Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 25. OKT. 1962 Leto XIV. — Štev. 41 Cena 20 din
USTAVNO GRADIVO POSTAJA PREDMET
RAZPRAV ŠIROKEGA KROGA OBČANOV
PRVE SUGESTIJE IN PREDLOGI
Pobuda političnih organizacij, ki so organizirale doslej v mestih in na podeželju že vrste razprav in predavanj o predosnutku nove jugoslovanske ustave, je naletela na zelo ugoden odmev pri najširšem krogu državljanov. Od prvih priprav in konzultacij že prihaja do vse bolj aktivnih razprav, ne le v okviru političnih aktivov, ampak tudi v gospodarskih organizacijah, krajevnih organizacijah SZDL, v mladinskih aktivih in drugod.
V LENDAVSKI KOMUNI bodo v kratkem prenesli razprave o novih ustavnih dokumentih v krajevne organizacije SZDL. Poseben poudarek bo na temeljitem tolmačenju v krajih z madžarsko narodnostno manjšino in na dvojezičnih
območjih. Za to nalogo so usposobili 14 družbenih delavcev, ki bodo tudi v jezikovnem pogledu zmogli to nalogo. To je bilo potrebno predvsem zaradi tega, ker državljani madžarske narodnostne manjšine niso prejeli predosnutka ustave v svojem jeziku.
Včeraj je v Lendavi preda val širšemu političnemu aktivu član IS LRS Mitja Ribičič Za njegovo predavanje je bilo v Lendavi in okolici veliko zanimanje. V torek pa so o pred osnutku ustave razpravljal: tudi občinski uslužbenci, ki so poglobljeno obravnavali zlasti štiri pomembnejša poglavja načrta.
Na kar najširše razprave o načrtu nove ustave se pripravIjajo tudi v LJUTOMERSKI OBČINI. Občinski odbor SZDL je že razposlal vsem krajevnim odborom SZDL osnutek statuta ljutomerske komune in gradivo v zvezi s predosnutkom nove ustave, da bi tako v vseh 14 krajevnih organizacijah SZDL seznanili s to tvarino člane krajevnih skupnosti. To nalogo bodo krajevne organizacije SZDL opravile do 3. novembra, ko bodo člani občinskega političnega aktiva začeli pojasnjevati na terenu predosnutek ustave in občinski statut. Nosilec razprav v gospodarskih organizacijah pa bo politični aktiv občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic. Manjša podjetja se že odločajo za skupne razprave. V torek so na seji IO SZDL občine Ljutomer razpravljali tudi o vlogi in mestu družbenih organizacij, krajevnih skupnosti in zborov vaščanov v občinski samoupravi. Predvidevajo tudi, da bo okrog 10. novembra imel v Ljutomeru kvalitetno predavanje o predosnutku zvezne in republiške ustave član CK ZKS dr. Ivan Potrč — eno za širše občinstvo, drugo pa za večji kolektiv.
Izvršni odbor občinskega od. bora SZDL v GORNJI RADGONI je prav tako na razširjeni seji sestavil program za študij ustavnega gradiva po krajevnih organizacijah SZDL. Pomembno je zlasti to, da bodo razprave tudi na letnih konferencah krajevnih organizacij, velja pa pohvaliti tudi širšo iniciativo nekaterih kolektivov, ki so prednačrtu ustave že posvetili več sestankov. Tako so že razpravljali o ustavnem gradivu v podjetjih Elrad, v radgonski opekami in v Zdravilišču Slatina Radencih. Kot drugod, tako so se tudi v radgonski občini odločili, da bodo z razpravami na podeželju pričeli šele prihodnji mesec, da bi tako zagotovili
(Nadaljevanje na 2. strani)
PRIPRAVE NA KONFERENCO SZDL V RADGONSKI OBČINI
PREDOSNUTEK USTAVE
NA LETNIH KONFERENCAH SZDL
Na seji izvršnega odbora občinskega vodstva SZDL, ki je bila pretekli ponedeljek v Gornji Radgoni, so razpravljali predvsem o pripravah na letne konference krajevnih organizacij SZDL. Kot predvidevajo, bodo letne konference zaključili povsod v občini najkasneje do 25. novembra. V petek se bodo o pripravah na letne konference pogovorili tudi s predsedniki in sekretarji krajevnih odborov SZDL.
Krajevne organizacije SZDL v radgonski občini se bodo morale letos do podrobnosti pripraviti na letne konference. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti vsebinskim, kadrovskim in organizacijskim vprašanjem. Še pred letnimi konferencami bodo proučili možnosti za najustreznejšo teritorialno razdelitev, pri čemer je važno, da se bodo ujemala bodoča območja krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL. V drugih večjih krajih bodo delovali podružnični odbori SZDL Pri kadrovski izbiri za bodoča krajevna vodstva SZDL bodo težili zlasti za tem, da bodo prišli v ta vodstva zastopniki vseh društvenih organizacij z določenega območja, vendar bo glavni pogoj za kandidiranje: doslejšnja aktivnost.
Najpomembnejše mesto v razpravah na letošnjih konferencah SZDL bodo imeli predosnutkih novih ustavnih dokumentov — od občinskega
statuta do nove zvezne ustave. Tem razpravam bodo posvečeni tudi glavni referati predsednikov krajevnih odborov SZDL. Sicer pa bodo na konferencah razpravljali tudi o organizacijiskih vprašanjih in blagajniškem poslovanju krajevnih orgnaizacij SZDL.
$E 32 STANOVANJ V LJUTOMERU
Ob Ormoški cesti v Ljutomeru bodo še letos začeli graditi 32-stanovanjski blok, ki bo verjetno dograjen že prihodnje leto. Blok bodo gradili združeni investitorji: Vinogradniško-živinorejski kombinat. Kmetijska zadruga Kmetovalec«, Opekama in podjetje "Agrotehnika-servis"
V M. Soboti so ob zaključku praznovanja obč. praznika odprli novo poštno zgradbo
POMEMBNA PRIDOBITEV
NA POTI K MODERNIZACIJI PTT PROMETA
V NEDELJO DOPOLDNE SO V M. SOBOTI ODPRLI NOVO POŠTNO ZGRADBO IN S TO SLOVESTNOSTJO ZAKLJUČILI PROSLAVE V POČASTITEV LETOŠNJEGA OBČIN. PRAZNIKA.
Otvoritveni svečanosti, ki jo je začel s kratkim pozdravnim nagovorom predsednik UO podjetja za PTT promet, Jože Pintarič, je prisostvovalo nad 2.000 ljudi, med njimi tudi precej poštarjev iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske. Med gosti so bili tudi generalni direktor JPTT Proslav Vasiljevič, pomočnik sekretarja za promet in zveze LRS inž. Šubic, direktor Skupnosti PTT podjetij LRS Jože Gerbec, predsednik OLO inž. Miran Mejak, sekretar OK ZKS Ivan Ros, predsednik Okrajnega odbora SZDL Sida Podlesek in drugi.
Zbranim je najprej spregovoril direktor podjetja za PTT promet v Murski Soboti Julij Sabotin. V svojem govoru je na kratko orisal razvoj poštne službe v Murski Soboti, kjer so prvo poštno postajo ustanovili leta 1879, redna pošta pa je bila ustanovljena leta 1890 Pošta se je tako postopoma izpopolnjevala. Ob koncu druge svetovne vojne je imela 12 telefonskih naročnikov, danes pa jih ima že nad 200. Pošta pa je dobivala čedalje širšo vlogo tudi na ostalih področjih svojega poslovanja. To dokazu-
je tudi izredno velik porast števila uslug; v zadnjih petih letih od 1,950 000 na 4.400 000 Tako nagel porast pa je v prvi vrsti narekoval potrebo po
gradnji novega poslopja in avtomatizaciji telefonske službe Za tem je spregovoril nekaj besed o avtomatizaciji PTT (Nadaljevanje na 2. strani)
Mladina v lendavski občini
se vključuje v razprave o predosnutku Ustave
Načrtno in dosledno delo mladine v komuni — to je osnovni smoter Občinskega komiteja LMS v Lendavi. Pri sedanjem delu tega občinskega foruma je bilo opaziti precej pomanjkljivosti in premalo kolektivnosti.
Pretekli teden se je sestal i9-članski komite LMS v Lendavi, da bil njegovi člani lahko analizirali dosedaj izvedene letne sestanke aktivov in razpravljali o občinski konferenci, ki bo 18. prihodnjega meseca, obenem pa se pogovorili o pripravah na načrtne razprave o predosnutku nove jugoslovanske Ustave.
Svečanost v Puconcih
Prebivalci Puconec so proslavili občinski praznik, 17. oktober, pred spominsko ploščo rojaka Stefana Kuharja Bojana na domači osnovni šoli, Razen učencev in učiteljev puconske šole so se proslave udeležili tudi učenci osnovne šole iz Brezovec, uslužbenci in predstavniki gospodar, podjetij in kmetijske zadruge iz Puconec.
Udeleženci plenuma so ugotovili, da so bile razprave na letošnjih konferencah kljub nekoliko pomanjkljivi tehnični izvedbi, mnogo bolj pestre konstruktivne in vsebinsko bogatejše. Na svojih letnih sestankih je mladina v večjih primerih razpravljala res o življenskih problemih, ki zadevajo njo in širšo skupnost. Razpravljali so največ o zaposlovanju, delu ostalih organizacij, delu krajevnih skupnosti, o sodelovanju in pomoči občinskega komiteja in podobnem. Ugotovile pa so tudi precejšnje pomanjkljivosti v zvezi z evidenco, zato so na plenumu sklenili, da se bodo tesneje povezali z aktivi, jih organizacijsko okrepili, za njihova vodstva pa v najkrajšem času organizirali posebne seminarje. Poseben poudarek bodo dali tudi osebni odgovornosti posameznikov, ki je pri
sedanjem delu bila vse prešibka.
Tudi za občinsko konferenco, ki bo letos javna, imajo že sestavljen podroben program. Glavna tema, ki jo bodo na 'konferenci obravnavali, je »mladima v proizvodnji in kmetijstvu«, koreferati pa bodo obravnavali ostale dejavno-
sti in oblike dela mladinske organizacije ter manjšinska vprašanja.
V kratkem bodo organizirali v aktivih v povezavi s SZDL tudi razprave o predosnutku nove ustave, v Lendavi' sami pa v zvezi z njo tudi javno tribuno.
Prebivalstvu Pomurja!
V četrtek, 1. novembra, na Dan mrtvih, bomo ob desetih dopoldne na pokopališču v Murski Soboti z vsemi častmi odkrili skupno grobnico padlim in umrlim borcem, podoficirjem in oficirjem zavezniške Rdeče armade, ki so aprila in maja 1945. leta izkrvaveli v skupnem boju proti nemškim fašistom na slovenskih tleh v Pomurju V skupno kostnico bomo položili posmrtne ostanke Š16 znanih in neznanih rdečearmejcev, ki so bili doslej pokopani na 88 krajih širom po našem okraju.
Tako bo poslej mrtvi bataljon Rdeče armade, ki se je žrtvoval v zaključnih bojih z nemškimi fašističnimi osvajalci, imel svoje zadnje domovanje na pokopališču v Murski Soboti.
Prebivalci Pomurja! Počastimo spomin na mrtve junake Rdeče armade, ki so nam pomagali osvoboditi ta lepi del slovenske zemlje — Pomurje — s čimvečjo udeležbo pri odkritju grobnice. Počastimo spomin na mrtvi bataljon sovjetskih oboroženih sil, ki bo za vedno ostal v Murski Soboti. Mrtvi borci Rdeče armade so se tako za vedno spojili z našimi mrtvimi heroji, ki so že leta 1941 organizirali in vodili v Pomurju vseljudski upor proti nemškim in madžarskim fašističnim osvajalcem. Pridružili so se mrtvim narodnim herojem Stefanu Kovaču-Marku, Jožetu Kerenčiču-Janku, Vinku Megli, Ivanu Kaučiču-Nandetu, Danetu Šumenjaku-Miranu in Jakobu Molku-Mohorju. Pridružili so se domala dva tisočem mrtvih borcev, streljanih talcev in umrlih internirancev v • fašističnih uničevalnih taboriščih, vsem onim, ki so darovali svoja dragocena življenja na žrtvenik svobode in so bili doma iz Pomurja.
Počastimo spomin mrtvega bataljona Rdeče armade!
Naprošamo vse nekdanje borce, politične aktiviste, preživele internirance, vse udeležence NOB in vso prebivalstvo Pomurja, da se v čimvečjem številu udeleži svečanosti na soboškem pokopališču.
Zveza združenj borcev NOV za okraj Murska Sobota
V NEDELJO V DOBROVNIKU OTVORITEV NOVE ŠOLE
Pred dnevi so začeli v Dobrovniku z obširnimi pripravami za otvoritev nove dvojezične popolne osemletne šole. Otvoritev bo v nedeljo dopoldne.
Novo šolsko poslopje je precej veliko, saj so v njem razen kabinetov, pisarne in prostorov za šolsko mlečno kuhinjo, uredili kar 10 učilnic in jih seveda tudi primemo opre-
mili. V prihodnjih mesecih pa bodo ob šoli uredili še primemo igrišče, kjer se bodo otroci zadrževali pred poukom in med odmori. Če pa bodo imeli na razpolago sredstva bodo uredili tudi športne objekte za telesno vzgojo šolske mladine.
Za otvoritveno svečanost so pripravili obsežen kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevci, recitatorji in pihalna godba. Na otvoritev so povabili tudi vse učitelje, ki so po osvoboditvi poučevali na šoli v Dobrovniku.
-js-
NAČRTNA VZGOJA KADROV
Na zadnji seji izvršnega odbora Okrajnega odbora TVD Partizana so prišli do zaključka, da je potrebno sklicati plenum okrajnega odbora Partizana z nalogo: proučiti možnost za nadaljnji razvoj in krepitev društev Partizan v okraju.
Plenum je bil pretekli ponedeljek v Murski Soboti, razpravljali pa so o zaključkih z nedavne seje Partizana Slovenije, delovnem programu in imenovanju strokovnih komisij.
Osnovna naloga, izvedena na plenumu je v prvi vrsti razširitev društev Partizan v okviru krajevnih skupnosti, gospodarskih organizacij in šol; njihova dejavnost v čimvečjem številu specializiranih sekcij, v katere bi se mladina lahko vključevala po svojih nagnjenjih in interesih. Udeležene; na plenumu so precej razpravljali tudi o splošni telesni vzgoji in rekreacijskem razvedrilu. Poudarili so tudi vlogo Partizana kot društva, ki ima med drugim tudi nalogo, da nenehno krepi, izpolnjuje in
pripravlja mladino za poznejše specializirano delovanje v posameznih športnih panogah Obenem so tudi ugotovili, da bo potrebna v ta namen načrtna vzgoja kadrov, ki jih v našem okraju še precej primanjkuje Da bi se stanje kolikor mogoče izboljšalo, bodo občinske in okrajna zveza za telesno vzgojo organizirale številne seminarje, s katerimi si bodo društva Partizan pridobila kvalitetni vodniški kader za splošno telesno vadbo in orodno telovadbo.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 25 .okt. do 4. nov.
Padavine pričakujemo okrog 30. oktobra in okrog 3. novembra. V ostalem suho oz. lepo vreme.	Dr. V. L.
Ustavno gradivo postaja predmet razprave širokega kroga občanov
(Nadaljevanje s 1. strani)
bolj množično udeležbo in še večje zanimanje občanov za nove ustavne dokumente, kar pa bi sedaj zaradi obilice kmetijskih del bilo težje izvedljivo.
Jutri bo imel širšo razpravo tudi IO občinskega odbora SZDL v BELTINCIH, kjer bodo prav talko sprejeli program dala krajevnih organizacij SZDL za širšo obravnavo ustavnega gradiva. Včeraj je predavala občinskemu političnemu aktivu predsednica OO SZDL Sida Podlesek.
V soboški komuni, kjer je že bilo več predavanj o predosnutku nove ustave, je vzbudilo ustavno gradivo posebno pozornost Zlasti v delovnih kolektivih. Tako se je na primer kolektiv ČZP "Pomurski tisk" že odločil, da bo takoj po seminarju za upravljalce, ki sicer že tudi poteka v znamenju tolmačenja posameznih poglavij ustave s področja delavskega upravljanja, organiziral v svojih klubskih prostorih še debatne krožke, kjer bodo o ustavnih osnutkih razpravljali še bolj podrobno Množični sestanek je imel včeraj tudi kolektiv Tovarne perila "Mura", kjer je o načrtu nove ustave predaval predsednik OLO M. Sobota inž. Miran Mejak. V M. Soboti so že tudi formirali okrog 60-članski politični aktiv, ki bo tolmačil splošne odločbe nove ustave, njen družbeno-ekononoski, del, kmetijstvo ih poglavje za družbene službe. Širše razprave na terenu bodo po 2. novembru. Mladinska organizacija se bo prav tako vključila v razprave; razprave bodo organizirali skupno s SZDL, delno, kjer bo to potrebno pa z mladino posebej, V večjih
krajevnih središčih bodo priredili tudi javne mladinske tribune.
Za zaključek naj še omenimo, da so že dosedanje razprave prinesle precej pobud in sugestije, ki jih bo treba razčistiti in dosledno tolmačiti, kajti ob kopičenju neraztolmačenih vprašanj, ki jih zastavljajo občani, Vsebina razprav ne bi dosegla svojega glavnega namena.
Tako so na primer v Ljutomeru že postavili vprašanja, ki zadevajo pojem društvene in družbene lastnine. Menijo namreč, da bodočemu družbenemu razvoju ločitev teh dveh pojmov ne bi koristila, zato hi kazalo uveljaviti samo pojem družbene lastnine.
Marsikje je vzniklo udi
vprašanje v zvezi s samoupravljanjem v delovnih in kmetijskih organizacijah. Tako na primer kmet sodeluje v organih samoupravljanja kmetijske zadruge, čeprav ni član delovnega kolektiva. Kakšen je torej njegov družbeni položaj v svojstvu upravljalca? Izraženo je bilo tudi že mnenje, da naj hi izraza delavsko in družbeno upravljanje združb v skupnem pojmu družbeno upravljanje.
Govora je bilo tudi že o bistvu vsebinske razlike med zborom volivcev in zborom občanov, dalje vprašanje, koga bo vse zajemala rotacija in podobno.
Že iz gornjih podatkov je razvidno, da je ustavno gradivo že v središču pozornosti delovnih ljudi na podeželju in v mestih; sedaj je torej naloženo političnim aktivom, tisku radiu in ostalim družbenim činiteljem, da bodo vedno in vsepovsod zares dosledni spremljevalci in tolmači ustavnih predosnutkov in predlogov občanov.
Tovariš Jože Gerbec, direktor skupnosti PTT podjetij LRS, med govorom ob otvoritvi nove poštne zgradbe v Murski Soboti.
Požar v Murski Soboti, vendar tokrat le improviziran. Požar in gašenje ter reševanje so soboški gasilci uprizorili ob proslavljanju občinskega praznika.	Foto Olaj
TUDI V LENDAVI OBČ. STATUT
Tudi v Lendavi zaključujejo te dni pripravo predosnutka novega Občinskega statuta. Predosnutek, ki ga je izdelala občinska komisija, so dali v obravnavo šestim podkomisijam. Vse podkomisije, razen podkomisij za manjšinska vprašanja in družbene službe, so svoje delo že zaključile.
Ljutomerska mladina gradi cesto
V ljutomerski občini, kjer deluje 31 mladinskih aktivov z okrog 1.300 elani LMS, so že povsod imeli mladinske predvolilne sestanke, v večini aktivov pa so zelo uspešno opravili tudi že letine mladinske konference. Ugotavljajo celo, da so te konference po vsebini in organizacijski izvedbi mnogo boljše od doslejšnjih, Mladina je namreč na teh konferencah zelo aktivno razpravljala o svojih problemih, predvsem o izobraževanju, moralni vzgoji mladinca, športnem delovanju itd. Ponekod so menili, da je bilo doslej premalo sodelovanja med mladino in organizacijami SZDL. Na vaških mladinskih konferencah je bilo tudi mnogo govora o izvajanju, agrotehničnega minimuma, sodelovanju kmetov z zadrugo, kulturno-prosvetnem življenju na podeželju itd. Na mnogih konferencah so se zavzeli tudi za vključevanje nečlanov v mladinsko organizacijo.
Prav v času letnih mladinskih konferenc so v Ljutomeru formirali tudi mladinsko delovno brigado, ki je z zemeljskimi deli že pričela pripravljati za asfaltiranje ceste med Ljutomerom in Križevci.
ZAČETEK MODERNIZACIJE PTT PROMETA V POMURJE
Do konca leta 1970 bo avtomatizirana vsa Slovenija O Za modernizacijo telegrafsko-telefonskega omrežja v Pomurju potrebnih 420 milijonov dinarjev O Še letos začetek montaže avtomatske centrale v Murski Soboti, pozneje pa v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Lendavi in Radencih.
Novo poštno poslopje v M. Soboti je dograjeno, s tem pa je tudi storjen prvi korak k avtomatizaciji PTT službe v Pomurju. Avtomatizacija bo v prvi etapi zajela pomembnejše gospodarske centre. Tako bodo debili v Murski Soboti avtomatsko centralo s 500 priključki, v Ljutomeru in Lendavi z 200 priključki, v Gornji Radgoni s 100 priključki in v Radencih s 60 priključki. Med navedenimi centralami pa bo seveda potrebno hkrati vzpostaviti kvalitetno medkrajevno povezavo.
Murska Sobota bo z Mariborom povezana s posebnim simetričnim kablom, ki bo speljan na relaciji Murska Sobota — Ljutomer — Ormož —-Ptuj — Maribor. Tudi Lendava bo z Mursko Soboto predvidoma povezana s kablom.
Kot je na otvoritvi novega poslopja v Murski Soboti dejal direktor skupnosti PTT podjetij LRS tov. Jože Gerbec, bo do konca leta 1970 avtomatizirana že vsa Slovenija, tako da se naročnikom pri poziva-
nju več ne bo treba posluževati telefonistk, temveč bodo od Murske Sobote do Kopra lahko sami pozivali naročnike vseh krajev Slovenije.
Avtomatizacijo bodo očitno tudi v našem okraju izvajali precej hitro, saj imajo za centralo v Murski Soboti pripravljenih že precej delov. Kot kaže, bodo še letos začeli s prvimi montažnimi deli. Precej delov je pripravljenih tudi za centralo v Ljutomeru. Priprave so torej v teku, kako pa bo potekala modernizacija, pa je v veliki meri odvisno od
razumevanja posameznih komun in prizadevanja kolektiva PTT podjetja samega. -js-
SOBOTA PRIDOBI ŠE ENO SODOBNO UPRAVNO POSLOPJE
V četrtek, 18. oktobra je bilo na novem sedežu komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Murski Soboti prvo zasedanje novoizvoljene skupščine komunalne skupnost socialnega zavarovanja.
Na zasedanju je prebral referat o vlogi in pomenu komunalne skupnosti dosedanji predsednik skupščine Jože Ur
šič in s skromno svečanostjo izročil novo moderno upravno poslopje na Titovi cesti v upravljanje kolektivu zavoda Na zasedanju so izvolili tudi nekatere organe upravljanja v socialnem zavarovanju. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Tine Ošlaj iz lendavske Proizvodnje nafte.
Kdaj bodo Negovčani dobili načrte?
Negovčani so doslej pripravili že precej gradbenega materiala za novo kulturno dvorano. Radi pa bi začeli tudi z gradnjo samo, vendar jih
Na nedavni oddaji RTV »Iz kraja v kraje v Murski Soboti, je nastopil tudi priljubljeni Duo s Kvarnera
pri tem ovira Projektivni biro v Murski Soboti, ki kljub opominom še vse do danes ni 'izdelal načrtov. Negovčani bi se sicer sprijaznili s tem, da bi gradnjo preložili na prihodnje leto, vendar tega ne želijo, ker imajo že v letošnjem Občinskem proračunu zagotovljenih nekaj sredstev.
DRUŠTVENI KLUB TUDI NA MURŠČAKU
Klub Ljudske univerze v G. Radgoni bo te dni dobil nove prostore. V ustrezno urejene klubsko sobo bodo namestili tudi televizor in radijski, sprejemnik, dnevne časopise, revije. itd., s čemer bodo ustvarili ugodnejše pogoje za delovanje tega kluba Pod okriljem kluba bodo odslej lahko prirejali tudi šahovske večere, debatne krožke, športne pomenke in skupne oglede važnejših televizijskih oddaj s komentiranjem dogodkov.
Krajevne organizacije SZDL v radgonski občini si prizadevajo, da bi v doglednem času prišle do svojih prostorov, ki bodo hkrati koristno služili tudi vsem družbenim organizacijam in društvom v kraju. Pri Vidmu ob Ščavnici so si z razmeroma skromnimi sredstvi že ustrezno uredili prostor za te namene. Podobna prizadevanja so tudi na Stari gori, pri Negovi, v Žepovcih in drugod. Tudi na Muršraku si že urejajo prostor za družbene organizacije V njem bodo namestili tudi televizor.
Trgovsko podjetje Sloga v Gornji Radgoni bo te dni pre-
selilo svojo poslvalnico z elektrotehničnim materialom v prostoren lokal, ki ga je doslej uporabljala bivša komunalna banka. Ustreznejša ureditev novega lokala bo omogočila Ugodnejšo razvrstitev blaga in lažji dostop do njega, hkrati pa tudi boljšo postrežbo potrošnikov.
Pomembna pridobitev
(Nadaljevanje s 1. strani) službe v Pomurju in ostalih krajih Slovenije direktor Skupnosti PTT podjetij LRS Jože Gerbec. (Povzetke iz njegovega govora obširneje objavljamo na drugem mestu.)
Ob koncu svojega govora je poudaril, da je z dograditvijo nove zgradbe prva faza petletnega programa končana in je sedaj na vrsti avtomatizacija
V kulturnem sporedu pa so nastopili godbeniki poštne godbe iz Maribora, pevski zbor soboškega učiteljišča, učenci glasbene šole in mladi harmonikarji iz Maribora. Po kulturnem programu je spregovoril nekaj besed predsednik ObLO Murska Sobota Karel Lutar in svečano odprl novo poštno poslopje.	-js-
OKTOBER — MESEC VARNEGA PROMETA
Utrinki z akcije v Ljutomeru
Prejšnjo soboto so priredili prometno akcijo tudi v Ljutomeru. V njej so razen miličnikov sodelovali tudi predstavnik LT, okrajnega združenja šoferjev in avtomehanikov, dva mehanika in član našega uredništva.
Čeprav je bil promet skozi Ljutomer v soboto zvečer sorazmerno majhen, smo v akciji zabeležili kar rekordno število prekrškov in
nepravilnosti na vozilih. Največ avtomobilov smo morali ustaviti zaradi nepravilne razsvetljave ali pa zato, ker jim niso gorele vse luči. Naj navedem le nekaj številk avtomobilov, ki niso imeli pravilno razsvetljenih vozil: MS 19-09, MS 10-54, CK 15-16 in MS 18-86. Dva izmed naštetih avtomobilov sploh nista imela prižganih sprednjih levih luči. Večina pa jih je imela luči, ki osvetljujejo evidenčne tablice, tako zaprašene, da si številko komaj prebral, tudi ko je vozilo stalo. Nekoliko porazno pa izgleda to, da se pojavlja na ljutomerskih cestah brez sprednje luči avtomobil ljutomerske avto šole, ki pa tudi drugače ni v najboljšem stanju!
Vsi šoferji, ki so imeli napake na razsvetljavi, so lahko odpeljali naprej šele, ko je bilo vozilo zopet v redu. Sicer pa za to nišo porabili dosti časa. Nekoliko več časa pa je porabil voznik avtomobila MS 18-86, ker zadnja luč ni imela stika z ohišjem.
Poseben odstavek pa moramo posvetiti kolesarjem, med katerimi je bilo tudi v soboto zvečer nekaj takih, ki se radi vozijo v temi. Nekaterim je uspelo, da so stopili s kolesa, preden so prišli do naše ekipe, drugi so pač morali plačati kazen. Z zadovoljstvom pa smo lahko ugotavljali, da so imele kolesarke iz MTT vse, razen dveh, na kolesih luči. Skoda je le, da si še niso zapomnile, da vzporedna vožnja ni dovoljena. Nekateri kolesarji pa si tudi tokrat niso dali dopovedati, da je kolo grajeno samo za enega človeka.
UČENCI II. OSNOVNE SOLE ZA OBČINSKI PRAZNIK
Občinski praznik so svečano proslavili tudi učenci II. Osnovne šole v Murski Soboti. Dopoldne so položili venec pred spomenik Stefana Kovača-Marka, nato pa so se udeležili komemoracije na soboškem pokopališču.
Ta dan so počastili tudi s športnimi tekmovanji. Priredili so rokometno prvenstvo za prvaka šole v jesenskem delu tekmovanja. Tekmovali so pionirji od petega do osmega in pionirke od šestega do osmega razreda.
Sedaj v mesecu prometne varnosti moramo misliti na vse, kar je v zvezi z varnim prometom. Tako tudi na cestne prometne znake, ki povsod niso v najlepšem redu. Tak je tudi znak pred križiščem pri gimnaziji: voznik ga zaradi drevja zagleda šele nekaj metrov pred križiščem. Ga ne bi lahko namestili kako drugače?
Foto J. Olaj
TRENUTNA ALI TRAJNA NALOGA
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je v priporočilu, ki ga je sprejela na svojem zadnjem zasedanju, uvrstila na prvo mesto problematiko izvoza. V preteklem obdobju je namreč usmeritev na povečanje izvoza pomenila enega izmed najpomembnejših ukrepov za urejanje gospodarstva, za vzpon tako na področju količinske proizvodnje, kot tudi na drugih področjih. Podatki kažejo, da je bil izvoz v preteklih osmih mesecih povečan za 27 odst. Pri tem smo dosegli tudi dokaj ugodno strukturo izvoza glede na posamezna valutna območja. Od skupnega realiziranega izvoza odpade na izvoz v dežele s konvertibilnimi valutami 66,5 odst., v vzhodne dežele 14,4 odst. in v razne klirinške države v Afriki, Aziji in Evropi 19,1 odst. 2e samo ti rezultati opozarjajo, da smo bili sposobni ne samo več izvoziti, tako je bilo rečeno na skupščini, temveč tudi povečati izvoz na tista območja, ki so še prav posebno zahtevna glede kvalitete proizvodov, cen, dobavnih rokov itd.
Vendar, ali smo z dosedanjimi izvoznimi uspehi dosegli že vse, kar je bilo mogoče? »Mnenje, izrečeno v skupščinskih prostorih je, da dosedanji izvozni uspehi dokazujejo, da so še neizkoriščene možnosti za izvoz in smo sedaj šele pri začetku procesa, ki naj pomeni in zagotovi vse širše vključevanje naše proizvodnje v zunanjo trgovino. In napak bi bilo razumeti prvi odstavek priporočila Ljudske skupščine, »da je treba v naslednjih mesecih usmeriti vse napore v to, da bi se povečal izvoz
vseh vrst proizvodov, predvsem industrijskih, da bi še hitreje rasla proizvodnost dela in proizvodnja in da bi se ta čimbolj prilagajala zahtevam trga . . .« trenutna nalogo, nalogo naslednjih mesecev do zaključka leta. Takšna usmeritev bi namreč podrla že vse tiste doslej dosežene rezultate. Nasprotno, to je trajna naloga, je eden izmed izhodiščnih materialnih faktorjev za nadaljnji razvoj našega družbenega in gospodarskega sistema.
Tovariš Janko Smole, predsednik odbora za gospodarstvo Izvršnega sveta LRS, je na tokratnem zasedanju Ljudske skupščine med drugim takole orisal vlogo in naloge glede izvoza:
»Vse večje vključevanje industrije in pri tem še posebej predelovalne industrije v izvoz ima globok in vsestranski pomen za našo gospodarstvo. Prav večja vključitev v zunanjo trgovino bo pripomogla, da bodo delovni kolektivi hitreje in jasneje odkrivali vzroke sedanjih težav in koncentrirali svoje sile na urejanje takšnih vprašanj, ki so bistvenega pomena za dvig proizvodnosti de-
la. Povečani izvoz bo pripomogel, da naša industrija dobi potreben impulz za svojo preobrazbo v smislu modeme visoko produktivne industrije. Od tod tudi lahko pričakujemo nove spodbude za razvijanje stimulativnejših oblik delitve osebnih dohodkov in za celotno izgradnjo notranjih odnosov v podjetjih.
Izvoz moramo povečati tudi za ceno nekaterih odpovedi v doseganju višine dohodka, na kakršno smo pri posameznih artiklih na-
vajeni na notranjem tržišču. Posamezni kolektivi se morajo zavedati nujnosti izvoza, četudi bi pri tem v nekaterih primerih dosegli znatno nižji dohodek — prav zato, da bi čimprej uspeli urediti razne probleme na način, ki jim bo zagotovil trajnejšo in stabilnejšo osnovo pri prizadevanjih za resnično povečanje dohodka in za večjo osebno kakor tudi skupno potrošnjo . . .«
Priporočila skupščine torej razumimo kot trajno nalogo. In kot trajno nalogo velja razumeti tudi tista priporočila, ki govore o investicijskih naložbah na tistih področjih oziroma v tiste dejavnosti
in tiste proizvodne grupacije, ki zagotavljajo visoke proizvodne učinke.
Tokrat sicer v omenjenih priporočilih skupščine ni govora o kadrovskih problemih v naših gospodarskih organizacijah in o »investiranju« na tem področju. Toda zdi se, da v prenekateri gospodarski organizaciji podcenjujejo to plat »investicij« in pri razširitvi proizvodnje vidijo samo — zid in stroj. Se kako potrebno pa bo dodeliti dobršen del sredstev za to, da imajo v podjetju ustrezno strokovno strukturo, nas opozarja tale podatek: V enem izmed naših okrajev so pred nedavnim ugotovili, da je v 33 podjetjih z 9.000 zaposlenimi le nekaj nad 150 zaposlenih z visoko strokovno izobrazbo. V dosedanjem obdobju so tamkaj opravili vrsto rekonstrukcij, kupili vrsto novih strojev, zgraditi nove obrate, se lotili nove proizvodnje na kadre pa — pozabili. Takšne analize bi pokazale najbrž podobno sliko tudi na drugih področjih. In zato je povsem umesten sklep tamkajšnjega ljudskega odbora, da bodo sredstev iz lokalnih investicijskih skladov deležni le tisti, ki bodo tudi mislili o teh »investicijah«, to Je o kadru z ustreznim strokovnim znanjem.
Ko bo na dnevnem redu kateregakoli naših organov tudi ta problem, ga bodo marsikje razumeli kot trenutno in ne kot trajno nalogo. Toda če se hočemo res vključevati v zunanjetrgovinsko menjavo — in to se moramo — potem naj bo tudi to trajna naloga.	p. d.
POMURSKI VESTNIK, 25. OKT. 1962
2
Tišinska gozdna drevesnica v superlativih
OBJEKT SODOBNE AGROTEHNIKE
O tišinski drevesnici, ki postaja iz leta v leto vse bolj vzoren obrat Gozdne semenarne in drevesnice Mengeš, lahko govorimo tudi v superlativih: je trenutno največja drevesnica v Sloveniji in največja drevesnica gozdnih sadik v Jugoslaviji. Razprostira se na okrog 11 hektarih zemljišča za vasjo ob potoku Mokoš, ki omogoča za rast nežnih rastlin neobhodno potrebno namakanje zemljišča in hkrati tudi »mokro« gnojenje z emulzijo mineralnih gnojil. Umetni dež ni torej na Tišini več nobena novost! Pred dnevi je tišinsko drevesnico obiskal tudi inž. Bura iz Beograda in jo posnel na barvni filmski trak. Čemu neki le?
Upravnik drevesnice Franc Anželj je v razgovoru z našim sodelavcem povedal, da je sedanja drevesnica industrijskega tipa nastala na njeni predhodnici, v kateri so pridobivali sadike za domači trg, delno pa tudi za izvoz, pretežno s stihijsko proizvodnjo in ročnim delom. To so bile večinoma sadike lepotičnih drevesnih vrst za parke. Sedaj vzgajajo iz semen pretežno dveletne sadike zelenega bora, douglazije in sudeskega macesna, med listavci pa še jelše. Zeleni bor to je drevesna vrsta, ki je naglo rastoča in je zelo ugodna za pridobivanje celuloze. Njen prirast je tudi do 15-krat večji kot pri navadni smreki! Semenke pa so tudi specialni "pridelek" tišinske drevesnice.
Če pa že govorimo o industrijskem tipu drevesnice, potem merimo prav gotovo na sam pridelovalni proces, ki pa je na Tišini že tolikanj mehaniziran, da o ročnem delu skorajda ne morejo več govoriti. S strojem opravljajo tudi po pet delovnih faz hkrati. Ročna je praktično samo še pletev sadik, čeprav so si tudi tu že priklicali mehanično pomoč z ročnimi frezami, strežba strojem in priprava potrebnega materiala. V strojni obdelavi zemlje pa je tudi velika prednost. Čeprav mora biti setev opravljena običajno v 14 dneh, bi za 413 arov zemljišča potrebovali pri tem delu 25 delavcev polnih 17 tednov, s strojem pa so ga zasejali v borih sedmih dneh. Ali še druga primerjava: neko delo, ki bi ga ročno opravljali 30 dni, opravijo s strojem v borih šestih urah!
Zanimiv je tudi namakalni sistem, ki ga hkrati koristno uporabljajo tudi v gnojilne namene. Imajo namakalno napravo s prenosnimi cevmi tipa Agro 5, ki pa so ga še izboljšali, tako da vodo ali umetno gnojilo enakomerno razpršuje po namakanem zemljišču. V štirih dneh lahko iz bazena zalijejo vso drevesnico! Vodo poganjata po namakalnih napravah traktor ali elektromotor. Z namakalnimi napravami opravljajo tudi gnojenje z emulzijo mineralnih gnojil. S traktorjem zaščitna škropljenja rastlin — s herbicidi proti plevelu, z insekticidi proti mrčesu in s fungicidi proti glivičnim boleznim. Pohvalijo se lahko, da so v drevesnici že preizkusili vsa v Jugoslaviji proizvedena zaščitna sredstva. Odločajo se pač za najučinkovitejša v njihovih pridelovalnih razmerah.
Po setvi in pozneje, ko se nežne rastlinice prično razvijati, je potrebno zasejano zemljišče pokrita zaradi preprečevanja izhlapevanja vode, zasenčevanja rastlinic in ob začetku zime tudi proti dviganju zmrzali, ki lahko potrga nežen koreninski sistem in tako uniči sadike. Doslej so posevke pokrivali z nalašč za to zbitimi napravami, v nujnih primerih tudi s slamo. Lani pa so se v tišinska drevesnici odločili za že kar drzen,
a vendar obetajoč poskus: poskusno površino so pokrili z žagovino in peskom. Strokovne ugotovitve kažejo, da se je poskus, ki so ga menda izvedli prvi v Evropi, zelo obnesel, saj so so rastline pod plastjo žagovine in peska še lepše razvile kot ob prejšnjem, klasičnem načinu pokrivanja tal. V tem primeru lahko torej govorimo celo o evropski strokovni izkušnji, ki so jo tudi prvi presadili v prakso. Letos so z žagovino in peskom pokrili vsa, v poštev prihajajoča zemljišča. Letno porabijo v drevesnici kar 400 kub. metrov žagovine in 100 kub. metrov murskega peska.
Na novi »plahti« je že moč uveljaviti vso sodobno agrotehniko, nekoliko težje pa je v stari drevesnici, kjer majhne parcelice že pridno združujejo, da bi si tako olajšali strojno obdelavo zemlje. Drevesnice nameravajo v prihodnosti še povečati za kak hektar.
Sicer pa lahko o tišinski drevesnici spet govorimo v superlativu: predvsem to, da se je razvila iz nekdanje ekstenzivne drevesnice z vrtičarskim značajem v sodoben pridelovalni obrat, ki bo že v letih letih 1963-64 za potrebe vse severovzh. Slovenije dal 7 milijonov 200 tisoč kakovostnih sadik v vrednosti od 60 do 75 milijonov din. Tako se tudi tišinska drevesnica uspešno vključuje v petletni načrt intenzivnega snovanja gozdnih nasadov hitrorastočih
drevesnih vrst in plantažnih nasadov iglavcev. Iz teh hotenj pa je tudi nastala. Upravlja jo dokaj uspešno 25-članski delovni kolektiv, v katerem prevladujejo žene Med njimi lahko srečamo že priletno Jožefo Škrlec, ki je delala v drevesnici že pri grofu in bo čez dve leti odrinila v zasluženi pokoj. Vsi do zadnjega v kolektivu so naročeni tudi na Delavsko enotnost. Tudi to je, mimogrede zapisano, svojevrsten rekord.
S. K.
Drevesnica na Tišini — detajl spomladanske setve
4-letne smreke v drevesnici na Tišini
RAZVESELJIVA MNOŽIČNOST
Ob zaključku letošnjih delavskih športnih iger je bila pretekli petek zvečer v Murski Soboti skromna svečanost, na kateri so razdelili pokale in priznanja najboljšim tekmovalnim ekipam sindikalnih podružnic, ki so letos skozi vse leto sodelovale v tej, že tradicionalni delavski športni manifestaciji. Zaključna svečanost je tudi letos so	padla v praznovanje občinskega praznika, v počastitev katerega so bile igre tudi prirejene.	Ob	prisotnosti	številnih	predstavnikov	občinski	družbeno-političnih in telesnovzgojnih forumov, med njimi tudi predsednika ObLO Karla Lutarja in sekretarja ObK ZKS Franja Šonaje, jo je odprl predsednik občinskega sindikalnega sveta Hudi Horvat in v svojem krajšem pozdravnem nagovoru orisal pomen DŠI za krepitev rekreativnega in tekmovalnega športa v delovnih kolektivih.
Prva prednost letošnjih delavskih športnih iger je bila
v tem, da so se sindikalne tekmovalne skupine merile za dragocene točke kar v desetih športnih disciplinah, največ v konkurenci članov, skozi vso tekmovalno sezono — od spomladi do jeseni. To je dalo tekmovanju večjo stalnost in načrtnost, pa tudi razveseljivo množičnost: računajo namreč, da je sodelovalo v letošnjih delavskih športnih igrah že okrog 3600 članov iz 34 prijavljenih sindikalnih podružnic, kar je doslej rekordno število. Število prijavljenih
ekip se je povečalo za 59. Najbolj množična so bila tekmovanja v strelstvu, šahu, nogometu, odbojki in kegljanju. V nekaterih športih so tekmovali po liga sistemu, odtod tudi tolikšno število odigranih tekem: v nogometu kar 240 in v odbojki 245! Prireditelj — poseben odbor za rekreacijo pri občinski ZTK — pa tudi letos ni bil posebno zadovoljen z disciplino nastopajočih tekmovalnih ekip, zlasti tistih, ki so odstopile med tekmovanjem. Kaže, da bo potrebno
za prihodnja tekmovanja v pravilniku določiti tudi negativne točke za nedisciplinirana moštva. Med sindikalnimi podružnicami sta se po stalnosti nastopanja v posameznih športnih disciplinah in sploh disciplini najbolj odlikovali SP ČZP Pomurski tisk in Obrtnik, za kar sta prejeli na zaključili svečanosti še posebni priznanji, ki po svojem pomenu prav gotovo odtehtata vsak prejeti pokal za tekmovalne dosežke.
Odslej: več za športne objekte
Iz pozdravnega govora predsednika ObLO Karla Lutarja povzemamo vodilno misel, da bi morala prav letos dosežena množičnost v DŠI biti odločilno prisotna tudi v bodočih skupnih prizadevanjih pri gradnji športnih objektov. Na tem področju, ne gre za uresničevanje širokopoteznih gradbenih načrtov, ki bi presegali naše gmotne možnosti, marveč za izgraditev nujno potrebnih športnih objektov (na pr. kegljišča v Murski Soboti), ki so izredno važni tudi za uspešnejše uveljavljanje delavskega športa. V zadnjem
času se odpirajo tudi ugodnejše možnosti za uveljavljanje nekaterih zimskih športov. Pričakovati je, da bodo gospodarske organizacije kljub sedanjim rekonstrukcijskim prizadevanjem lahko našle v prihodnosti vedno več namenskih sredstev in tako izdatno prispevale k temu, da bomo tudi pri gradnji športnih objektov bolj napredovali. Mno-
go bodo lahko delovni kolektivi primaknili tudi s prostovoljnim delom ali drugačnimi prispevki.
Na zaključni svečanosti so razglasili tudi tri zmagovalce v skupni razvrstitvi tekmovalnih moštev. Glavni pokal je letos že drugič osvojila sindikalna podružnica ČZP Pomurski tisk, ki si je z nastopi v devetih športnih disciplinah priborila 277 tekmoval, točk. na drugem mestu je Agroservis s 182, na tretjem pa Panonija s 139 tekmovalnimi točkami.	-sk
NA KRATKEM VALU
NA KRATKEM VALU — SLIČICE IZ DELOVANJA SOBOŠKIH RADIOAMATERJEV
Če odprete kratkovalovni radijski sprejemnik z vgrajenimi amaterskimi področji in če poznate radiotelegrafske znake in kratice, boste kaj lahko ugotovili, da kličejo pod tem naslovom radioamaterji iz Murske Sobote. Izvedeli smo, da se že dalj časa in temeljilo pripravljajo na redni občni zbor, ki ga bodo izvedli v kratkem. S tem v zvezi smo naprosili predsednika radiokluba tov. Staneta Podlunšeka, da nam je povedal nekaj o problemih, dosedanjem delu in delovanju kluba v prihodnje, kajti v zadnjem času je bilo slišati precej kritičnih pripomb in mnenj v zvezi z aktivnostjo radiokluba v Murski Soboti.
Dejstvo je, da so člani in sam upravni odbor v navajanju svojih uspehov zelo skromni. Malo je namreč ljudi, ki vedo s kakšnimi težavami se je boril radio klub ko ni imel primernih prostorov in ko je bila pestra dejavnost v tesni sobici. Sedaj ima klub lastne prostore, ki so med najlepšimi klubskimi prostori v Pomurju, morda celo v Sloveniji. Mnogo truda in prostovoljnega dela so vložili posamezni člani kluba, saj so gradnjo pričeli takorekoč brez vsakršnih finančnih sredstev. Sedaj stoji v soboškem parku poslopje, ki je po oceni vredno nad 3 milijone dinarjev v katero dograditev je bilo vloženih 1,500.000 lastnih sredstev, ki si jih je klub ustvaril z iznajdljivostjo in prostovoljnim delom svojih članov. Klubski prostori so tudi v notranjosti zelo lepo opremljeni, vendar se pa še vedno bori s finančnimi težavami, predvsem za nakup modeme opreme in inštrumentov za delavnico, do zime pa bodo morali popraviti še ostrešje, ki je staro in pušča. Poleg tega pa je prostore potrebno primemo zavarovati, saj so v klubu aparature, od katerih je vsaka vredna več sto tisoč dinarjev.
Ena izmed osnovnih dejavnosti radiokluba je prav gotovo sprejemno-oddajna sekcija, ki je bila kljub težavam v zvezi z gradnjo novih prostorov v preteklem obdobju precej delavna. 2e samo tekmovanje za pokal predsednika FLRJ je pokazalo vso prizadevnost članov te sekcije, saj so dosegli v tem zveznem tekmovanju, v katerem je sodelovalo nekaj več kot 120 klubov, 50. mesto. Tudi sekcija za ozvočenja, ki je bila ustanovljena meseca junija preteklega leta, je opravila precejšnje delo, saj je v tem času izvršila okoli tri sto ozvočenj, ki so bila eden glavnih virov finančnih sredstev radio kluba. Da si je klub s tem delom pridobil zaupanje, nam kaže tudi to, da ni bilo v Soboti ali okolici pomembnejše prireditve, ki je ne bi ozvočili prav člani te sekcije, ki so svoje naloge opravljali brezhibno in vestno, kar nam kažeta uspešni ozvočitvi lanskih avto-moto dirk, ko je bila ozvočena vsa proga, in ozvočitev letošnjega Pomurskega sejma v Gornji Radgoni.
Tudi izobraževalnemu delu, predvsem z mladino, posveča radio klub precejšnjo pozornost. Znano je namreč, da je tehnična
vzgoja pionirjev na šolah še vedno precejšen problem, saj nam še vedno primanjkuje strokovnih učiteljev za to vejo izobraževanja. V ta namen je radio klub organiziral v drugi polovici preteklega leta tudi tečaj za učitelje tehnične vzgoje na osemletkah, obenem pa sta bila izvedena tudi tečaja za pionirje in mladince s Srednje kmetijske šole v Rakičanu. Poizkušali so si ustanoviti tudi skupino mlajših predavateljev za tečaje s pionirji. Zamisel je sicer
le delno uspela, ker so tem mladim ljudem posvečali premalo pozornosti, predvsem zaradi drugih težav, v katerih je klub bil, tako da se ti mladi predavatelji niso mogli še nadalje razvijati in izpopolnjevati. V zvezi s tečaji mislijo uvesti tudi privlačnejše oblike dela, saj bodo ustanovili posebno sekcijo za predavanje tehničnih filmov v klubu, kar bo mladino prav gotovo bolj pritegnilo.
V najkrajšem času si bodo uredili še tehnično knjižnico iz elektro in radio stroke, da se bodo člani lahko poleg praktičnega dela tudi teoretično izpopolnjevali, poživili delo ultra kratkovalovne sekcije in s pomočjo komunalnega podjetja olepšali okolico poslopja. Da bi na splošno poživeli delo Ljudske tehnike v Soboti, pa bodo organizirali s pomočjo krajevnega odbora SZDL javno razpravo o tehnični vzgoji in delu.
SZDL V KUZMI
Prejšnji teden je bila v Kuzmi seja krajevnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na seji so razpravljali o predosnutku Statuta občine Murska Sobota in uresničevanju občinskega odloka o agrotehničnem minimumu. Ugotovili so, da je bilo precej težav zaradi nepravočasne izdobave umetnih gnojil in semenske pšenice, ki bi jo morali sejati glede na določila občinskega odloka. Tudi traktor je bil prav v času setve v popravilu. Kmetijska zadruga bo morala biti v prihodnje bolj elastična pri izpolnjevanju svojih osnovnih nalog, kajti letošnje slabosti pri jesenski setvi se ne smejo več ponoviti. Kljub težavam pa se setev v tukajšnjem okolišu že uspešno bliža h kraju.
MESEC VARNOSTI V PROMETU IN PORTRET
Primer Fartelj
Smo v zvezni akciji »Oktober— mesec varnosti v prometu«. Uslužbenci prometne Ljudske milice nadzirajo promet v Murski Soboti. 13. oktobra 1962 ob 15,20 zaustavijo na Trgu zmage Franca Fartelja, voznika-amaterja kategorije AB, po poklicu čevljarja, stanujočega v Murski Soboti, Kidričeva 75. Službujoča uslužbenca sta namreč opazila, da je voznik osebnega avtomobila vinjen in sta ga tudi takoj izključila iz vožnje. Začasno sta mu odvzela tudi vozniško dovoljenje.
Uslužbenca sta odpeljala Fartelja na odvzem krvi v soboško splošno bolnišnico, kjer so dokončno ugotovili stopnjo alkohola v krvi. Med prevozom v splošno bolnišnico se je Fartelj pred uslužbenci izgovarjal, češ »da nekaterim državljanom ni potrebno jemati krvi«. Grobo je žalil uslužbenca in je bilo njegovo vedenje sploh nevzdržno.
Čeprav je že petnajst dni od tega, ko je dnevno časopisja začelo objavljati članke o nepravilnosti voznikov motornih vozil — prav tako so tudi občinske komisije za varnost v prometu medtem že razpravljale o tem vprašanju In ob-
vestile koristnike javnega prometa, da je v tem mesecu potrebno posvetiti večjo pozornost disciplini v javnem prometu — te Fartelj za ukrep ni zmenil in se tudi ni potrudil, da bi se tega držal. Izgovarjal se je, da je bil omenjenega dne nekoliko na slabšem pri zdravju, zaradi tega pa je baje moral uživati tudi alkohol (žganje). Zdravniki mu tega »argumenta« tokrat niso mogli potrditi. Če bi namreč res bil bolan, potem bi prav gotovo raje kupil zdravila, ki so cenejša in povrhu tega tudi učinkovitejša (sicer pa je vsak izgovor dober!), zato čuvarjem javnega reda to ni šlo v račun in mu tudi niso verjeli.
Omeniti kaže, da je Fartelj po poklicu Čevljar, da je ta poklic opustil, ker meni, da je vožnja brez obrti boljša, saj ni potrebno plačevati nobenih dajatev skupnosti. On raje za denar popiva! Koristniki javnega prometa pa menijo, da Je potrebno take kršilce strogo kaznovati, da ne bodo več izigravali naših zakonskih predpiov in se posmehovali onim, ki sl morajo s težkim delom prislužiti denar.
-ki
Dom radioamaterjev v soboškem parku
Iz Kuzme poročajo
Vodovod je v Kuzmi trenutno najaktualnejši krajevni problem. Rešiti ga bo potrebno s skupnimi močmi in vsaj takim prizadevanjem, kot so ga vaščani pokazali pri napeljavi elektrike. Skupni vodovod bi se dalo urediti zlasti v spodnjem, najbolj strnjenem delu vasi. Neki strokovnjak iz Ljubljane Je namreč že izračunal, da bi bilo na hribčku iznad občinske hiše mogoče e pravilnim zajetjem vode in strokovnim delom urediti dovolj velik bazen, ki bi s svojo
zmogljivostjo zadostoval za potrebe 30 gospodarstev v spodnjem delu vasi. Tako bi hkrati rešili tudi problem napeljave vodovoda v novo šolsko poslopje, ki ga gradijo v kraju. Par gospodarjev si je vodovod že napeljalo, drugi pa se pripravljajo na ureditev manjših bazenčkov pri obstoječih izvirih vode. To pa je seveda samo delna rešitev problema, zato bi bilo prav če bi se v Kuzmi čimprej odločili za kolektivno akcijo, ki bi zadostila potrebam vse vaške skupnosti.
POMURSKI VESTNIK, 25. OKT. 1962
4
ŠIROKO ZASNOVANO IZOBRAŽEVANJE
LJUDSKA UNIVERZA V MURSKI SOBOTI STOPA S SEZONO 1962-63 V DRUGO LETO SVOJEGA PESTREGA IN iZREDNO POMEMBNEGA IZOBRAŽEVALNEGA DELA.
Za razliko od lani so zaradi temeljitejšega dela razdelili vso izobraževalno dejavnost na tri področja, ki zajemajo: družbeno izobraževanje, na katerem bo v novi sezoni poseben poudarek, strokovno in poljudno znanstveno izobraževanje.
V povezavi z občinskim sindikalnim svetom in sindikalnimi podružnicami bodo pristopili najprej k organiziranju več enotedenskih seminarjev namenjenih v prvi vrsti članom samoupravnih organov v podjetjih, ustanovah, zavodih in kmetijskih zadrugah, kajti izobraževalna sezona je za zmogljivosti LU — predvsem kadrovske — sorazmerno kratka in ne dopušča, da bi lahko poleg ostalih dejavnosti razširila družbeno izobraževanje neposredno na celotne delovne kolektive. Prav tako imajo v načrtu tudi seminarje v dogo-
voru z ObSS za vodstva sindikalnih podružnic. Poleg navedenih oblik bodo v povezavi ObK ZK in komitejem LMS organizirali dosedaj že stan-dame oblike izobraževanja družbenopolitičnih delavcev kot so to npr. večerne politične šole, politični seminarji, mladinske politične šole in podobno. Pripravljajo tudi poseben seminar za bodoče kmetijske tehnike, ki bo na Kmetijski šoli v Rakičanu in bodo na njem obravnavali silnica našega gospodarstva, predvsem kmetijstva, po IV. plenumu CK ZKJ, k programu
seminarja pa bodo dodane še posebne teme iz notranje in zunanje politike. Ostalo delo LU pa bo predvsem strokovno izpopolnjevanje in splošno izobraževanje. Tako že dalj časa trajajo knjigovodski, strojepisni, začetni in nadaljevalni jezikovni tečaji, za katere je precejšnje zanimanje, medtem ko bodo v kratkem ob sodelovanju ObO RK organizirali tudi vrsto zdravstvenih predavanj in tečajev ter ciklus predavanj o osmih temah za odrasle iz šole za starše, ki jih bodo letos organizirali na štirih krajevnih območjih. Kot novost bomo uvedli tudi obrambno vzgojo prebivalstva, ki
bo organizirana tako, da se bo lahko kar najširši krog ljudi' seznanil z nevarnostnimi modeme vojne.
Poleg tega se bodlo povezali tudi z ostalimi organizacijami in društvi, predvsem z na novo oživljeno »Svobodo«; skupno z njimi bodo organizirali razna predavanja, predvajanje filmov, razprave in podobno. Tudi s kinosikacijo, za katero je na terenu izredno zanimanje, bodo nadaljevali, če jim bodo to dopuščali pogoji in možnosti.
Zavedati se namreč moramo, da se je LU ob vsej svoj' ži-
vahni dejavnosti borila tudi s precejšnjimi težavami in problemi, predvsem v zvezi s strokovnimi kadri, kajti nujno potrebno bi namreč bilo, da bi na univerzo dobili še eno strokovno moč, ki bi skrbela v glavnem prav za družbenoenkonomsko izobraževanje, na katerem sloni težišče delovanja v letošnji sezoni. Prav tako se pojavljajo tudi težave s prevozi, ker je delokrog soboške ljudske univerze precej' širok in je že skrajni čas, da bi dobili tudi lastno prevozno sredstvo za nemoteno delo na terenu.
Ob Muri je polno idiličnih kotičkov, ki nudijo fotografu obilo hvaležnih motivov. Foto Kološa
Dramska skupina ESŠ pripravlja
DOGODEK V TRAMVAJU
Dramska skupina na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti je začela s pripravami za študiranje celovečerne drame Miodraga Đurdevića »Dogodek v tramvaju«.
Drama obravnava čas med vojno 'in prikazuje univerzitetnega profesorja v pokoju ter njegovo problematično situacijo, ko stoji pred odločitvijo, ali naj se pridruži zlu, ali pa se naj bori proti njemu. Okrog njega so še njegova žena in hči, zunanji poseg pa nosijo agenti. Drama je napeta in nam prikazuje čas, ki je brezobzirno trgal s človeka vse maske laži in neopredeljenosti IJO
NOVA KNJIGA POMURSKE ZALOŽBE
MED DVEMA SVETOVOMA
Pred kratkim je pri Pomurski založbi kot redna knjiga izšel prvi del romana Oskarja Hudalesa »Med dvema svetovoma«. V lepi in okusni opremi akademskega slikarja Lajčija Pandurja smo tako dobili delo, ki ni le zabavno, pač pa skuša zbuditi v bralcu spoštovanje do naše preteklosti.
Snovno posega roman v zgodnje, še dokaj neobdelano obdobje naše zgodovine, v čas. ko je bil velmož Kocelj, Pribinov sin. mejni grof Spodnje Panonije, katere prebivalci so bili zvečine Slovani. Prav ta velik časovni razmak od takrat do danes (1100 let), pa tudi dokajšnje nepoznavanje tega obdobja naše zgodovine.
dajeta delu neko posebno eksotično vzdušje. To obdobje je namreč sila pomembno za vso nadaljnjo slovensko zgodovino, pa tudi zgodovino nekaterih drugih slovanskih narodov. Pomeni namreč konec staroslovanske tradicije, njen zadnji trenutni vzpon in padec, pa še prevzem krščanstva, za takratni čas družbeno naprednega strujanja, s sprejetjem katerega se je Kocelj nagnil k Bizancu.
Osrednja tema romana je prikaz usode slovenskega kneza Koclja in njegovih prizadevanj za ustanovitev samostojne slovanske kneževine. Roman prikazuje njegovo junaštvo in osebno tragiko, obenem pa nam pokaže ta, za slovensko zgodovino tako usoden čas.
Roman je pisan živo in zanimivo in bralci, bodo prav gotovo pridno segali po njem. Še prav posebno bo zanimiv za mladino, ki se bo ob branju tega romana nekoliko obširneje seznanila s tem obdobjem naše zgodovine.	IJO
Ljubezen je bila in bo ostala
Ob premieri Slovenskega gledališča iz Celja v Murski Soboti
V soboto je gostovalo v M. Soboti Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Uprizorilo je premiero Walterja Bauerja »Rdeče in modro v mavrici« v režiji Jura Kislingerja. Odigralo je dve predstavi, dijaško in večerno. Obe sta bili polno zasedeni. Občinstvo je
bilo tako z delom kot z izvajanjem nadvse zadovoljno Igro je Walter Bauer predelal po stari kitajski pravljici o mladeniču Sieng — boju in mladenki Jing — tai, ki sta se ljubila, pa se nista mogla najti. ker so ju zadrževale sramežljivost, slepota in družbe-
ni običaji stare kitajske družbe. Hrepenela sta drug po drugem in to hrepenenje je bilo tako močno, da je ubilo najprej njega, na dan, ko bi se morala na silo poročiti in je zvedela za njegovo vročo ljubezen in smrt, pa še njo. Šele po smrti sta se lahko združila, v mavrici. Na ta način je ljubezen v pesnitvi povzdignjena v veliko svetinjo, v veličastje in ob njej zbledi vse ostalo, kar je na svetu.
Pripovednik pravi že v začetku in ponovi na koncu igre: »Ljubezen je bila in bo ostala«. Da, ljubezen bo ostala. Velika ljubezen, ki daje smisel vsemu ostalemu, kar je na svetu, vsemu življenju, bo ostala tako dolgo, dokler bo živelo človečanstvo. Brez nje bi člo-
veštvo propadlo.
Tekst igre je zelo poetičen in tako ne nudi širokih igralskih kreacij, pač pa zahteva nežno uprizoritev. Glavna igralca, debutant Franci Gabrovšek kot Sien-bo in gostja Minu Kjudrova kot Jing-tai sta vlogi pravilno razumela in ju tudi prisrčno podala. Režije skoraj ni bilo mogoče čutiti, saj sam tekst zahteva velik poudarek na govorjeni besedi. Tudi ostala odrska sredstva so bila zaradi tega popolnoma zreducirana, celo osvetlitev.
Za konec lahko rečemo samo še to, da si podobnih gostovanj v Soboti še in še želimo in da ima občinstvo zanje polno razumevanje. So zares kulturni užitek.
Jože Olaj
KONCERT DUBRAVKE TOMŠIČ
Kulturni program v okviru letošnjega občinskega tedna smo v soboto, dne 13. oktobra pričeli z gostovanjem naše priznane pianistke Dubravke Tomšič. Njen klavirski koncert je bil — brez pretiravanja — izreden umetniški dogodek za naše mesto.
Njeno briljantno tehniko in njeno doživeto igranje je na dveh koncertih navdušilo preko 1000 poslušalcev. Izredno znanje naše mlade a že svetovne umetnice je na mah pritegnilo slehernega poslušalca.
Njen priroden nastop in kratko tolmačenje izvajanih del, kar je posredoval ravnatelj glasbenega centra iz Maribora, tov. Vlado Golob, je ustvarilo intimen kontakt med umetnico in občinstvom, ki zahtevnega koncerta želelo umetnije ob koncu njenega vsebinsko co še in še poslušati.
Koncert je vsebinsko zajel klavirske skladbe nekaterih značilnih predstavnikov evropske glasbe od J. S. Bacha do B. Bartoka. In prav ta stilna raznolikost, ki nam jo je mlada umetnica v njihovih delih posredovala v enem samem koncertnem nastopu, postavlja pred izvajalca velike zahteve. Njena umetniško dognana igra nam dokazuje, da Dubravka Tomšič po pravici zasluži sloves, ki ga že danes uživa med reproduktivnimi umetniki doma in v tujini.
Za uvod v svoj klavirski koncert nam je pianistka zaigrala preludij v g-molu, ki ga je napisal J. S. Bach. Njegov stil je izšel iz francoske in italijanske glasbene tradicije, a je vendar svojevrsten. Iz njegovih del veje močna individualnost.
Zelo doživeto nam je umetnica podala L. van Beethovna sonato v cis-molu (Ob luninem svitu), klavirsko sonato, ki jo pogosto slišimo na klavirskih koncertih.
Izreden odmev je med poslušalci vzbudila Ravelova Igra vode, ki zahteva posebno izdelano klavirsko tehniko, s kakršno nam je umetnica pričarala to Ravelovo programsko zamišljeno umetnino.
S štirimi balkanskimi plesi skladatelja Marka Tajčeviča je zaključila prvi del koncerta. S temi kratkimi, globoko občutenimi in za srbsko folkloro tako značilnimi skladbicami nam je umetnica pred-
stavila edinega zastopnika domačih skladateljev.
Po odmoru smo imeli priliko poslušati v izredni interpretaciji najprej nekaj stvaritev velikega poljskega komponista in pianista Friderika Chopina. Iz nokturna v cis-molu veje značilna Chopinova glasbena fantazija. Z znano revolucionarno etudo, posvečeno poljski vstaji, postavlja Chopin visoke zahteve po virtuoznem obvladanju klavirske tehnike. Prav pri Chopinovih skladbah je umetnica lahko pokazala svojo dozorelo interpretacijsko sposobnost in briljantno tehniko. Oboje je prišlo do izraza zlasti v Chopinovi Veliki polonezi.
Zelo temperamentno je zaigrala 11. madžarsko rapsodijo madžarskega skladatelja, zastopnika novoromantične programske glasbe, Franca Liszta. V izvedbi skladbe skladatelja B. Bartoka Allegro
barbaro je umetnica pokazala elementaren ritem te znane Bartokove kompozicije za klavir.
Frenetičen aplavz poslušalcev je izsilil še kratek dodatek. Za slovo nam je zaigrala kratko etudo poljskega skladatelja M. Mosz-kowskega. Po koncertu publika kar ni hotela iz dvorane, kar dokazuje, da je njen koncert več kot uspel.	m.
Grozdje je dozorelo in klopotci vabijo k trgatvi
Ob uprizoritvi igre v treh slikah
VČERAJ POPOLDNE
Dramska sekcija soboške "Svobode" je že zaživela
Na predvečer občinskega praznika, nekaj ur potem, ko so v gradu odprli novo gledališko dvorano in preurejene društvene prostore, ki jih bo odslej uporabljala »Svoboda«, so Sobočani lahko po dolgem času spet enkrat gledali domačo odrsko uprizoritev.
Drama Mire Štefaanca »Včeraj popoldne«, obravnava probleme sodobnega življenja. Lahko bi rekli, da je to drama o družinski harmoniji, ki jo današnji čas in tempo življenja razbijata. S tem v zvezi je tudi problem družinske vzgoje in družinske topline, ki ju študentka Alenka, glavna osebe, tako silno pogreša. Dom ji razen suhega materialnega ugodja ne nudi prav ničesar. Njen oče je, kot sama pravi, nekak numizmatik. Zbira denar. Za kaj? Morda za avto. Toda tako bo še manj doma, mati pa se lahko v avtu vozila na obisk h Korenovim ali drugam, kamor zahaja večer za večerom. Ta dirka za denarjem Alenki ne pomeni prav nič dobrega. Kaj ji pomaga. da ima omare polne oblek, da ji prav ničesar ne manjka, da lahko gre, kamor hoče, ko pa se z očetom in materjo, ki sta oba v službi, lahko pogovarja le toliko: Dober dan. očka. dober dan, Alenka. na svidenje očka, dober večer mama, na svidenje, mama.
Alenki se zahoče družbe, zaželi si življenja. Zato gre ven,
na sprehod. Tu sreča Milana, sedemintridesetletnega moža, ki je prikupen in družaben. Pelje jo v bife plačuje ji konjake, zabava jo in nafto po. pelje v gozd. Šele tam Alenka sprevidi, zakaj je počel vse to in dovolj močna je, da se mu upre. Ne morda zaradi tega. ker bi bila talko vzgojena. Nasprotno, sama sprevidi, da nima nobene vzgoje in da ji starši ne nudijo prav ničesar. Tu pride drama do vrhunca; Alenka obtoži očeta in mater, da ne skrbita zanjo. Prav ta njen upor je največjega etič-
nega pomena. Je obtožba divjega tempa življenja, dirke za denarjem in zanemarjanja toplega družinskega življenja. Je opomin vsem nam in obenem osnovna misel celotne drame. Ob vsem tem se lahko zamislimo in pobrskamo po naših privatnih življenjskih predalih.
Žal dvorana zaradi slabe propagande niti na eni izmed treh predstav ni bila napolnjena. Zato bodo igro ta teden še ponovili.
Jože Olaj
Naši razgledi
LETO XI. ŠTEV. 20 — 20. OKTOBRA 1962
Najzanimivejši in najaktualnejši izmed vrste sestavkov in študij nove številke Naših razgledov so prav gotovo trije zapisi: članek o republiški ustavi (dr. Josip Globevnik), zapisek ob dnevu OZN in razprava o novem slovenskem pravopisu (Breda Pogorelec).
REPUBLIŠKA USTAVA — Prispevek o njej prinaša nova številka že uvodoma. Ko dr. J. Globevnik oriše spremembe v našem družbeno-ekonomskem in političnem sistemu, prikaže, kako je predosnutek zvezne ustave logično označil FEDERICIJO KOT FEDERATIVNO SOCIALISTIČNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO, KI JE NE SAMO ZVEZNA DRŽAVA PROSTOVOLJNO ZDRUŽENIH IN ENAKOPRAVNIH NARODOV, AMPAK HKRATI SOCIALISTIČNA DEMOKRATIČNA SKUPNOST, KI TEMELJI NA SAMOUPRAVLJANJU IN OBLASTI DELOVNEGA
LJUDSTVA. Te spremembe je treba upoštevati tudi v republiki in v naši republiški ustavi. Pri tem je treba računati na to, da je vsaka republika suverena in kot taka sprejema po svojem najvišjem predstavniškem telesu svojo ustavo ter da v republiških ustavah JUGOSLOVANSKI NARODI URESNIČUJEJO V SVOJIH REPUBLIKAH SVOJE SUVERENE PRAVICE, IZVZEMŠI TISTE PRAVICE, KI SO PO TEJ USTAVI V SKUPNEM INTERESU DANE FEDERACIJI. Ko razčlenjuje te postavke nove ustave, jih argumentira še z (Nadaljevanje na 5. strani)
POMURSKI VESTNIK, 25. OKT. 1962
3
Mala kronika
NEPREVIDNA VOŽNJA Z MOTORJEM
Prejšnji ponedeljek bi na križišču Prešernove ulice in ulice Stefana Kuzmiča v M. Soboti skoraj prišlo go težje prometne nesreče. Motorist Stefan Tivadar iz M. Sobote je namreč peljal v omenjeno križišče, ne da bi se prepričal, če je prosto. Zaradi tega se je nenadoma znašel tik pred tovornjakom, ki je pripeljal iz Prešernove ulice. Pri hitrem zaviranju je motorista zaneslo, tako da je padel. Šofer tovornega avtomobila padca ni videl, ker je bil že skoraj izven križišča, motorist sam pa nesreče tudi ni prijavil.
VINJEN ŠOFER POVZROČIL NESREČO V torek 16. oktobra popoldne je šofer Stane Madon iz Šratovec peljal po cesti od Ljutomera proti Radencem. Na ovinku med Bučečovci in Vučjo vasjo je zapeljal s ceste tako, da je avto zvrnil po nasipu in se močneje poškodoval.
Voznik nesreče ni prijavil, ampak je poskusil z vozilom vred
kar najprej izginiti s kraja nesreče. To pa mu ni uspelo. Naj zapišemo še to, da je bil voznik vinjen!
PO NESREČI POBEGNIL
V četrtek, 18. oktobra popoldne sta na križišču Lendavske, Grajske in Titove ceste trčila mopedista Franc Gomboši iz Bakovec in Koloman Vajda iz Ivanovec. Nesrečo je zakrivil mopedist Gomboši, ki Je po nesreča pobegnil.
ZA KRMILOM BREZ
VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
19. oktobra je Alojz Gregor iz Tešanovec v bližini Veržeja z Unimogom zavozil s ceste in se z njim zaletel v drevesno deblo. Na vozilu je bilo še 7 fantov. Trije so bili laže poškodovani, eden pa je dobil težje telesne poškodbe. Škodo na vozilu cenijo na 100.000 dinarjev.
Kot ugotavljajo, je do nesreče prišlo zaradi neizkušenosti voznika. Ta namreč sploh nima vozniškega dovoljenja.
VOZI BREZ VOZNIŠKEGA
DOVOLJENJA
Uslužbenci LM večkrat najdejo za krmili voznike brez vozniških dovoljenj. V takih primerih postavijo voznike pred sodnike za prekrške. Pri nekaterih kazen zaleže, drugi pa spet vozijo naprej. Med tistimi, ki jim za kazni in opozorila ni dosti mar, je tudi Alojz Štertak iz Murske Sobote, ki se že precej časa vozi z motorjem brez vozniškega dovoljenja. Prvič so ga prijavili sodniku za prekrške že 9. septembra, vendar to ni zaleglo. Kmalu za tem so ga namreč zopet dobili pri enakem prekršku. Z alkotestom so ugotovili, da je bil med vožnjo celo vinjen. Razumljivo je, da je tudi tokrat moral pred sodnika za prekrške. Kljub vsemu pa so ga uslužbenci LM v zadnjem času zopet že večkrat opazili, da se vozi brez dovoljenja. Torej vse kaže, da bo sodnik za prekrške moral ostrejse ukrepati.
P0ŽAR V ČRNELAVCIH
V petek je Francu Kuharju v Črnelavcih zgorela kopica slame. Kot vse kaže, so požar povzročili otroci. Škoda je precejšnja.
Naši razgledi
(Nadaljevanje s 3. strani) nekaterimi mislimi o suverenosti republik in o integraciji družbe na temelju svobode človeka in suverenosti narodov.
OB DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV prinašajo Naši razgledi ponatis iz Revue des Nations pod naslovom "DESETLETJE OZN ZA RAZVOJ". V sestavku je orisanih nekaj poglavitnih problemov človeštva, ki jih bodo skušali v najdaljnjih desetih letih rešiti. V ospredju teh problemov so lakota, zdravstvo, stanovanja in mestni razvoj in drugi.
NOVI SLOVENSKI PRAVOPIS je že dalj časa v središču polemiziranja in najširših diskusij. V tej številki prinaša revija razpravo Brede Pogorelec pod naslovom "SLOVENSKI PRAVOPIS 62". Avtorica skuša prikazati sprejem prejšnjih slovenskih pravopisov, obenem pa nedoslednost in druge momente, ki so privedli do tega kritičnega pravopisa in povzročili med pišočimi ljudmi tako reakcijo.
Od ostalih sestavkov te številke bi omenili le najpomembnejše. Tu je vrsta člankov s področja kulture: "TOPOGRAFIJA UMETNOSTNIH SPOMENIKOV" dr. Marjana Zadnikarja, -SODOBNA GLASBA NA EDINBURŠKEM FESTIVALU« Djura Jakšiča, -STRAH IN VOLJA SLIKARJA ANTONA AŽBETA« Božidarja Borka, zapisek ob sedemdesetletnici pisatelja Iva Andriča, recenzija "KNJIGA O JENKOVI LIRIKI" Jožeta Pogačnika itn. Na koncu sta še dva prispevka k polemiki o Mladih potih.
Med ostalimi sestavki so pomembni "ZAHODNONEMSKI PRORAČUN" (H. P. R.), "DESET LET EGIPTOVSKE REVOLUCIJE" (Dušan Dolinar), ter "ANFETA 316 ABITURJENTOV CELJSKIH SOL« (Ciril Kavčič).
Jože Olaj
Mali oglasi
GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini s 1. novembrom sprejmem. Samostojna mora biti v vseh gospodinjskih delih, dobi 10.000 din mesečnih prejemkov. Javite se na naslov: Mr. ph. Doplihar, Ptuj, Ciril-Metodova 1.	M-952
ŠTEDILNIK "Tobi", ročno črpalko, kompletno, enofazni električni števec in pasjo hišico ugodno prodam. Talanjeva 4, Murska Sobota.	M-964
HIŠO s sadovnjakom in njivo v Stanjevcih pri Petrovcih prodam. Poizvedbe v Murski Soboti Juša Kramarja 13.	M-953
OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 600 V odličnem stanju prodam. Naslov v upravi lista.	M-975
POMURSKA ROKOMETNA LIGA
Nedelja, 28. okt. 1962
Člani I. liga: igrišče pri Partizanu M. Sobota: ob 8.30 Tekstilec : Krog, Roudi; ob 9.40 ESŠ : Sloga, Obal; ob 10.55 Agroservis : Elan, Ambruš; igrišče v Beltincih: ob 8.30 Beltinci : Lendava, Vukan, ob 10.00 republiška tekma.
Občanska liga M. Sobota:
Igrišče pri Gimnaziji: ob 10.00 Mladost : Cankova, pionirji, Hari; ob 11.00 Mladost : Cankova, pionirke, Hari; igrišče na Tišini: ob 10. Tišina Krog, pionirji, Lončar, ob 11.00 Tišina : Krog, pionirke, Lonačir. Polet je prost.
Disciplinske kazni:
Igralca Agroservisa Hajdinjak in Jošar sta bila na tekmi proti Krogu izključena do konca, zato nimata pravice nastopati prej, preden jima disciplinski odbor ne izreče ustrezne kazni.
OKRAJNA KOŠARKARSKA LIGA
Elan : Grafičar v petek, 26. t. m. ob 20. uri v telovadnici Gimnazije. Sodnika Juteršnik in Györfi.
POMURSKA ODBOJKARSKA LIGA
Apače : Sobota, 27. okt. ob 15.30. Praček; Beltinci : Rakičan, 27. okt. na : Dijaški dom, 28. okt., Irena 28. okt. ob 11. uri, Bakoš; Radgoob 15. uri, Bakoš; Šalovci : Krog, Pevec; Puconci : Videm, 28. okt., Bajc.
UGODNI REZULTATI
V nedeljo dopoldne je Srednja šola za telesno vzgojo Maribor oddelek Murska Sobota organizirala atletsko tekmovanje za prvenstvo postaj LM iz Pomurja za leto 1962.
Rezultati: 100 m: Gaševič (Radenci) 13,1; Došen (Šalovci) 13,1; Filipič (M. Sobota) 13,4; višina: Grkinič (Šalovci) 150, Rodič (Cankova 150, Jakovljevič (Radgona) 140; daljina Jakovljevič (Radgona) 5,58, Došen (Šalovci) 5,40, Gaševič (Radenci) 5,14; 1000 m: Pravdič (M. Sobota) 3:01,4; Jurjevič (Prosenjakovci) 3:01,9, Marič (Rogaševci) 3:01,9; plezanje po vrvi: Vukan (Prosenjakovci) 6,4; Slavinec (Radgona) 7,0, Štrakl (Moščanci) 7,0: met bombe: Rakovič (Rogaševci) 58,70; Gavrič (Lendava) 57,30, Zuzeljevič (M. Sobota) 52,03.
DENARNICO z dokumenti na ime Karel Rafael, sprevodnik postaje Maribor, sem izgubil na relaciji Ormož—Hodoš. Poštenega najditelja prosim, da ml vrne dokumente na železniško postajo M. Sobota, denar pa si naj obdrži kot nagrado.	M-958
RADIO APARAT -Perfekt« v dobrem stanju prodam za 10.009 din. Naslov v upravi lista.
M-974
PRASE, 3 mesece staro, mi je zašlo. Poštene vaščane prosim, da mi o njem sporoče. Irena Časar. Črnelavci 58.
REALITETNA AGENCIJA Murska Sobota potrebuje za svoje stranke večje število motornih koles. Prodajalci naj jih dostavijo čimprej v naše brezplačno skladišče.	M-965
OPREMLJENO SOBO išče samski zobotehnik. Ponudbe poslati upravi lista.	M-961
KOMISIJSKA TRGOVINA v Murski Soboti obvešča vse svoje komitente, ki imajo blago na prodaji nad leto dni. naj ga dvignejo do 1. dec. 1962. V nasprotnem primeru blago prodamo po ceni, ki jo ponudi kupec. Upravnik Kuhar. M-962 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Pauko, slaščičarna Murska Sobota.
M-960
TEHTNICO, 100 kg, z utežmi in lado, 4 metre dolgo in 1 m visoko za žito ali moko prodam v odličnem stanju. Naslov v upravi lista.	M-956
STANOVANJE PROTI POSOJILU izdam. Naslov v upravi lista.
M-957
POROČNI PRSTAN najden. Informacije v oglasnem oddelku Pomurskega vestnika.	M-976
DVE GRADBENI PARCELI o izmeri 59 arov v Rakičanu ugodno prodam. Alojz Sečko, Rakičan 59.	M-951
KINO
MURSKA SOBOTA — od 26.-28. ameriški barvni vistavisionski film: "Stari Rumenko", od 29.— 30. okt. ameriški vistavisionski film: "Divji veter", od 31. okt. —1. nov. italijanski film: »TV-Mina v ritmu«.
LJUTOMER -	27. in 28. okt. ame-
riški barvni vistavisionski film: »Obračun pri OK Koralu«, 31. okt. in 1. nov. jugoslovanski film: »Mimo poletje«;
SLATINA RADENCI — 25. okt. italijaski film: »Navadno neznani tatovi«, 27. in 28. okt. nemški barvni film: »Kralj čardaša«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 27. in 28. okt. zahodnonemški film: »Spletka in ljubezen«, 31. okt. ameriški kinemaskopski film: »Iskalci«;
BELTINCI — 27. in 28. okt. francoski film: »Črni Orfej«;
VIDEM OB ŠČAVNICI — 27. in 28 okt. sovjetski film: »Nesredinove zgodbe«;
VELIK APOLANA — 27. in 28. okt. francoski film :»Velika iluzija«.
Avto-mot društvo G. Radgona bo organiziralo tečaj za
MOPEDISTE
v G. Radgoni, Radencih, Apačah in pri Vidmu ob Ščavnici. Interesenti naj se prijavijo do 30. okt. v društveni pisarni v Gor. Radgoni.
Tedenski koledar
Petek, 26. okt. — Demetrij Sobota, 27. okt. — Antonija Nedelja, 28. okt. — Simeon Ponedeljek, 29. okt. — Ida Torek, 30 okt. — Sonja Sreda, 31. okt. — Bolfenk Četrtek, 1. nov. — Dan mrtvih
Zdravstvena dežurna služba
26.	okt.	—	dr.	Skulj
27.	okt.	—	dr.	Skulj
28.	okt.	—	dr.	Skulj
29.	okt.	—dr.	Anica	Gregorec
30.	okt.	— dr. Gruškovnjak
31.	okt. — dr. Sedlaček 1. nov. — dr. Sedlaček
V Vzgajališču Veržej bo 28. okt. 1962 ob 10. uri
JAVNA LICITACIJA
za prodajo 4 radioaparatov, šivalnega stroja, pregrinjal, deških oblačil, vse delno obrabljeno. Ogled aparatov in stroja 28. okt. 1962 od 9. do 10. ure. Prevzem kupljenih strojev takoj proti plačilu. Prednost nakupa ima družbeni sektor.
Komunalno podjetje — obrat Kamnoseštvo-cementnine —obvešča vse graditelje in podjetja, da izvaja dela pri polaganju podov vseh vrst in sicer:
terazzo, linolej, podolit, vinilit, tehnolit, vinas itd.
Dela izvajamo hitro, solidno in poceni.
Priporočamo se kolektivom.
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« obrat "Mlinopek" M. Sobota, razpisuje
6 prostih delovnih mest kvalificiranih pekovskih delavcev
Nastop službe takoj, plača po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Vloge poslati upravi »Mlinopeka«, M. Sobota.
Splošno gradbeno podjetje POMURJE« Murska Sobota razpisuje delovno mesto za
a) glavnega skladiščnika električarja
Pogoji: pod a) kvalificiran delavec trgovske stroke z večletno prakso in poznavanjem gradbenega materiala; pod b) kvalificiran električar z nekajlet prakso. Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene prošnje z dokazom o kvalifikaciji je vložiti na tajništvu podjetja.
Kmetijsko-industrijski kombinat "Pomurka" Murska Sobota, obrat Kmetijsko gospodarstvo Beltinci RAZPISUJE NATEČAJ
za ugotavljanje sposobnosti zainteresiranih gospodarskih organizacij za izvedbo gradbenih del pri gradnji pitališč za bay-beef (dva objekta) na upravi Beltinci in to za:
gradbena dela ter obrtniška in instalacijska dela
Pozivamo zainteresirana podjetja, da v roku 10 dni po objavi natečaja dostavijo naslednje podatke: o strokovnem kadru, o sredstvih in izkušnjah za gradnjo podobnih objektov.
Za informacije se obrnite na upravo obrata Kmetijskega gospodarstva Beltinci.
RAZPIS
V soglasju s sklepom uprave in sveta Pedagoške akademije v Mariboru — Center za izredne slušatelje višjih in visokih šol v Murski Soboti razpisujemo vpis na Pedagoško akademijo v Mariboru za izredne slušatelje predmetne skupine:
SLOVENŠČINA — MADŽARŠČINA
Prošnji za vpis, kolkovani s 50 din (državni kolek) je priložiti:
življenjepis (kolek dim 30);
maturitetno spričevalo — diplomo (original);
rojstni list;
potrdilo o delovnem razmerju (izda ustanova, pri 'kateri je prijavljenec zaposlen) in 2 sliki (ne starejši od 6 mesecev).
Prošnjo z vsemi prilogami je treba poslati do 3. novembra 1962 po pošti (ali predati osebno) Centru za izredne slušatelje višjih in visokih šol v Murski Soboti, Borisa Kidriča ulica 9.
RAZPIS
Kmetijska zadruga Lendava bo dne 4. novembra razprodajala večje število strojev in sicer:
2 traktorja »Steyer«
1	traktor »Zadrugar«
2	pluga za traktor »Steyer« brano za traktor »Steyer«
1 škropilnico za traktor »Steyer«
1	bočno kosilnico za traktor »Steyer«
2	prikolice tritonske in še nekaj manjših kmet. strojev
Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije ki naj se javijo Kmetijski zadrugi Lendava dne 4 novembra 1962 ob 10. uri. Če ne bo interesentov iz socialističnega sektorja, bo tega dne javna razprodaja teh strojev Ob 15. uri, ko bodo lahko nakupovali tudi 'državljani.
Zdravstveni dom Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta:
tajnika okrajnega zdravstvenega centra medicinske sestre za protituberkulozni dispanzer bolničarja za Zdravstveno postajo Grad bolničarja za Zdravstveno postajo Cankova
Pogoji: za delovno mesto pod tč. 1. pravna fakulteta, višja pravna šola ali srednja šola z 10-letno prakso v upravni službi; pod tč. 2. višja ali srednja šola za medicinske sestre, pod tč. 3. in 4. šola za bolničarje. Za delovno mesto pod tč. 2 je zagotovljeno družinsko stanovanje.
Prošnje dostaviti upravi Zdravstvenega doma Murska Sobota do 15. nov. 1962.
STUDIJSKA KNJIŽNICA V MURSKI SOBOTI
NAPROŠA
vse sodelavce Ljudske pravice 1934—1936 (člankarje, dopisnike, razpečevalce), da pošljejo svoje rojstne podatke (dan, mesec, leto, (kraj) in napišejo, kdaj so sodelovali in s katerimi članki, svoje šifre, ki so jih uporabljali pri objavi v Ljudski pravici, pomembnejše dogodke, ki so spremljali izdajo in razpečevanje Ljudske pravice, morda imajo v tej zvezi kakšne fotografije, pisma in dokumente, naj jih pošljejo na gornji naslov do 15. decembra 1962.
V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI JE NA RAZPOLAGO:
PREDUSNUTEK USTAVE FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, Bgd. 1962.
IV. PLENUM CK ZKJ, Lj. 1962, Sign. 5923.
Snuderl M.: TEMELJNA LISTINA OB NOVI JUGOSLOVANSKI USTAVI, Lj. 1962, Sign. 5919.
IN ČASOPISJE: MEDUNARODNA POLITIKA, Bgd.; NASA STVARNOST, Bgd.; NAŠE TEME, Sarajevo; ODJEK, Sarajevo; PREGLED, Sarajevo; SOCIJALIZAM, Bgd.; VPRAŠANJA NAŠIH DNI, Lj.; in vsi slovenski časniki in revije.
UPRAVA
ZAHVALA
Ob izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta
VENDELA LIPPAI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam lajšali težko bol, ga spremili na njegovi poslednji poti in mu zasuli grob z venci in cvetjem. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Vučaku, ki mu je lajšal trpljenje ter predsed. društva upokojencev za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Zahvala vsem tistim, ki so nam izrazili sožalje.
Žalujoča žena Frančiška in otroci z družinami
ZAHVALA
Vsem. ki ste bili z nami ob trpljenju in smrti našega ljubega, nepozabnega
VILIJA DEBELAKA
USLUŽBENCA
se iz Srca zahvaljujemo, posebno vsem zdravnikom internega in kirurškega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za vestno in požrtvovalno zdravljenje, vsem medicinskim sestram in strežnemu osebju, ki so pokojniku lajšali bolečine. Posebno zahvalo smo dolžni Jošku Copek za njegovo požrtvovalnost in skrb ob težkem bolniku ter svakinji Olgi za nego na domu. Zahvaljujemo se tudi krvodajalcem, darovalcem vencev in šopkov, pevskemu zboru, direktorju podjetja Realitetne agencije za poslovilni govor, spremljevalcem, tabornikom, pionirjem in cicibanom. Še enkrat hvala tudi vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, izrazili pismeno ali ustno sožalje in ki ko sočustvovali z nami in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Murska Sobota, dne 23. oktobra 1962
Žalujoča družina DEBELAK
POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno In založniško podjetje "Pomurski tisk"- v Murski Soboti — Direktor, glavni In odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški In oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6. telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
l-365
POMURSKI VESTNIK, 25. OKT. 1962
5
Pomurski tisk - 9 pokalov
Na letošnjih delavskih športnih igrah v M. Soboti — o zaključni svečanosti poročamo na drugem mestu — so izven konkurence nastopale tudi tekmovalne ekipe JLA. in dosegle lep uspeh zlasti v nogometu. Sicer pa je leto« v skupni razvrstitvi tekmovalnih ekip Se drugič prvi športni kolektiv ČZP Pomurski tisk. Poleg glavnega pokala si je namreč priboril še osem pokalov za dosežena prva mesta v posameznih športih in nad 30 pismenih priznanj. Letos so namreč prejeli lične prehodne pokale prav vsi zmagovalci v razpisanih športih, drugo in tretje uvrščena moštva pa pismena priznanja. Razen tega je prejelo pismena priznanja tudi več atletov in atletinj ČZP Pomurski tisk.
Organizacija tekmovanja je bila letos kljub nekaterim spodrsljajem na primerni višini, za kar gre še posebno priznanje prireditelju, o-
perativnemu vodstvu tekmovanja in sodniškemu zboru.
NOGOMET: Izven konkurence je bila prva tekmovalna ekipa JLA in je prejela prehodni pokal Občinske zveze za telesno kulturo M. Sobota, v konkurenci pa je vrstni red naslednji: Tovarna mlečnega prahu, Obrtnik, Panonija. ODBOJKA: Pomurski tisk, Agroservis, OLO; ženske: Pomurski tisk. STRELJANJE: Panonija, ONZ, Obrtnik; ženske: Panonija (drugič), ONZ, Komunalni zavod za soc. zavarovanje. BADMINTON: Pomurski tisk, ženske: Pomurski tisk. LAHKA ATLETIKA: Pomurski tisk (drugič); ženske: Pomurski tisk (drugič). ROKOMET: Agroservis, Pomurski tisk, Panonija. ŠAH: Banka (pokal osvojila že tretjič zapovrstjo in ga prejela v trajno last), Mura, ONZ. NAMIZNI TENIS: ONZ, Železničar, Mura. KE-
GLJANJE: Panonija, ONZ, Želez -KOLESARSTVO:	Pomurski tisk
ničar; ženske: Panonija (drugič), (drugič), Agroservis I, Agroservis II. POULIČNI TEK: Pomurski tisk (drugič), Agroservis I, Agroservis H.
Pismena priznanja za dosežena prva tri mesta v posameznih lahkoatletskih disciplinah so prejeli še Bela Pavlič, Helena Žitek,, Janez Borovič, Kazimir Rapoša, Jože Vouri, Katica Lanjšček, Ludvik Obal in Koloman Šiftar, vsi ČZP Pomurski tisk.
Razvrstitev sodelujočih sindikalnih podružnic v generalnem plasmaju: Pomurski tisk 277, Agroservis 182, Panonija 139, Oddelek za notranje zadeve 97, Železničar 69, JLA 62, Tovarna mlečnega prahu 53, Mura, 51 tekmovalnih točk itd.
sk
O nezdravih pojavih v strelskem športu
S tem prispevkom bom skušal vsaj delno odgovoriti na članek "Premalo vztrajnosti v borbah za točke", ki je bil objavljen v 36. številki Pomurskega vestnika. Hkrati bi tudi rad seznanil športno javnost z dogodki, ki negativno vplivajo na razvoj strelstva v soboškem okraju. Ti dogodki, katerih je vsak dan več in so tudi vedno resnejši, nikakor več ne sodijo v strelski šport.
Strelska družina Slatina Radenci se je kvalificirala iz pomurska strelske lige v republiško — to je povsem razumljivo, saj je bila v domačem tekmovanju tudi najmočnejša v borbah za kroge. Toda vztrajnost in vložen trud, katerima so sledili uspehi, nista bila dovolj. Radenski strelci so se za-
čeli vedno bolj izogibati tekmovanj. Vzrok so bile nepravilnosti, ki so se dogajale v tem tekmovanju širom po Pomurju. Glavni vzrok so bili svojim nalogam nedorasli sodniki. Tako se je zgodilo, da so radenski strelci izgubili srečanje s strelsko družino, ki do takrat sploh ni bila znana po kakšnih rezultatih, v tem tekmovanju pa je dosegla celo rezultat republiške vrednosti. Na pritožbo naše strelske družine je okrajna komisija ugotovila, da ta družina sploh ni pravilno izvedla tekmovanja (prikazala je mnogo več krogov, kot jih je sicer dosegla), zato je bila tudi diskvalificirana. Zanimivo je, da Je vsaka družina dosegla precej več krogov le takrat, kadar je nastopila proti naši. To seveda niso pojavi, ki bi izvirali izključno iz prizadetih družin, marveč je njihov zarodek treba iskati prav v vrstah funkcionarjev v Murski Soboti. Zgovoren dokaz tej trditvi je bilo tudi tekmovanje v počastitev 29. novembra v Lendavi, ko so nastopile vse občinske ekipe iz soboškega okraja. Radgonski občinski ekipi, ki
so jo sestavljali strelci radenske družine, se je tokrat po več letih posrečilo prvič prekiniti tradicijo in odvzeti s prvim mestom pokal soboški občinski ekipi. Strelci so gledali na ta dogodek čisto športno, funkcionarji pa se z njim niso mogli sprijazniti, saj so čez nekaj dni sporočili naši družini, da po naknadnih ugotovitvah pripada pokal soboški občinski ekipi.
Spričo teh nepravilnosti in v prepričanju, da nekateri funkcionarji v okrajnem in občinskem strelskem odboru v Murski Soboti gledajo na ostale družine bolj skozi prizmo množičnosti v strelskem športu, manj pa kakovosti strelcev, ki naj bi bila osredotočena nekako bolj v centru, je upravno vodstvo naše strelske družine tudi zaradi prevelikih stroškov v zvezi z rekviziti in strelivom, pomanjkanja strelišča in spričo neudeležbe naših strelcev na tekmovanju zaradi že opisanih nepravilnosti sklenilo, da ekipa naše strelske družine ne bo tekmovala v republiški ligi.
Omenil bi še to, da povzročajo razne nepravilnosti nekateri funkcionarji, ki največkrat barantajo s pravili, veljavnimi za strelski šport. Tako včasih uvajajo celo nekakšen profesionalizem in prekupčevanje z dobrimi strelci, toda ne z denarjem, marveč s prepričevanjem in različnimi obljubami. Tak primer sta tudi športni javnosti dobro znana strelca Turner in Benedik, ki sta pred enim letom zaradi takih nepravilnosti prestopila v radensko strelsko družino. Slednji je po uspešno opravljenem enomesečnem inštruktorskem tečaju pri SZJ v Beogradu hotel pridobljeno znanje v celoti prenesti na vse pomurske strelce in tako čimbolj pomagati pri širjenju in razvoju tega športa, vendar je svojo kariero naglo zaključil zaradi odpora pri nekaterih funkcionarjih OSO in ObSO v M. Soboti. Vpisal se je v našo družino, kjer uspešno nadaljuje s svojim delom in moram priznati, da je precejšnja pridobitev za radenske strelce. Takrat je bilo slišati razne opazke, grožnje z diskvalifikacijo na tekmovanjih in celo prepovedjo treningov za omenjena tovariša na soboškem strelišču. Zgodilo se je celo, da Je Turnerju eden od funkcionarjev zaplenil puško in strelivo ob povratku s priprav za nastop v republiški reprezentanci. Zelo žalostno, toda resnično: taisti ljudje so na to kmalu pozabili in Turnerja tik pred tekmovanjem za pokal Pomurskega sejma pregovorili in prijavili za svojo ekipo. Tovariš Turner je pristal na njih prigovarjanje in nastopil za soboško ekipo, s tem pa ji tudi omogočil, da je po pričakovanju tudi zmagala z majhno razliko. Po izjavah nekaterih funkcionarjev iz Murske Sobote, to baje ni noben prekršek in za to tudi ni pravil. Upravni odbor naše strelske družine pa je o tem dogodku razpravljal na zadnji seji in ugotovil, da gre za prekršek, hkrati pa tudi za nešportno vedenje posameznih funkcionarjev in neodločnost Turnerja, zato je tudi priporočil Občinskemu strelskemu odboru v Gornji Radgoni, naj se pritoži pri disciplinskem sodišču OSO in obvesti tudi Strelsko zvezo Slovenije, ki naj bi dala dokončno sodbo o tem skrajno nešportnem dogodku. Na tej seji je bilo govora tudi o pismeni izjavi tov. Turnerja, v kateri ta obžaluje svoje nešportno vedenje in prosi, naj se ga ne izključi iz radenske strelske družine. Sklep: Turner naj ostane še naprej naš član, za njegovo nešportno obnašanje pa bo izreklo-ustrezno kazen disciplinsko sodišče pri strelski družini.
Vprašujemo odgovorne ljudi, ki objektivno gledajo na razvoj tega športa pri nas, kdo je kriv, da se iz dneva v dan zmanjšuje število članov v strelskih družinah in da nazadujemo tudi v kakovosti. Mnogo naporov in sredstev vlagamo v zgraditev strelišč, ki pa ob že navedenih pogojih ne morejo povsem služiti svojemu namenu. Po mojem mišljenju preveč gledamo na množičnost in premalo na kakovost, ki pa je vsekakor gonilna sila pri širjenju tega športa. In naposled želimo, da bi priznanje SZS služilo funkcionarjem kot spodbuda za pravilno usmerjanje in razvijanje strelskega športa pri nas. Funkcionarji bi vsekakor morali biti kos svojim nalogam in jih tudi izpolnjevati v okviru pravil, ki za ta šport obstajajo. Ne smemo namreč pozabiti, da strelstvo ni šport, zaradi športa, marveč šport z jasno določeno družbeno vlogo.
Polde Činč
Člani strelske družine Slatina Radenci po tekmovanju
NOGOMET
Uspeh Nafte
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA:
V 9. kolu SNL se je tekma med Soboto in gostujočo Ilirijo končala z neodločenim rezultatom 0:0. Igra Sobote je bila precej slabša kot pretekli četrtek proti Mariboru, tako da bi gostje, če ne bi zapravili nekaj priložnosti za gol, lahko celo zmagali. Stanje se je nekoliko popravilo šele v drugem polčasu, ko je domače moštvo zaigralo nekoliko boljše, vendar rezultata niso mogli spremeniti.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA:
Tokrat pa so bili uspešni mladinci Sobote, ki to v tekmi za prvenstvo te lige premagali ustrezno moštvo Ilirije iz Ljubljane z rezultatom 4:2 (2:1).
MM LIGA:
Nafta : Mejnik (Svečina) 2:0 (2:0) Radgona : Fužinar (Ravne) 1:1 Maribor B : Grafičar 7:2 (5:1)
V	zadnjem kolu te lige se bodo srečali Grafičar in Aluminij, Drava in Radgona ter Kovinar in Nafta.
POMURSKA NOGOMETNA LIGA:
Veržej : Pušča 3:2, Gradbenik : Planika 1:1, Brazda : Bogojina 3:0, Rakičan : Šalovci 1:2, Puconci : Beltinci 3:9, Sobota B : Bakovci 3:0.
V	predzadnjem kolu je stanje na lestvici naslednje: Sobota B in Beltinci 20, Planika 15, Gradbenik 14, Brazda in Bakovci po 9, Veržej 7, Rakičan, Pušča in Šalovci po ter Puconci in Bogojina po 4 točke.
VODITA SOBOTA IN BELTINCI
15. kolo Pomurske odbojkarske lige se je izteklo takole:
Rakičan : Šalovci 3:0, Sobota : Radgona 3:0, Videm : Beltinci 0:3, Krog : Apače 3:0.
Vodijo še vedno Beltinci pred Soboto — obe moštvi imata 26 točk, sledijo: Radgona 18, Dijaški dom 16, Krog 14, Videm, Puconci in Rakičan 12, Apače 8 in Šalovci 4 točke.
V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA — TEKMOVANJE V STRELJANJU Z MALOKALIBRSKO PUŠKO
SD Borec: prvo in drugo mesto
V nedeljo je bilo na strelišču v Murski Soboti v počastitev občinskega praznika pod pokroviteljstvom Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota meddružinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovalo je 54 strelcev v 11 popolnih in 3 nepopolno sestavljenih ekipah. Moštva so bila precej izenačena, nastopili so tudi najboljši strelci, tako da je bilo pričakovati res zanimive in ostre borbe. Po precejšnjem odmoru, ki je nastal zaradi odhoda znanih strelcev Cigüta in Herliča
na odsluženje vojaškega roka, je nastopila tudi ekipa SZ Grafičar iz Murske Sobote, v kateri pa iz neznanih razlogov prav tako ni nastopil znani strelec Franjo Škarabot, član tega moštva.
Tekmovanja te vrste so v M. Soboti postala že tradicionalna, saj so strelci tokrat že tretjič prispevali svoj delež k praznovanja občinskega praznika. Ob prejšnjih srečanjih so tekmovali v streljanju iz treh položajev, medtem ko so se letos morali ravnati po določilih za maloolimpijsko tekmovanje.
V prvem tekmovanju leta 1960 je zmagala ekipa SD Rakičan, v preteklem letu si je naslov prvaka priborila ekipa SZ Obrtnika iz M. Sobote, letos pa so I. in H. mesto, ekipno in posamič, prepričljivo osvojili strelci SZ Borec, ki so tako kar za cel razred nadkrilili svoje tekmece.
Presenečenje je prav gotovo l. mesto v konkurenci posameznikov, ki ga je z 254 krogi zasedla članica SD Borec Lojzka Kurbus, ki je bila za 2 kroga boljša od drugo plasiranega Kolomana Pintariča, prav tako član ekipe Borec. To je že drugo presenečenje v tem letu, ki so ga pripravile članice.
Prvouvrščena ekipa je poleg prehodnega pokala ObLO dobila kot darilo občinskega strelskega
odbora malokalibrsko puško Crvena zastava, druga ekipa malokalibrsko puško Brno-2 in tretja zračno puško.
REZULTATI TEKMOVANJA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO: Ekipno od možnih 1200 krogov: Borec I. 980, Borec II. 921, Kovinar 872, Boris Kidrič 846 (si iz Murske Sobote), Gederovci 844, Obrtnik (M. S.) 842 krogov itd.
Posamezniki od 300 možnih krogov: Lojzka Kurbus 254, Koloman Pintarič 251 (oba Borec), Aleksander Bagari (Kovinar) 246, Vili Ščančar (Rakičan) 246, Marta Makari (Kovinar) 243, Ivo Perinič 239, Cede Martič (oba Borec) 238 krogov itd.
OKRAJNA KOŠARKARSKA LIGA
Tako se ne igra!
Jesensko tekmovanje v okrajni košarkarski ligi se bliža koncu. Bila so odigrana že štiri srečanja. Tako sta preostali le še dve: med Grafičarjem in Elanom oziroma ESŠ, ki bosta še ta teden. Partizan si je s svojo zmago nad Grafičarjem teoretično in praktično že zagotovil naslov jesenskega pr-
vaka, saj si ga je po prikazani igri tudi najbolj zaslužil.
PARTIZAN : GRAFIČAR 68:41
V soboto zvečer sta se v gimnazijski telovadnici pomerili za točke ekipi Partizana in Grafičarja.
Tekma je bila že v samem začetku precej nervozna in moštvu Partizana je uspelo, da Je že v 9. minuti vodilo z visokim rezultatom 17:0, prvi del igre pa se je končal z 31:13. V drugem polčasu so sicer igralci Grafičarja razliko nenehno zmanjševali, kar pa moštvo Partizana ni zmedlo. Uredili so svoje vrste in dosegli končni rezultat.
Toda o tekmi je treba zapisati še kaj več. Glavna značilnost tekme Je bila groba igra obeh moštev, še posebno pa Grafičarja, katerega Igralci se niso strinjali z nekaterimi odločitvami sodnikov. Njihovo obnašanje Je bilo nefair in sodnika bi morala vsaj dva igralca izključiti iz igre. V sredini drugega polčasa Je bilo toliko zastojev, da sta morala sodnika podaljšati igro za 10 minut zaradi nenehnih pričkanj igralcev. Taka in podobna srečanja niso zaželena na naših igriščih. Sodnika nista bila dovolj energična in bi kazalo za tako odločilne tekme delegirati res odločne sodnike.
LESTVICA					
Partizan	3	3	0	201:127	6
ESŠ	2	1	1	102:126	2
Elan	2	0	2	111:134	0
Grafičar	1	0	1	41:68	0
Zmagovalna ekipa SD Borec iz M. Sobote na tekmovanju v počastitev občinskega praznika — 1962
Soboška občinska rokometna liga, ki šteje 5 ekip pionirjev in pionirk, je v nedeljo odigrala že drugo kolo. Rezultati: pionirji: Polet : Mladost 3:8, Cankova : Tišina 7:5, pionirke Polet : Mladost 4:7, tekma Cankova : Tišina ni bila odigrana, ker se gostje niso pojavile na igrišču.
Preteklo nedeljo so imeli rokometni sodniki Slovenije v Ljubljani posvetovanje o sojenju v republiški ligi; udeležil se ga je tudi naš sodnik Slavko Ambruš„ Na posvetovanju so sklenili, da bo Ambruš sodil tudi republiške tekme, kar predstavlja uspeh ne le zanj, temveč tudi za vse Pomurje.
Prvič se bodo na novem asfaltnem igrišču v soboškem Partizanu pomerili v povratnem srečanju rokometni sodniki Sobote in Radgone. Tekma bo v petek popoldne. V nedeljo pa bodo člani igrali svoje zadnje kolo
POMURSKA ROKOMETNA LIGA
Ljutomer in Grafičar
Šesto kolo v prvi pomurski rokometni ligi ni prineslo presenetljivih rezultatov. Vodeče moštvo Lendave je na svojem igrišču premagalo ekipo ESŠ in si tako praktično že zagotovilo naslov jesenskega prvaka. Na igrišču v Krogu je domači Partizan v presenečenje visoko premagal Agroservis. Ekipa Elana pa si je na domačem igrišču po lepi in zanimivi igri priborila obe točki v srečanju proti Beltincem. V tekmi zadnjih na lestvici je bil Tekstilec uspešnejši v teknil proti Slogi.
Kolo pred koncem jesenskega prvenstva: vodi Lendava z 12 točkami in si je praktično že zagotovila naslov prvaka. Drugi je Agroservis, tretji Krog, oba po 8 točk, četrta ESŠ s 6 točkami, sledijo Elan, Beltinci in Tekstilec, vsi po 4 točke in Sloga z 2 točkama. V zadnjem kolu bosta odločilni tekmi Krog : Tekstilec in Elan : Agroservis, ki bosta odločali o drugem mestu.
Člani v drugi Ligi so s V. kolom končali svoje jesensko tekmovanje. Prvo mesto je prepričljivo osvojil ljutomerski Partizan kljub nedeljskemu porazu z rezultatom 15:17 v Radencih. Tekma, v kateri so domačini slavili zmago, je bila nezanimiva in ostra; radenski Partizan se bo moral zaradi sla-
bo razlike v golih zadovoljiti z drugim mestom. Na tretjem mestu je Radgona, ki je kot gost slavila visoko zmago v tekmi proti Turistu 41:13, Za to visoko zmago ima največ zaslug igralec Radgone Kuzmič, ki je dosegel sam 25 golov. Četrto mesto je osvojila SŠTV, peto pa Turist. Za slabo uvrstitev Turista je nedvomno vzrok v tem. da so na vsaki tekmi igrali z drugimi igralci, kar se je odražalo tudi pri rezultatih.
REZULTATI:
LENDAVA : ESŠ 16:13	(12:4)
KROG : AGROSERVIS 37:25 (19:17) ELAN : BELTINCI 18:12 (9:5) SLOGA : TEKSTILEC 10:27 (2:14)
LESTVICE
ČLANI II. LIGA
Ljutomer	4	3	0	1	113:48	6
Radenci	4	3	0	1	94:49	6
Radgona	4	1	1	2	84:91	3
SŠTV	4	1	1	2	67:85	3
Turist	4	1	0	3	49:134	2
Članice						
Grafičar	5	4	0	1	57:17	t
ESŠ	5	3	1	1	34:12	7
SŠTV	5	3	0	2	35:14	6
SZD	5	2	0	3	19:30	i
Beltinci	5	1	1	3	22:43	3
Sloga	5	1	0	4	13:64	2
52.
Zdaj so prišli na vrsto naši dečki. Poglavar jim je ukazal, da se morajo obleči: v klovna, v hajduka in v Turka ter tako iti po trgu. Res so privlačili ljudi. Največ se je zbralo otrok okoli njih. Predstavo so napovedovali za 7. uro. Prišel je skoraj ves trg. Bila Je sobota in ljudje so imeli čas. Nastop je začela mlada plesalka. Imela je rdečo, izzivalno zvončasto krilo. Bila je bosa in plesala Je največ tako, da ji je vihralo rdeče krilo okoli glave s črnimi lasmi, v katere je imela zataknjeno rdečo vrtnico.
53.
Potem so bili na vrsti trije fantje. Njihov telovadni nastop je žel priznanje občinstva. Na vrsti je bil violinist Kokaš. Potegnil je po strunah, da so prišle ljudem solze v oči, potem pa je zopet zaigral veselo, da so ljudem začele noge kar same poskakovati. Zatem je sledila glavna točka: mož s kačami, ki si jih je ovil okoli golega zgornjega telesa. Ljudje so vzklikali od groze. Potem so nastopili trije dečki — telovadci. Tudi ta točka je ugajala ljudem. Zdaj je poglavar mignil našim fantom.
54.
Nastopili so. V rokah so držali pladnje. Prerivali so se med množico in sem in tja je kdo spustil kovanec, da je zazvenelo. Nabrali so kar precej: sto dva in petdeset dinarjev. Poglavar jim je obljubil, da bodo dobili ob drugem nastopu nagrado. Vsak kovača. Predstave je bilo medtem konec, le na strelišču so delali še pozno v noč. Mladi vaški fantje so streljali ko za stavo in delili dekletom umetne rože, ki so jih dobili za nagrado. Na starem gramofonu je ubito pel ženski glas.
55.
Na poti so bili že peti dan. Hodili so večinoma peš. Tako je hotel poglavar. Naši fantje so se tega kmalu navadili. Prekoračili so že Savo in Krko in zavili na Dolenjsko, v Dolino gradov. Bilo je vroče kot na ekvatorju. Opoldne so se ustavili v senci dreves ob bregu reke. Popadali so v travo od utrujenosti. Tudi Angel, Joco in Emil so se že komaj držali na nogah. Počitek jim je neznansko dobro del. Čez kakšne pol ure jih Je poklical "stari", kakor so rekali sivemu poglavarju, k sebi.
56.
"Vam ugaja pri nas?" jih je vprašal. Odgovorili so pritrdilno. "Bi ostali pri nas?" "Za vedno?« Je vprašal Angel. »To ne moremo. Potujemo do morja in še naprej.« "Saj," se je zamislil starec, »mogoče pa ne boste šli dalje. . .« »Pri vas smo samo začasno«, je z naglasom poudaril Angel. »Všeč nam je, ampak mi imamo svoje cilje.« »Da, da«, je kimal starec, »dobro, zadovoljen sem z vami, kar pojdite sedaj, okopljite se malo v vodi. Osvežilo vas bo. »Fantje si niso tega pustili dvakrat reči. Stekli so po bregu, se osvobodili oblek in poskakali v hladno Krko.
57.
Najprej so čofotali po vodi, plavali na mestu, se smejali, se potapljali in brizgali vodo drug na drugega. Potem so odplavali na sredo reke. Voda je bila tu deroča in morali so krepko zamahovati, da jih ni tok odnesel predaleč navzdol. Tedaj so nenadoma opazili, da se jim z nasprotne-strani bližajo akrobati. Bilo je neizogibno, da se bodo srečali. Izogniti se jim, bi se reklo, pobegniti. Tega niso hoteli. Bilo bi poniževalno. Pravzaprav pa od tiste zadeve s kačo v Angelovem žepu, ni bilo soglasja med njimi.
POMURSKI VESTNIK, 25. OKT 1962
6