TRGOVSKI LIST Časopis aa trgovino, industrifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25.52. Leto XV. Ljubljana, v torek, 5. januarja 1932. štev. 2, Par podatkov o propadajoči svetovni trgovini Leto za letom opažamo, da svetovna trgovina vedno bolj propada, da se javljajo vedno novi in novi pojavi, ki kažejo na nezdrave razmere, ki vladajo danes v svetovnem gospodarstvu. Eden izmed najbolj značilnih bolezenskih znakov današnje trgovine, jo pač protekcionizem, ki zavzema že tak obseg, da resno ogroža sploh vse trgovinske odnošajo. Protekcionizmu niso zadoščala v dosego njegovega namena samo povišanja carin, tarif in uvoznih prepo' '■'U, vrgel se je v poslednjem času na devizno politiko in emisijske banke in hoče s pomočjo leh doseči to, česar še ni dosegel. Baš ti zadnji dve sredstvi pa st. radi svoje zahrbtno'ti tako nevarni, da je poslala zunanja trgovina že hazardna igra s pretežno možnostjo na izgubo. Tudi če se je temu ali onemu produkcijskemu podjetju posrečilo premagati carinske in tarifne ovire, je pa naletelo v deviznih odredbah na nasprotnika, ki ga ni moči premagati, kajti izvoznik mora pričakovati, da prav radi teh odredb ne bo dobil nikake protivrednosti za svoje izvožene produkte in najsi bo kupec še tako solventen. Prav posebno porazno sliko pa dobimo — kakor poroča »Die Borse« — ako pregledamo vse one ovire, ki so jih države v zadnjem letu pod vzele v svrho, da bi uvoz čim bolj omejile. Sem spadajo predvsem države, ki so ukinile svojo zlato valuto, ki so: Anglija, Danska, Norveška, Švedska, Finska, Portugalska, Japonska, Argentinija, Brazilija, Uruguay, Mehika, Venezuela, Ecuador, Avstralija, Egipt in Kanada. Razne devizne omejitve so uvedle: Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Ogrska, Grčija, Italija, Španija, Estonska, Letonska, Rusija in Jugoslavija. Posebne uvozne monopole imajo: Jugoslavija za žito in moko, Španija sploh za ves uvoz, dalje Estonska, Turčija in Avstrija za posamezne produM« Pobiranje občinskih trošarin Da občine v času od 1. januarja 1932. pa do odobritve obč. proračuna ne izgube na občinskih trošarinah, je kraljevska banska uprava Dravske banovine glasom »Samouprave« z razglasom z dne 19. decembra 1931., II*No. 28.554/1 sledeče odredila: »Na podstavi čl. 6- zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929, Ur. 1. št. 399/100 ex 1929 in čl. 79. zakona o državni trošarini z dne 1- aprila 1930., Služb, list št. 151/25 ex 1930. dovoljujem, da smejo pobirati vse občine Dravske banovine izvzemši avtonomna mesta Ljubljana, Maribor in Celje v času od 1. januarja 1932. pa do odobritve proračunov, odnosno razglasitve zvišanih trošarin v Službenem listu občinske trošarine na iste predmete in v isti višini, kot so jim bile odobrene po proračunih za leto 1931. * * * ZAKON 0 BILANSIRANJU DRŽAVNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Nj. Vel. kralj je te dni podpisal zakon, po katerem smejo denarni zavodi in zavarovalne družbe, ki javno polagajo račune, v bilanci za 1. 1931. razliko med nabavno ceno in kurzno vrednostjo, izkazano na do-»načih borzah odpisati in odpis radi iz-ravil«,«ja vstaviti med aktiva kot račun razlike tečajev državnih vrednostnih papirjev. la račun se mol-a odpisati v roku 0 let, vsako leto z eno petino. Za odpis se porabi v prvi vrsti celoten iznos rezerv, izkazan med pasivi. Dokle* S6 ragun v ce. loli ne pokrije, z odpisom ali z rezervo denarni zavodi in zavarovalne družbe ne smejo deliti dobička, niti plačevati tan- 1 ijem. __ Zakon ima namen olajšati iz-ravnanje škode, katere so posamezni z-.i-'° ! ul:rpeH vsled padca tečajev nekaterih vrednostnih papirjev. Uvozne prepovedi za celo vrsto produktov imajo: Poljska, Danska, Islandska, Letonska, Estonska, Brazilija in Kolumbija. Številne države so uvedle uvozne kontingente za gotovo vrsto blaga: Češkoslovaška, Avstrija, Belgija, Francija, Letonska, Estonska, Turčija, Švica in Grčija. Domačo produkcijo hočejo povečati s tem, da so uvedli prisilno uporabo domačih produktov. Sem spadajo: Italija, Nemčija, Bolgarija, Finska, Letonska in Anglija. Prav posebno obširen pa bi bil seznam onih držav, ki so povišale svojo carine; v celoti bi lahko našteli 17 evropskih držav, ki so za večino produktov povišale svojo carinsko tarifo od 20 do 100%. K njim bi pa morali prišteti še 15 izven-evropskih držav. Imamo pa še eno vrsto držav, ki izdajajo odredbe proti dumpingu; to so: Poljska, Nizozemska,. Francija dn Argentinija. K vsem se bo pridružila še Švica, ki namerava izdati nove uvozne omejitve. Trojen namen zasledujejo države s temi odredbami: predvsem, da zaščitijo domačo produkcijo pred inozemsko konkurenco, drugič, da nekoliko okrepijo svoje slabo stoječe finance in tretjič, čil bolj zmanjšati uvoz z raznimi valutnimi merami. Več "li manj se to tudi vsaki državi posreči. Gotovo pa je, da se z vsakim takim korakom poveča napetost v gospodarskih odnošajih med posameznimi državami ter da počasi prehaja gospodarstvo v vedno večji kaos, iz katerega ga bo tudi vedno težje izvleči. Da tako stanje slabo vpliva tudi na politični položaj, je pač razumljivo. Za vsakogar, ki le nekoliko globlje pogleda to bežno sliko, ki smo jo podali, je pač jasno, da bo tu treba energičnih korakov in veliko porcijo dobre volje ter vestnega prizadevanja, če hočemo dati svetovni trgovini ono vlogo, ki ji je namenjena, da jo igra v življenju človeštva. Skupni davek na vino in žganje Dne 29. deecinbra 1931. se je vršila v ministrstvu za finance konferenca, na kateri se je razpravljalo o skupnem davku na posamezne predmete. Med drugim se je glede skupnega davka na vino doseglo sporazum, da se bo po celi državi pobiral skupni davek na vino v enaki izmeri in sicer po 10 par za en liter. S tem se je dosegel v prizadevanjih interesentov iz Dravske banovine, da se določi za vino pavšalni davek, popolen uspeh, ki bo izključeval dosedanje različne ocene posameznih vrst vina, ki so dale interesentom dosti povoda za pritožbe. Prednost pavšali-ranja obstoji v tem, da bo pobiranje jako enostavno in enotno. Za žganje so stavili interesenti predlog, da naj znaša skupni davek 50 par na hektolitersko stopnjo, do-čim je zastopnik finančne uprav© stal na stališču, da naj znaša 55 par. Odločilo bo ministrstvo, vendar je upanje, da bo obveljal znesek 50 par. — Izpreinemba stopi predvidoma v veljavo še tekom tekočega meseca. * * * POBIRANJE OBČINSKE TROŠARINE NA DENATURIRANO SOL V LJUBLJANI Ravnateljstvo mestnega dohodarstvene-ga urada v Ljubljani je na inicijativo Zbornice za TOI podrejenim uradom in organom izdalo nalog, da industrijska (denatu-rirana) sol, ki jo porabljajo prekupčevalci kož, tovarne usnja itd., v bodoče ne pod* lega plačilu mestne trošarine, ako se uvoznik izkaže, da ima za nabavo specijelno dovoljenje uprave državnih monopolov in da je potrošnja in način potrošnje pod kontrolo državnih kontrolnih organov. REGISTRACIJA IZVOZNIKOV ŽIVINE V KONTINGENTU V zmislu § 5 zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine in živalskih proizvodov se pozivajo vsi izvozniki živine in živinskih proizvodov, da predložijo do 10. januarja 1932 Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Miloša Velikog br. 42 pi-ijavo v svrho registracije za izvoz živine in živalskih proizvodov v kontingentu, da bi se mogli poslužiti ugodnosti, zajamčenih v trgovinskih pogodbah. Prijava mora vsebovati: 1. Ime in naslov podjetja, zadruge in osebe, katera želi izvažati; 2. potrdilo o protokolaciji podjetja, odnosno zadruge in zadružne zveze, da je registrirana; za producente pa potrdilo občine, potrjeno od pristojne upravne oblasti, da je živina, katero hočejo izvoziti, njihova last; 3. označba vrste živine, katero želijo izvažati (govedo, krave, voli, biki, konji, svinje i. dr.) in v katero državo; 4. izvlečki iz knjig, na podlagi katerih se more dokazati, koliko je prošnjik od leta 1925, odnosno, ako se je podjetje osnovalo kasneje, od dne osnovanja pa do dne predložitve prijave izvozil in to za vsako leto in državo posebej, po vrsti in količini. ZARAČUNAVANJE SKUPNEGA DAVKA DRUGI POGODBENI STRANKI V praksi se je dogajalo, da so tovarne pri prodaji svinjske masti, ki je v notranjem prometu oproščena skupnega davka, ker je ta promet krit že s skup. nim davkom na prašiče, zaračunavale odjemalcem - trgovcem neke fiktivne zneske kot skupni davek. Na opozoritev interesentov je ministrstvo za finance z odlokom z dne 20. novembra 1931 št, 82114 odločilo, da tako zaračunavanje ni pravilno. Iz odredb člena 3. zakona o skupnem davku nar. :č jasno sl-^i, da sme dobavitelj skup-i davek vidno zaračunati v fakturi le tedaj, če je ta davek neposredno plačal. Ako pa je blago v notranjem prometu, kakor v konkretnem primeru svinjska mast, oproščeno skupnega davka, ker je pokrit promet s kombiniranim skupnim davkom na živo živino, se p skupni davek ne more posebej zaračunati, ko se daje blago v promet. POPUSTI NA ŠVICARSKIH ŽELEZNICAH Švicarski konzulat v Zagrebu sporoča: 1. Švicarske, zvezne železnice so sklenile, da bodo dajale počenši od 15. decembra 1931. do nadaljnjega, toda najdalje do 29. februarja 1932 10% popusta na voznih listkih švicarskih železnic za pot tja in nazaj in za takozv. »Rundreisebillets« od švicarske meje v švicarska zdravilišča in kraje zimskega športa, če se kupijo ti vozni listki v inozemstvu (torej pri potnih birojih itd. izven Švice) ter ako potnik istočasno dokaže, da bo bival najmanj 7 dni v kakem hotelu omenjenih krajev ter da je tudi plačal vnaprej stroške tega bivanja. Za dokaz takega bivanja v hotelih se dajo posebne izkaznice, ki se dobivajo pri vseh večjih potnih birojih. 2. Na podlagi sklepa hotelirjev v švicarskih krajih zimskega športa so stopili v veljavo za sedanjo zimsko sezono popusti v iznosu 20% na minimalne zimske cene in za 10—20% na srednje in najvišje cene v hotelih zimskega športa. 3. V začetku zimske sezone je bil otvor-jen prvi del novo zgrajene Persennsk© železnice (Davos—Dorf—Hohemveg). Ta železnica je zlasti važna za smučarje. ZLATA PARITETA ITALIJANSKE LIRE Z ozirom na govorice češ, da hoče Italija opusti zlato pariteto, smo se na pobudo naših čitateljev informirali na pristojnih mestih, kjer se je te vesti odločno dementiralo s pristavkom, da bo italijanska vlada obdržala zlato pariteto in da o kaki spremembi v tem oziru ni niti govora. Leto 1931 rekordno leto uničenja vrednot (Konec.) Zadnjič smo govorili o zlatili zalogah in o obtoku bankovcev v raznih državah in smo dejali, da bomo o spremembah poročali v drugem članku. Najvažnejše novč-ne banke Evrope in Zvezne rezervne banke Zedinjenih držav izkazujejo v preteklem letu dvig zlatih zalog za 650 milijonov dolarjev. Hkrati je narasel obtok bankovcev za 460 milijonov dol., pri čemer je v preračuujenju na dolar upoštevano valutno kolebanje. V bistvu se je zgodilo sledeče: V želji po čistem zlatu je bil v prvi vrsti velik del deviznih zalog spremenjen v zlato, ki je prihajalo iz prostega prometa in iz produkcije; devizne zalogo so padle za ca. 800 milijonov dolarjev. Vobče se more reči, da je ostala Amerika kljub velikemu potovanju zlata na koncu leta 1931 približno tam, kjer je bila na koncu leta 1930. Odtok zlata iz Anglije in Nemčije, ki znaša skupaj ca. 600 milijonov dolarjev, je skoraj ravno tolik kot dotok zlata v Francijo. Omembe vreden je le veliki dotok zlata v Švico (317 milijonov dolarjev), Holandijo (189) in Belgijo (167). Ti milijoni, 673, imajo svoj izvor večinoma v zlati produkciji leta 1931, deloma prihajajo iz manjših dežel in iz drugih virov (Japonska itd.). Potek dotoka zlata v te tri dežele je bil različen. Belgija na primer je za svoje zlate devize (na koncu leta 1930 v vrednosti ca. 136 milijonov dol.) nakupila zlato, ostali milijoni so posledica zaupanja v to deželo. Podoben je bil razvoj v Holandiji. Švica se ima pa zahvaliti za dotok zlata edinole zaupanju v njeno vrednoto. Slika, ki jo dobimo pri opazovanju obtoka bankovcev, ni razveseljiva. Nominel-no je obtok bankovcev pač narasel, a večji del teh »kupnih sredstev« se kot tak ne uporablja, temveč služi kopičenju, tezavri-ranju, pomiritvi živcev bojazljivega kapitala, ki se je odtegnil vsakršnemu delovanju. Kakšnemu namenu služi na primer Ameriki 600 milijonski plus? Prav tako je ta plus brezploden kot četrtina ogromnega francoskega bankovskega obtoka, spravljena pri ljudeh doma. Švica ima 8 svojim obtokom v znesku skoraj 500 milijonov dolarjev velike skrbi; večji del je neploden in ne nosi nobenih obresti. Švica je tako kot deloma tudi Francija in Amerika le velik odprt »safe«, kjer se zrcali zlato kot »vsak čas uporabno«'. Padec obtoka bankovcev v Angliji je samo računski. Obtok bankovcev v Jugoslaviji se ni spremenil, devizne zaloge so se okrepil® za 9 milijonov dolarjev. Itd. — Pri branju teh vrstic se mora vzeti v roko št. 1. »Trg. lista«, kjer so navedene vse absolutne številke. V ozadju tega velikega gibanja zlata in deviz je pač problem svetovnih dolgov, gibajoč se v še vseh drugačnih številkah in brez kojega rešitve povratek v normalne razmere ni videti mogoč. Obtok bankovcev je v središču kreditnega gospodarstva sveta in na to je zgrajeno vsako ocenjevanje narodnega premoženja. Ritem svetovnega gospodarskega življenja povzroča v gotovih dobah ekspanzijo in nato kon-trakcijo svetovne kreditne zgradbe. Naše svetovno gospodarstvo je sedaj pač v stadiju takšne kontrakcije, ki ima za posledico padanje cen, zahteve po vračanju kreditov itd.; in mi dobro čutimo pokanje kosti pri krčenju, pri koncentraciji na denar in zlato. Ritem je stalno gibanje in le na obratiščih je mir, stagnacija imenovan. Hudi so sedanji časi, a po kontrakciji mora po zakonih ritma na vsak način zopet priti ekspanzija. Nahajamo se najbrž neposredno pred krivuljo obračanja ali pa smo že v nji. Gotovo je, da se kljub motni sliki svetovnega gospodarstva ali ravno zato bližamo v že dolgednem času zopet jasnejšim časom. Prognoza je torej optimistična; prim. Engliš in Norman, Privatne pošiljke mesnatih izdelkov v Švico Švicarski konzulat v Zagrebu sporoča: Privatne pošiljke (torej pošiljke privatnih oseb na privatne osebe v Švici), ki vsebujejo meso in mesnate proizvode katerekoli vrste do maksimalne teže 2 kg, niso podvržene nikakim posebnim formalnostim, opremljene morajo biti le s spričevalom uradnega živinozdravnika. Obrazci za taka spričevala, katera mora službeni živinozdravnik lastnoročno izpolniti v vseh rubrikah, se dobe pri švicarskem konzulatu. Vse druge pošiljke, ki so težje od 2 kg, »o podvržene veterinarskemu pregledu na švicarski meji. Razen tega pa je prepovedano uvažati v Švico sledeče mesnate izdelke: 1. konzervirane mesnate klobase, 2. mesnate konzerve iz samega mišičastega mesa v dozah, razen šunke v dozah (konzerve s šunko). Te mesnate proizvode smejo uvažati samo švicarske tvrdke, ki imajo tozadevno dovoljenje od kantonalnih oblasti. Uvoz konzerv g šunko pa je sploh prepovedan. Te prepovedi pa — kakor smo zgoraj omenili — ne veljajo za poštne pošiljke do 2 kg od privatnikov, ker ti paketi lahko vsebujejo kakršnekoli mesnate proizvode. Ce se pa pošlje paket, ki je težji od 2 kg in ki no vsebuje citiranih proizvodov, za katere obstoja splošna ali pogojna prepoved (glej točki 1. in 2.), tedaj se bo taka pošiljka na meji pregledala po predpisih švicarskih veterinarskih oblasti. Seveda morajo biti tudi te pošiljke opremlje-ni s predpisanim veterinarskim spriče-v doni. Priporo! a se Gregorc & Ko. Ljubljana Vele trg« vina Špecerijskega In Lolanljalnega blaga, raznega iganfa in Iplrlia. Telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc Zahtevajte špecljalne ponudbe! il fcaaaeoooeoooaeeaoaaaeooeeoeeeeoeooaoeaaaeeooaaaeoaoaaag* Država je vrnila Narodni banki ostanek dolga Narodna banka je objavila izkaz o svojem stanju na dan 31. decembra, iz katerega je predvsem razvidno, da je država vrnila banki ostanek začasnega dolga v višini 95 milijonov dinarjev. Kakor znano, ima država po zakonu o Narodni banki pravico, najeti za začasne potrebe glavne državne bla. gaj ne do 600 milijonov Din, ki jih pa mora vrniti do konca leta. Država je do septembra izrabila ta kredit do 500 milijonov. Prvo odplačilo je izvršila sredi oktobra v višini 150 milijonov, drugo v višini 75 milijonov sredi novembra, tretje v višini 180 milijonov pred božičem in poslednje od 95 milijonov pravkar pred pričetkom novega leta. V izkazu je zabeleženo povečanje zlate in devizne podlage za 11-3 na 2096-8 milijona Din. Skupno z devizami, ki se ne štejejo v podlago (86-5 milijona Din), je imela Narodna banka ob koncu leta za 2183 milijonov Din zlata in deviz, to je za okrog 250 milijonov več nego ob koncu leta 1930. Menična in lombardna posojila so se ponovno povečala za 46-6 milijona Din in so dosegla višino 2253 milijonov. V primeri s stanjem teh posojil ob koncu leta 1930. vidimo povečanje za 612 milijonov. Obtok bankovcev se je povečal za 125 milijonov na 5172 milijonov. Navzlic povečanju pa je sedanji obtok še vedno za preko 200 milijonov manjši nego je bil leta 1930. ob koncu decembra. Tudi kritje je nadalje ugodno. V zlatu in devizah znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 37-5 odstotkov, v samem zlatu pa 31-5 odstotkov. Že v 24 urah barva, plcsira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetloiika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Izprememba predpisov za poslovanje z devizami Minister za finance dr. Gjorgjevič je na predlog Narodne banke izdal spremembe in dopolnitve h pravilniku o pro. metu z devizami in valutami od 7. oktobra 1931. Devizni predpisi se s tem deloma razširijo in poostrijo, vendar ostanemo v pogledu deviznih omejitev navzlic temu med državami, ki dopuščajo še precej prostosti v poslovanju s tujimi plačilnimi sredstvi. Najnovejša izpopol. nitev deviznih predpisov tudi nima namena, da ovira ali celo preprečuje uvoz, kakor to delajo nekatere sosedne države. Spremembe so v glavnem naslednje. V členu 3. dosedanjega pravilnika se spremenita 2. in 3. odstavek tako, da morejo pooblaščene banke odslej prodajati tuja plačilna sredstva samo na podlagi rednih dokumentov o že izvršenem izvozu (originalne fakture in carinske deklaracije). Ukinjena je torej možnost nakupa deviz pred izvršenim uvozom na podlagi kupčeve pismene obveze, da bo uvozil v državo ustrezno količino blaga najkasneje v 1 mesecu. V primerih, kadar je potrebno, da se v inozemstvu naročeno blago plača vnaprej, to je pred Izvršenim uvozom, pa lahko Narodna banka izda odobrenje za nabavo deviz na podlagi utemeljene pismene pred. stavke, v kateri mora biti naveden skrajni rok za opravdanje nakupa (z uvoznimi dokazili). Namesto potrdila o protokolaciji se lahko pri nakupu deviz predloži tudi obrtni list, kar je za naše kraje velikega opmena, ker večina obratov ni sodno protokolirana, kar naj bi preprečilo, da si večina trgovcev in obrtnikov nabavlja devize. S tem pojasnilom je zadovoljivo rešena akcija zbornice za TOI v Ljubljani, da zadostuje za nabavo deviz že obrtni list. Pooblaščene banke smejo sprejemati za opravdanje doslej na podlagi obvez prodanih deviz samo one uvozne deklaracije, ki so bile izdane po 1. januarju 1932 s pripadajočimi originalnimi fakturami; starejše deklaracije in fakture pa samo po predhodnem odobrenju Narodne banke. Ta določba ima le namen, da se onemogoči spekulacija s starimi fakturami. V členu 4. se določata o višini dovoljenega iznosa dinarjev v potniškem prometu spremeni tako, da smejo naši državljani nesti iz-države s seboj v našem denarju do 2000 Din (doslej 3000 Din). Ob izvozu blaga v inozemstvo se mora izvršiti zavarovanje valute za vrednost nad 1000 Din (prvotno nad 5000 Din) kakor je bilo to že določeno z odlokom finančnega ministra od 4. novembra 1931. Členu 6. pa se doda še nov odstavek, ki pravi, da morajo izvozniki, ko zahtevajo od pooblaščenega denarnega zavoda potrdilo o zavarovanju valute, predložiti potrdilo o plačanem davku kakor je to predpisano za nakup deviz. Novi predpisi so tudi glede odkupa izvozniških deviz (doslej 50"/«); zato morajo pooblaščene banke ponuditi Narodni banki na odkup 80% izvozniških deviz, ostalih 20% pa morajo še isti dan prodati na borzi in to pismeno sporočiti Narodni banki. Nova je tudi določba, da morajo izvozniki takoj izročiti pooblaščenim bankam zaradi prodaje na domačih borzah vse devize, sprejete iz inozemstva za izvoženo blago, za katero ni predvideno zavarovanje valute. Razen gori omenjenih deviz, ki izvirajo od izvoza blaga se morajo vsi nalogi za prodajo deviz iz inozem. v cilju ustvarjanja svobodnih dinar, terjatev in vse devize, ki izvirajo iz posojil v inozemstvu (kakor doslej) ponuditi Narodni banki v celoti na odkup, vrhu tega pa po novih določbah tudi vse druge devize, sprejete na kakršnikoli podlagi. čl. 15. pravilnika dovoljuje odslej na-kazniški promet in promet denarnih pisem z inozemstvom do 3000 Din le enkrat mesečno. Vsaka oseba, ki bi pod tujim imenom izigravala to odredbo, se kaznuje kakor določa zakon o kazenskih sankcijah. Pojasnila k pravilniku. Poleg novele k deviznemu pravilniku, so bila istočasno izdana na podlagi čl. 21. pravilnika naslednja pojasnila: V krajih, kjer obrtni listi zamenjajo pro-tokolacijo firme, se smejo pri prodajah deviz in pri izdajanju potrdil o zavarovanju valute sprejemati tudi taki obrtni listi. V primeru, da izvoznik ali uvoznik ne opraviči dane obveze v predpisanem roku, so pooblaščene banke dolžne, da vsak tak primer prijavijo finančnemu ministrstvu v roku 3 dni po preteku roka za opravdanje. Prošnje za podaljšanje tega roka se pošiljajo finančnemu ministrstvu preko pooblaščene banke, pri kateri je obveza registrirana. Izvozniške devize in valute, na katere Narodna banka ne bi reflektirala in ki jih na treh zaporednih domačih borznih sestankih ni bilo mogoče prodati, se morejo na podlagi špecijalnega odobre-nja finančnega ministra iznesti iz države in prodati v inozemstvu. Dobljena protivrednost pa se mora vnesti v državo in ponuditi Narodni banki na odkup. Narodna banka sprejema valute na odkup v zameno za čeke. V primeru, da Narodna banka ne reflektira na te valute, se je treba obrniti na finančno ministrstvo, ki izda pooblastilo za izvoz valut v svrho prodaje. Za plačilo voznine za uvoženo ali izvoženo blago se morejo po 1. januarju 1932 prodajati tuja plačilna sredstva na podlagi pripadajočih dokumentov (tovornih listov itd.) v valuti dežele, kjer se ima plačilo prevoza izplačati. Na dokumentih pa mora banka to označiti s posebno štampiljko. Banke, ki se bavijo z izvozom, ne morejo same pri sebi zavarovati valute, temveč morajo to storiti pri Narodni banki. Izplačilo protivrednosti za devize, prodane Narodni banki, se vrši preko ži. rovnega računa dotične pooblaščene banke, in to takoj, ako ima dotična banka pri Narodni banki zadostne garancijski depo, sicer pa šele po poročilu inozemskega korespondenta Narodne banke, da je bil dotični znesek odobren. Inozemci, ki vršijo izvoz iz naše države, morajo pred izvozom vnesti v državo devize ali pa si nabaviti svobodne dinarje v smislu člena 8 in 9 pravilnika, nakar dobijo od pooblaščene banke ove-renje, v katerem mora biti označeno, da je blago plačano. Pooblaščene banke morajo strogo paziti, da se izdajanje overenj, bodisi inozemcem ali našim državljanom za blago, kupljeno za svobodne dinarje, ki niso nastali pri tej banki, izvrši samo tedaj, ako druga domača pooblaščena banka, preko katere so bili dinarji doznačeni, pismeno izjavi, da predstavljajo ti dinarji svobodno dinarsko terjatev v smislu člena osem pravilnika. Izkazi o prodajah deviz in valut se morajo poslati Narodni banki v Beogradu na koncu vsakega meseca, najkasneje pa do 10. dne prihodnjega meseca za pretekli mesec, čeki, akreditivi, izplačila in slično v tuji valuti se praviloma izplačuje samo v dinarjih, le po odobrenju Narodne banke se lahko izplačajo tudi v originalni valuti. Pošiljke efektivnih dinarjev v inozemstvo se morajo vršiti samo preko Narodne banke. S svobodnimi dinarskimi terjatvami, se ne morejo kupovati devize na domačih borzah temveč samo v inozemstvu, razen v primeru finančnega mini- '•a. Pri prenosu svobodnih dinarskih terjatev od ene banke na drugo, se mora v tekstu pisma označiti, da gre za svobodno dinarsko terjatev. Tranzitni potniki, ki potujejo skozi našo državo, smejo iznesti iz države vsote, ki so jih prinesli, lahko pa zamenjajo vneše-no valuto tudi za drugo in to iznesejo iz države, če so jim carinska oblastva notrdila vnos. V drugih primerih se za-""niava ene devize ali valute za, drugo devizo ali valuto ne more vršiti ori pooblaščenih denarnih zavodih. Trgovanje z zlatniki (napoleondori, turškimi lirami in drugimi zlatniki) se smati \ kot trgovanje z valutami v notranjem prometu. Zato se mora v trgovini z zlatniki postopati kakor v trgovini z valuto. Prepovedano je denarnim zavodom te-sauriranje in zbiranje deviz in valut v svrho spekulacije in v svrho operacij, ki bi imele namen, da nepovoljno vplivajo na vrednost dinarja. Sveže naj fine Se norveSko ribje olje foivdii amnMarac* iz lekarne Dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča blodim in slabotnim osebam Provizorična trgovska pogodba mej Jugoslavijo in K um unijo, ki je potekla z 31. decembrom, je bila po poročilih iz Beograda z 28. dec. podaljšana za šest mesecev. zaščito brezposelnih v Jugoslaviji so ustanovili brezposelni delavci in nastav-Ijenci v Beogradu »Jugoslovanski odbor brezposelnih delavcev in nastavljen cev«. V kratkem se bodo napravili zadevni progi ainatični sklepi. Novosadska produktna borza poroča da je bil promet v preteklem letu znatno manjši kot v prejšnjih letih, kar je posledica gospodarske krize. Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov se je močno pečala z žitno trgovino in je vršila nakupe neposredno pri producentih. Za kontrolo jugoslov. tovarn umetnih gnojil j© odredil poljedelski minister osnovanje posebne komisije; njeno delo bo mnogovrstno. Nove angleške carine, stopajoče v veljavo s 15. t. m., se tičejo sveže zelenjave, sadja in cvetlic. Več mednarodnih premogovnih konferenc se bo vršilo v tekočem mesecu. Vsled neprozornega položaja na premogovnem trg in padca funta pa dvomijo o njih uspehu. Gospodarski načrti Rusije za leto 1932 predvidevajo 36 odstotno povišanje produkcije, zboljšanje kvalitete, zvišanje uspešnosti dela in znižanje nabavnih stroškov. Obtok bankovcev v Avstriji je bil 23. decembra v znesku 1090 milijonov šilingov krit s 253 odstotki. >Cosfiirel« (Gesellschaft fur elektrische Unternehmungen) v Berlinu je znižala glavnico na 80 milijonov mark, vendar se pa označa finančni položaj družbe kot vse-skoz zdrav. Obtok bankovcev v Ogrski je v znesku 375 milijonov pengo krit v gotovini s 126 milijoni, torej ravno S tretjino. Devizna naredba v Finski, ki prepoveduje izvoz finske marke, se po poročilu Finske državne banke ne bo podaljšala. Avstrijski delavci v Rusiji, kojih nastavitev je sedaj gladko izvedena, so inženerji, konštrukterji, elektromonterji in s 75 odstotki kvalificirani kovinski delavci. Produkcija avtomobilov v U. S. A. je po dolgem času pričela zopet rasti in se zdi, da bo še nadalje naraščala. Cena aluminija v Nemčiji je znižana. Mednarodno je padla cena aluminija pod stanje iz leta 1930 s 85 funti. Dividende angleških velebank za leto 1931 cenijo takole: Lloyd 13'5 (lani 15), Midland 16 (18), Westminster 18 (20), Barclay 14 (lani tudi 14). Trust žice v Belgiji in Luksemburgu je ustanovljen in so mu določili dobo 30 let. Ima obliko zadruge in bo vodil poleg domače tudi vso eksportno trgovino. Ladij v Angliji je bilo zgrajenih v preteklem letu samo 100 z vsebino 150.000 ton. Leta 1930 je bilo zgrajenih 249 ladij z vsebino 530.000 ton. Poravnav v Avstriji je bilo v decembru 454, konkurzov 101; številki za november sta 359 in 77. Devizni režim v Turčiji bo zelo poostren in izide te dni zadevna naredba. Na trgu bakra je pričakovano zboljšanje izostalo in se vrši znatno izpodbijanje cen. Med Perzijo in Rusijo se je sklenil dogovor, ki določa med drugim za tekoče leto dobavo 85.000 ton sladkorja in 130 milijonov škatlic vžigalic iz Rusije v Perzijo. Insolvenc na Dunaju je bilo v preteklem letu 2237 proti 1822 v letu 1930. Slučajev je bilo lani več, a bili so tudi težji. Poraba inleka v velikih evropskih mestih je kaj različna; največ ga porabi Basel z dnevno 0‘65 1 na osebo, nato Stockholm z 0-60 in Dunaj z 048, dočim izkazujeta Berlin in Budimpešta le 0'26 in 0-37 1 dnevno na osebo. Pougeot je zaključil leto 1930/31 z dobičkom 41 milijonov frankov, kar je več kot v letu prej. Produkcija avtomobilov je bila za 1000 kosov večja, vrednost manjša (od 742 na 680 mil. frankov), kar je pripisati znižanju cen, a je bilo izenačeno z bistveno redukcijo lastnih nabavnih stroškov. Sindikat industrije poljedelskih strojev v Poljski, ustanovljen te dni v Varšavi, je člen v verigi prizadevanj poljske vlade za koncentracijo vse industrije, zlasti ekspertne. Če koncentriranje ne gre prostovljno, zagrozi poljska vlada zmeraj s prisilnim sindikatom. RJMRB»ta F—c: Izkoriščanje krize v obtoku naših gotovinskih sred stev Gospodarski krogi iz »Reicha« ob vsaki priliki zatrjujejo svoje obuboženje v taki izmeri, da je popolnoma izključeno si odtrgati sploh še kakšno marko, ker da niti za najnujnejše življenske potrebe nimajo več denarnih zalog na razpolago. Da se Nemčija sploh še vzdržuje, se ima zahvaliti le vnanjim posojilom, katere se pa kot pretežno kratkoročna in industrijska, ravno v tej dobi izterjujejo. Kratkomalo, cela Nemčija je to-časno gmotno popolnoma uničena. To je ena točka, ki si jo je treba za pravilno presojo tega opomina dobro zapomniti. V zadnjem času se tudi po hrvatskem, pa tudi našem časopisju čim dalje pogosteje pojavljajo že v naslovu splošno pozornost vzbujajoči oglasi, ki takore. koč naravnost ponujajo denar oziroma kredit in posojila zlasti na hipoteke. Ti oglasi zbujajo v celi naši javnosti primerna razburjenja. Oni, ki imajo svoj denar naložen v denarnih zavodih, pa ne morejo dvigniti svojih naložb, se čudijo kakp to, da oni ne morejo priti niti do svojega denarja, nasprotno pa se denar ponuja celo po časopisih. še bolj pa se nad temi oglasi razburjajo oni, ki v skrajni stiski (n. pr. pred javno dražbo) naravnost moledujejo za hipotečno posojilo — ali trgovci za nujne kredite — pa so tozadevne prošnje navadno brezuspešne. Pa tudi sicer vsi ti oglasi vzbujajo v škodo naših javnih interesov začudena vprašanja, češ, kako to mogoče, da se Pa eni strani tudi oficijelno priznava občutno pomanjkanje gotovine, a tu se pa denar kar ponuja. Med temi oglasi pa še posebno »vlečejo« oni- ki so mnogo obetajoče šifrirani — torej o katerih se sodi, da izvirajo od takih zasebnih finančnikov, ki lz gotovih razlogov ne marajo biti javno poznani. Neko podjetje v dravski banovini, ki te iz početka akutne gospodarske krize e posebnim namenom zasleduje ves to. zadevni razvoj zlasti na svetovnem denarnem trgu in proučuje ponekod v inozemstvu po težkih blodnjah res »dragoceno« plačana izkustva z brezobresto-vanjem in v zadnjem času tudi že z brez-denarnim sistemom, je posvečalo seveda tudi tem pojavom primerno pozornost in še prav posebno pazljivost od tedaj, ko se je tudi pri nas pojavilo občutno pomanjkanje gotovine. Ne le v interesu vsled pomanjkanja gotovine trpečih gospodarskih slojev nego tudi v varstvo naišh državnih interesov velevažne so sledeče ugotovitve. Predvsem zanimivo je dejstvo, da pravir vseh teh kreditnih in posojilnih po. nudb poteka iz inozemstva, največ pa ravno od tam, kjer skušajo ravno v tem Času celemu svetu dokazati, da so popolnoma obubožani — torej iz Nemčije. Kar je pri tem še bolj zanimivo: finančniki, ki imajo toliko denarja, da ga ponujajo nam, se nahajajo v Berlinu. Le oni del sličnih ponudb, ki si je za svoje torišče izbralo Ljubljano, izhaja iz sosedne Avstrije. Ta del je še bolj nevaren, ker si je zamislil čisto drugačno in privlačno propagando in si je pri tem znal pridobiti zaupanje obenem tudi v uredniškem delu, zlastih naših najbolj čitanih listov. — Pa k temu oddelku se še posebej povrnemo. Berlinska spekulacija si je izbrala sledečo pot do nas: kot »pionir« nastopa družba pod očitno zelo prikupljenim naslovom. Ta družba sama razpošilja vabljive prospekte brezplačno kamorkoli. Iz teh reklam je za interesente le toliko lahko razumljivo, da vsak prav lahko pride do svojega lastnega doma, ali pa do razdolžitve posestva, kakor tudi sicer do kredita. Ostalo preskrbi poverjeni zastopnik. Tako se je prakticiralo do zadnjega časa. Od tlej se je akcija pridobivanja nadaljevala z oglasi deloma tudi s pol. rim naslovom, kam se je treba obrniti, da se dobi »vseh vrst kredita«. Da izgleda kakor kakšna konkurenca tej finančni akciji, nastopa drugi del ravno te družbe bolj skrivnostno in samo v gotovem listu ter pod šifro (le začetnicami). Ti ponudniki pa so zelo previdni. Ne upoštevajo namreč vseh na t glas se ozirajočih vprašanj nego le tista, ki se jim zdijo dovolj sigurna pred — razkrinkanjem. Le na tako vprašanje odgovarja v Mariboru neka nalašč za ta namen ustanovljena pisarna, ki ima do sedaj morda ravno radi svojih šifriranih ponudb veliko klijen-telo. Razen teh dveh zastopstev pa se v Mariboru (tu je namreč »centrala« cele te akcije) nahaja še več zasebnih, sicer manj znanih »sotrudnikov« enega in istega podjetja. Ker se je ugotovilo, da vsi ti številni »poverjeniki« dobro poznajo drug drugega, ne da bi si nasprotovali in ustvarjali konkurenco, bo verjetno, da tvorijo z glavnim podjetjem v Berlinu dogovorjeno organizirano družbo. Nevarnost cele te družbe za naše gospodarstvo sploh je tem večja, ker se družba bavi pri nas ne le z iskanjem ljudi, ki reflektirajo na posojilo, nego obeta tudi prodajo naših nepremičnin dozdevno potom svojih širom sveta nalašč v ta namen organiziranih zvez sigurnih interesentov za nakup posestev v Jugoslaviji. Tozadevna posebna nevarnost grozi celemu ozemlju na naši severni državni meji (vštevši seveda Maribor), kjer je v zadnji dobi posebno veliko število posestev na prodaj, pa se radi denarne krize ne morejo prodati. Nevarnost is jugoslovanskega stališča leži ne le v možnosti, da preide naša posest ravno na tako važni državni meji v tuje roke (če namreč sploh pride do kupčije), temveč še tem bolj v dejstvu, da se ob teh špekulacijah od naših ponudnikov kot pristojbina zahteva tudi naš denar, ki gre preko meje. Vpisnina znaša najmanj 10 Mk. Razen tega se zahteva še kot »odškodnina« za poslovanje navadno že v naprej tudi še večje zneske. Oni, ki išče tudi posojilo, plača posebej še 3 Mk za vpisnino in večji znesek tudi za druge odškodnine. Povprečno se računa, da znaša pri iskanju posojila pristojbina najmanj Din 100-—, pri posestvih pa Din 200-— (pri večjih navadno več). Do sedaj je od enega samega teh »poverjenikov« ugotovljeno, da je že v kratkem času od raznih strani zlasti iz Slovenije, nabral že preko 70 — žrtev. Naj zaenkrat zadostuje to opozorilo. Na potu so namreč še večja razkrinkanja. Medtem naj bo le še omenjeno, da se do sedaj ni moglo ugotoviti, da bi bil od vseh naših žrtev le eden dobil obljubljeno posojilo in da notar, na katerega se posamezni člani te družbe pri lovih na naše kaline sklicujejo, češ da on opravlja ves denarni posel in seveda tudb vknjižbo, sploh ne eksistira v Mariboru. V svrho nadalnjega razčiščenja pri. poročam, da se vse tozadevne žrtve obračajo začasno na posvetovalnico »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 19. t Karel Goričar V nedeljo je umrl po dolgotrajnem bo. lehanju g. Karel Goričar, veletrgovec s papirjem in pisarniškimi potrebščinami ter solastnik znane narodne tvrdke Goričar & Leskovšek v Celju. S smrtjo g. Goričarja je izgubilo naše trgovstvo vzornega gospodarja in iskrenega narodnjaka, ki so ga dičile vse vrline slovenskega podjetnika. Človek simpatičnega in prikupnega nastopa, delaven kot mravlja ter čistega, kremenitega značaja, si je znal prikupiti simpatije vseh, ki so ga poznali. Zato žaluje za njim celokupno slovensko trgovstvo. Blagopokojni je bil rojen 1867 v Mozirju, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Svoje znanje je šel izpopolnit v Linz v tovarno učil Grubauer, kjer se Je specializiral v tej stroki. Ko se je vrnil iz Linza, je stopil v zvezo z g. Francem Leskovškom, ki je imel tedaj v Celju znano Zvezno trgovino. Leta 1909 sta družabnika odprla v Celju veletrgovino s papirjem, ki je tako dobro uspevala, da je prav kmalu zaslovela po vsej Sloveniji. Podjetje je eno izmed najbolj vzornih domačih podjetij te stroke. Ce. lih pet let sta se družabnika pred vojno trudila, da bi bila dobila knjigotrško koncesijo, kar so jim pa tedanji Nemci in nemškutarji kot zavednima slovenskima trgovcema z vso silo skušali preprečiti. šele tik pred svetovno vojno se jima je posrečilo doseči to, za naše nacij onalno življenje v Celju prevažno koncesijo, da smo v Celju dobili z njo tudi veliko slovensko knjigarno. Pokojni Goričar je že dalj časa bolehal na črevesih. Vsa prizadevanja domačih in inozemskih zdravnikov niso imela uspeha. V nedeljo je podlegel operaciji. Za njim ne žalujejo samo njegovi kolegi, ampak pogrešale ga bodo težko tudi vse celjske kulturne in narodne organizacije. Bil je mož, za katerega bo težko najti nadomestila. Pokojnika ohrani slovensko trgovstvo v častnem in svetlem spominu. Ugledni družini in tvrdki iskreno sožalje. KO-tEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA »KARI OTEKA“ d. z o« z. Ljubljana, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 ^nudk.pouDrjkuanu Izvoz pese. Za uvoz pese zanima tvrdka Dott. Simeone Sellach, Trst, Via Geopa 2. Ponudbe je posl" ti tvrdki neposredno. Tvrdka Pctar Filipi, Srbobran (Bačka) se z~nima za nakup prvovrstr" sekir. Interesentom se je obrniti d vektno na prej imenovano firmo. »AGRiPPA |||==—«Mrki knjtge / je praktična, moderna, ker nima predalov in omar, je pa tudi poceni m Pojasnila in navodila daje »AGRI P P A« - kartoteka LJUBLJANA, Selenburtjova ulica štev. 1 Lyonski velesejem se bo vršil letos od 7. do 20. marca. Na francoskih železnicah je dovoljeno 50%> popusta. Velesejem v Milanu. XIII. mednarodni vzorčni velesejem v Milanu se vrši od 12. do 27. aprila 1932. Ita’" oski ge- neralni konzulat bo vidiral brezplačno potne liste oseb, ki bodo predi žile vele-sejmsko legitimacijo, izdano od uprave milanskega velesejma ali velesejmskih delegatov v inozemstvu. Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo M M m Lastna pražarna za kavo in mlin za dliave s električnim obratom T e 1 e { o n 26-66 Francija odpoveduje trgovske prgod-be. Francoska vlada je začela v svrho zaščite svojega poljedelstva z radikalnim kontingentiranjem uvoza agrarnih produktov. Na to je odgovorila Kanada z odpovedjo trgovske pogodbe iz leta 1929. Ker je istočasno pričela Italija z omejitvijo uvoza francoskih industrijskih produktov, je odpovedala Francija trgovsko pogodbo z Italijo iz leta 1922; vendar se takoj začnejo pogajanja za sklep nove pogodbe. K mednarodnemu sindikatu umetne svile, ki mu pripadajo naj večja nemška, holandska, italijanska in švicarska podjetja, bo skoraj gotovo pristopila tudi Francija in potekajo zadevna pogajanja zadovoljivo. Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 11. januarja 1932 ponudbe glede dobave 670 komadov prašnic; do 12. januarja t. 1. pa glede dobave 400 komadov lopat za premog. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. januarja t. 1. ponudbe glede dobave kabelskega materijala. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.). — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 7. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 6 garnitur nepremočljivih rudarskih oblek; do 14. januarja t. 1. pa glede dobave samozapornih zaklopk za parne piščalke. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg sena, 2500 kg plinskega olja in 500 kg Diesel-motornega olja; do 12. januarja t. 1. glede dobave 100 komadov jeklenih lopat in 100 komadov rudarskih želez, 1000 komadcv bukovih držajev in 20.000 kg ovsa. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. januarja t. 1. ponudbe glede dobave raznih pisarniških potrebščin; do dne 15. januarja t. 1. glede dobave 1000 kg surove kave,-600 kg dodatka za kavo, 3000 kg koruze, 1000 kg koruznega zdroba; do 18. januarja t. 1. glede dobavo ICO m brezšivnih pocinkanih železnih cevi. 5 m gumijevega transportnega traku. 107 plošč cinkove pločevine in 30 kg čistesa angleškega kositra. — Direkcija državnega rudnika Krpka soreipma, do 14. januarja t. 1. ponudbe gled dobave 1800 kg strojnega olla; do 21. januarja 1.1. glede dobave 2000 kg ž^lezn" pločevine in 1000 kg nocinkzne r>m*''vine. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 15. januarja t. i. ponudbe glede dobave 200 kub. m hrastovega lamskega lesa. — DirekcUa državnega rudnika Breza sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 m žičnih vrvi. — Direkcija drža nip železnic Subotica snroiema d' 15. Januarja t. 1. ponudbe glede dobave kožuhov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisani! Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Svetovni blagovni trgi leta 1931. Padec cen do 50 odstotkov* D očim so padle leta 1930 surovinske cene za 80 do 40 odstotkov in maksimalno tudi do 60 odstotkov, se je baisse svetovnih blagovnih cen prenesla v polnem obsegu tudi na leto 1931. Razvrednotenje je prizadelo takorekoč vse predmete svetovne trgovine. Najbolj so padle cene pšenice, čaja, bombaža in bakra, za 40 do 45?»; koruza je padla celo za 47 odstotkov in surovi kavčuk za ca. 50 odstotkov. Pod pritiskom sile in zmanjšane nakupne moči konsumentov so morali producenti industrijskih surovin obratovanje močno omejiti, pa vseeno niso mogli preprečiti padanja cen. Težje se da omejiti pridelovalna zemlja poljedelskih in čisto kolonialnih produktov. Zato so zaloge narasle nadalje na nove rekordne višine, zlasti pri bombažu, surovi svili, kavčuku, bakru in cinu. Umetna opora cen pri pšenici, bombažu, surovi svili, bakru in cinu ni mogla preprečiti poteka krize; ozdravitveni proces potom hitre prilagoditve produkcije na konsum se je preko izmere zakasnil. Nekoliko so se zredčile zaloge pšenice, rži in cinka v zadnjih mesecih. Ne more se označiti kot slučaj, če je v Vrsta Borza Pšenica Chicago Kava New York Surovi sladkor Ne\v York Bombaž New York Volna Bradford Svila Lyon Lan Riga Baker New York Cin New York Cini. New York Srebro London Kavčuk Nevv York Najtežji udarec je utrpelo kot že leta 1930 agrarno gospodarstvo. Ameriški far-merski urad, ki je v zadnjih dveh letih v svrho opore trga nakupil in vskladiščil velike množine žita, je zgubil samo pri pšenici v zadnjem gospodarskem letu 102 milijona dolarjev. Pšenica je padla za ca. 80 odstotkov, koruza od 61 cents na 35 za ca. 40%, oves od 30 na 24 za ca. 20%, dočim je rž narasla v ceni od 40‘/2 na 41 cents. Sploh je bilo ameriško gospodarsko življenje od krize od meseca do meseca bolj občutno prizadeto. Tudi ogromno surovinsko bogastvo Ameriki ni moglo pomagati. Zaloge so dosegle ogromno višino, dočim se prodaja ni mogla pospešiti ne s propagando in ne z razširjenjem kredita.. Obilica ameriškega bombaža (stare zaloge in novi pridelek) je tako velika, da zadostuje za kritje potrebe za dobo dveh let. Z ameriškega stališča je zato razumljivo, če se ventilirajo najrazličnejši oporni načrti, bombaževo posojilo itd. K lanskim svetovnim preostankom bombkža v znesku 8,700.000 bal je prišel še letošnji rekordni pridelek 16,910.000 bal. Kam z njimi? — Bombaž je padel lani za 30 odstotkov, volna za 27, džuta za 10%, konoplja za 5%, lan za ca 20% itd. Tako vidimo tudi na trgu tekstilnih surovin splošen padec cen. Glede surovega kavčuka so se vršila skoz vse leto pogajanja o omejitvi produkcije. Beremo, da so imela šele v zadnjem tednu uspeh, dočim so prej Holandci akcijo ovirali. Padel je kavčuk v preteklem letu za 43%. Produkcijo hočejo po poročilu londonskih »Financial Times« reducirati za 45 odstotkov. Lesno gospodarstvo je biro v vsej Evropi v znamenju depresije, zlomi velikih koncernov in manjših podjetij so bili na dnevnem redu. Ob neprestanem padanju oen so padli tečaji za 15 do 40 odstotkov ln so se mogli šele v zadnjih tednih za posamezne vrste začasno nekoliko zboljšati. trenutku, ko je gospodarska depresija mednarodno prodrla