnja zaporna letev tokrat precej večja, saj mora zapreti tudi držala za transponacijo. Barvno notno črtovje na igralnih tipkah [3]. Oktavni mehanizem (foto: J. Pezdirec). Pozicija kolenskih oktavnikov Igralnik z odprto izvlečno zaporo [4]. Zunanji izgled teh inštrumentov je bila stvar izbire naročnika. Cena harmonija je bila si- gurno odvisna od oblike akustičnega ohišja in njegovega okrasja, saj je notranjost igral- nika opisanih harmonijev delana po enot- nem modelu. Pedalni sistemi, nožni zaje- malniki zraka, zalogovnik zraka, razbreme- nilni ventil, vzmeti in mehanizmi registrov se skoraj ne razlikujejo. Tudi igralni jezički se ne razlikujejo v čem drugem kot po igral- 187 Kot zanimivost dodajam še zgornji oglas za Lenarčičeve harmonije iz leta 1900. V knjigi »Šola v boju proti pijančevanju« so jih oglaševali povsem enako, kot se dandanes oglašuje. Povprašajte za cenike, najboljša kakovost, zelo lep glas in damo na obroke. Reklamni oglasi se v več kot 110 letih niso prav dosti spremenili. nem obsegu, in prav tako ni bistvene razli- ke pri tremolo mehanizmu. Spremembe se vidijo zlasti v razvoju notranjosti samega igralnika. Tipke so z razvojem narejene vse bolj natančno. Nastavljanje višin je možno z vijaki in ne več z žebljički. Vzmetne opore tipk dobijo močnejše vzmeti. Vklopni me- hanizmi registrov so natančnejši in možno- sti razstavljanja in sestavljanja ob morebi- tnih (potrebnih) posegih v sam igralnik so hitrejša. Možnost transponacije tipk – viši- ne igranja tonov – je število premikajočih in s tem sestavnih delov igralnika povečala za več kot dvakrat. Celoten razvoj igralnikov je zelo težko ume- stiti v časovne okvire, saj pisni viri navaja- jo samo približni čas pričetka izdelovanja harmonijev (1897 – D). Zaenkrat nisem na- šel nobenega pisnega vira o samem poteku proizvodnje harmonijev, ki so jih na Vrhni- ki proizvajali. Reklama za nakup harmonijev (Šola v boju proti pijančevanju, Pulj, tiskarna J. Krmpotič idr., 1900). Z raziskovanjem harmonijev, ki so po se- daj znanih podatkih na Vrhniki nastajali več kot desetletje (od 1898 do 1913), name- ravam nadaljevati. Upam, da bomo lahko nekoč te harmonije umestili v časovni, ka- kovostni in količinski okvir glede na ostale znane harmonije pri nas. Za konec dodajam še slike označevalnih ta- blic proizvajalca na harmonijih v zapored- ju, kakor so najbrž nastajali. [1] [5] [4] [2] [3] HARMONIJI JOSIP LENARČIČ & CO., PATENT, VRHNIKA 188 Vrhniški razgledi Prevzem obnovljenega harmonija poleti 2009 pri Janezu Pezdircu v Metliki . Informatorji: {1} Restavrator Janez Pezdirec, Slamna vas, Metlika. {2} Marjan Bukovšek s. p., Popravilo in uglaševanje glasbil, Golo Brdo 16b, Golo Brdo, 1215 Medvode. (3) Doc. dr. Matjaž Ambrožič, izvedenec (kolavdator) na področju zvonoslovja in orglarstva ter pisec strokovnih elaboratov ob restavracijah in naku- pih zvonov in orgel. Literatura: 1 Internetno dostopni podatki in slike. 2 PODACI O HARMONIJIMA U DALMACIJI, UDK: 681.816.6(091)(497.58), Izvorni znanstve- ni rad, BOŽIDAR GRGA, http//hrcak.srce.hr\ file\15271\93_113_AnaliOS22_Grga.pdf 3 ŠOLA v boju proti pijančevanju, Z dovoljenjem drušva "Österrr. Verein gegen Trunksucht" pro- sto poslovenil F. G., v PULJU. Tiskarna J . Krm- potič idr., 1900, http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-JV72P1EU/?query=%27udc%3 DMedicina%27&pageSize=20&fyear=1900 - rekla- ma za J. L. harmonije. 4 Olga Pivk, Tovarna stolov in ukrivljenega pohi- štva, Vrhniški razgledi 13, Vrhnika 2012. Trenutno poznane lokacije znanih harmonijev Jos. Lenarčič & Co. so: [1] Harmonij iz porušenega gradu Turn nad Gabrov- ko. Leta 2007 ga je odkupilo Muzejsko društvo Vrhnika. Cankarjev dom na Vrhniki, avla. [2] Cerkev Povišanja Sv. Križa v Slamni vasi v Metliki. [3] Vrhnika, Peter Caserman, osebna last, harmo- nij, delujoč, z okrasjem in barvnimi tipkami (ta instrument je nabavil župnik iz Bele Cerkve med vojno po požigu orgel v njihovi cerkvi in so imeli harmonij za nadomestek. Na oglasu je takrat pisa- lo, da je leto izdelave 1932. [4] Vrhnika, Peter Caserman, osebna last, harmonij ima popolno originalno zvočno škatlo, potreben popravila meha, z izvlečno klapo za zaprtje igral- nika (nabavljen v Idriji). [5] Vrhnika, Peter Caserman, osebna last, harmonij v razstavljenem stanju, saj je nosilna škatla razpa- dla zaradi izdelave replike zvočne škatle iz iverne plošče (nabavljen v Moravčah). [6] Župnijska cerkev Sv. Mavra v Izoli; ima v lasti ene- ga od največjih poznanih harmonijev te proizvo- dnje – dvomanualni. [7] Dobrinj (KK) 2/72, ž. c. sv. Stjepana prvomuč. harmonij z raznobarvnimi spodnjimi tipkami, proizvodnja I. Lenarčič & Co./ Patent/ VRHNIKA, obseg 2H-b3. Bilo je 6 registrov. [8] Nin (ZD) 1/72, c. sv. Anselma muč. ima v lastni- štvu harmonij proizvodnje I. LENARČIČ patent, Vrhnika, nabavljen med leti 1900 in 1920.