INFORMACIJA
O poteku nekaterih
važnejših dogodkov
v zvezi z pripravami
za stanovanjsko                ^
graditev
na Dobrovi
1.  V letu 1972 je Skupščina mesta Ljubljane z odlo-kom o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljana med ostalim določila, da je zazidalni otok VS-201/5 Dobrova opredeljen za gradnjo stanovanj, spremljajočih in ostalih dejavnosti.
2.  Krajevna skupnost Dobrova je v letu 1973 skle-nila s takratnim Komunalnim skladom občine Ljuhlja-na Vič-Rudnik pogodbo o kompleksnem urejanju in izdelavi zazidalnega načrta za VS-201/5 Dobrova.
3.  Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik je 26/6-1975 obravnaval osnutek zazidalnega na-črta ter ga dal v 2-mesečno razgrnitev in razpravo. Dvomesečna razprava se je razvlekla na skoraj 6 mese-cev, tako da je izvršni svet dne 15/1-1976 ponovno obravnaval vse pripombe na ta zazidalni načrt vključu-joč tudi pozitivna stališča kiajevne skupnosti, kakor tudi stališča prizadetih kmetovalcev.
4.  Dne 17/2-1976 "je občinska skupščina obravna-vala in sprejela zazidalni načrt z amandmajem delega-cije kmetov, ki so zahtevali da se pred začetkom izvaja-nja zazidalnega načrta zagotovi kmetom nadomestne kmetijske površine.
5.  V letu 1977 je bil sprejet odlok o določitvi zem-ljišč, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na območju soseske VS-201/5 Dobrova. Na omenjeni odlok ni bilo nobenih pripomb ter je bil tudi sprejet na skupščini dne 24/1-1977, vendar sta kmetij-ski delegaciji vztrajali, da se v odlok vnese isto stališče kot pri zazidalnem načrtu, t. j. da se pred pričetkom lzvajanja  zazidalnega  načrta zagotovi  nadomestne kmetijske površine.
6.  V decembru 1978 je obdelek za gradbene in komunalne zadeve SOb Ljubljana Vič-Rudnik izdal odločbe o odvzemu zemljišč iz uporabe dosedanjih lastnikov. Na te odločbe so se kmetovalci pritožili in so do danes po dogovoru z Republiškim sekretariatom za občo upravo še pri nas in to iz vzroka, ker so čakale na rešitev ustavnega sodišča o oceni ustavnosti in zakoni-tosti odloka. Predvideva se, da bo upravni organ od-pravil te odločbe, ker ni bilo izdelanega delilnega načr-ta, ki je osnova za konkreten odvzem zemljišča posa-mezniku.
7.  22/11-1979 je ustavno sodišče obravnavalo po-budo kmetovalcev z Dobrove o oceni ustavnosti in zakonitosti odloka SOb Ljubljana Vič-Rudnik o dolo-čitvi zemljišč za stanovanjsko kompleksno graditev na območju soseske VS-201/5 Dobrova.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bili s strani občinske skupščine izpolnjeni vsi formalni pogoji ka-kor tudi, da je bil postopek sprejema odloka v skladu z zakonom. Vendar, v kolikor je bilo ugotovljeno, da je postopek, ki ga je vodila skupščina bil v redu, še vedno ostaja da se mora pred realizacijo zazidalnega načrta zagotoviti ustrezna nadomestna kmetijska zemljišča.
8.  V letu 1978 in 1979 je izvršni svet skupaj z kmetijsko zemljiško skupnostjo, Zavodom za urejanje stavbnih zemljišč Vič iskal vse možnosti in načine, da bi kmetovalcem ponudil nadomestna zemljišča, vendar so le-ti stalno odbijali kakršnokoli možnost dokončnega dogovarjanja, ker so trdili, da so zemljišča, ki so jim bila ponujena, neustrezna, preveč oddaljena od njiho-vih kmetij ter za njih nesprejemljiva.
9.  V januarju 1980 smo s strani predsedstva SRS dobili v reševanje pritožbo kmetovalcev ki so naslovili med ostalim tudi na kabinet predsednika Josipa Broza Tita. Po vsestranskem pretresu njihove pritožbe smo zavzeli stališče, da kmetom ugodimo v toliko, da ne bomo izvajali zazidalnega načrta toliko časa, kolikor časa bodo oni kmetovali na tej zemlji oziroma da se z njimi ne bomo sporazumno dogovorili o prevzemanju nadomestnih kmetijskih površin. Izvršni svet je tako zavzel stališče, da za nedoločen čas ustavi vse akcije za gradnjo v tem kompleksu in da za ta čas zazidalni načrt kot tak miruje.
Istočasno smo tudi obvestili Zavod za urejanje. stavbnih zemljišč Vič, kateri je bil že od leta 1973 zadolžen, da to stanovanjsko sosesko pripravi, jo ko-munalno uredi ter poda v gradnjo stanovanjski zadrugi Dobrova, da z delom na tej stanovanjski soseski po-čaka.
Stanovanjski zadrugi Dobrova je izvršni svet ponudil zaradi zgoraj omenjenih dogodkov vso prioriteto pri pridobivanju drugih zemljišč, tako da bi se čimmanj poznala ustvarjena zamuda pri stanovanjski graditvi.
PODPREDSEDNIK IZVRSNEGA SVETA Janko ŠOLMAJER