ramiBUTBD UWDXB
ffn wt Awioiim it m apt oy
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih driavah.
Volji sa odo loto.........(«.00
So pol loU............... $3.00
So Mow York celo loto.... |7.00 S« inozemstvo celo loto... $7.00
i, wt wwaifmwn offices or wyT0u;w,T,iyWii>w\n,
P.M.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
JOio largBlf Blovenlafl DolIj In the United Itaki t «
Zmed every day except Snndayl and legal Holidays. 75,000 Readers. "OT
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Claw Matter, September 11. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 COBTLANDT.
NO. 172. — STEV. 172.
NEW YOKE, MONDAY, JULY 25? 1921. — PONDELJEK, 25. JULIJA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
NOVA PONUDBA SINFAJNCEV
DE VALERA SE BO SKUŠAL SESTATI S CRAIGOM, DA REŠI KRIZO V MIROVNIH POGAJANJIH. — LLOYD OEOROEV PRED-LOG PRED IRSKIM PARLAMENTOM.
Dublin, Irska. 23. julija. — Irski mirovni program, kot ga je predložil angleški ministrski predsednik Lloyd (Jeorge, je bil predmet razprave skupine irskih voditeljev, ki so se danes sestali tukaj.
De Valera, predsednik irske republike, je razložil pogoje, katere mu je sporočil vudirelj angleškega kabineta. Po za vršen i konferenci se je izvedelo, da so o :eh predlogih razpravljali ludi na plenarni seji de Valerovega kabineta in da bodo takoj izročeni irskemu republikanskemu parlamentu.
liusedaj niso še določili natančnega datuma za sestanek republr-1 enskega kabineta. Neposredni razvoj, katerega sedaj pričakujejo, bo nov pogovor med de Valero in Sir Craigom, nistrskim ministrskim predsednikom.
I)e Valera bo skušal na tem bestanku staviti Ulstercem nadaljni predlog. ker je prepričan, da je status Ulsterja glavna točka sedanja-ga položaia.
Avtoritativni krogi so izvedeli, da je pričel i;:» podajanjih v Londonu angleški ministrski predsednik pogaj< nja s predlogom, naj nova irska uravnava temelji na sedanji home-i ule postavi iLt tla ho irski vodtelji ta predlog takoj odločno zavrnili.
Ko je bil sestavljen končni predlog Lloyd (ieorga ter izročen de Valeri, ni bilo v njem nobenega sledu o uporabi dotične home-rule postave.
Nadalje se je izvedelo, da niso predlogi Lloyd (Jeorga še nikakor zadnja beseda z angleške strani.
Sestavljeni so v najbolj širokem zmislu in v pričakovanju, da bodo predmet podrobnih pogajanj. Da bo treba velikih razlag, in prav posebno glede Ulstera* vedo tukajšnji irski voditelji.
Značaj teh pogojev pa je sploh neznan.
MED BOLJŠEVIKI JE ZAVLADALA PANIKA
Množica p:ed poslopjem, kjer se vre pogajanja med Sinfanjci in Angleži.
ŠESTO KOMUNISTOV ZAPRTIH V ZAGREBU
Policija je s težavo razbila velika ljudska zborovanja. — Miriditi prosijo pomoči.
Belgrad, Jugoslavija, 23. julija. V Zagrebu, glavnem mestu Hrvaške, je prišlo včeraj do velikih nemirov in krvavih pretepov. Pristaši in nasprotniki ministra Dra-škoviča, ki je bil v torek umorjen, so sklirali velika ljudska zborova t.ja. Prvi so umor obsojali ,drugi sc se pa postavljali žnjim.
Kmalu sta se pa obe stranki dejanski spoprijel«.
Polieija je aretirala nad šeststo komunistov in več oseb, ki zavzemajo v državi važno stališče.
Veliki oddelki Miriditov, katere so albanske čete pr^gnaale, so pribežali na jugoslovanska tla. Miriditi, krščansko pleme v Severni Albaniji, so pred kratkm prokla-mirali svojo republiko.
Sedaj so naprosili Srbe, naj jih podpirajo v njihovem boju za samostojnost.
SENATOR FRANCE JE ODPOTOVAL PROTI RIGI.
Riga, Letvija, 23. julija. — Senator Združenih držav, Joseph I. France, ki je pred kratKim od-jjotoval v sovjetsko Rus:jo, da j)rouči tamošnje razmere, je danes brzojavil semkaj, da bo v ponedeljek odpotoval iz Moskve na poti proti Rigi. Semkaj bo dospel v sredo.
MANILA POZDRAVILA NADŠKOFA MANNIXA.
Manila, Filipinsko otočje, 22. julija. — Nadškof Mannix je dospel včeraj semkaj iz Honkonga na Kitajskem ter bil deležen navdušenega sprejema, prav posebno od strani Ircev. Jutri bo odpotoval v Melbourne, Avstralija, ter s tem za vršil potovanje krog sve-'ta. V tem času je obiskal Združene države, Anglijo ter druge (evropske države in tudi papeža.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m potom naia banke isvriojejo po niski eeni, sanealjivo tn kitro tVAeraj so bila mit cena slodetot
JUGOSLAVIJA:
Baapoiilja mm sadnja potte In fsplaftnje "Kr. poitnl čakovaf Urad" In "Jadranaka banka" t LjubljanL
300 kron____$2.10	1,000 kron ____ $ 6.90
400 kron ____ $2.80	5,000 kron ____ $34.50
500 kron ____ $3.50	10,000 kron ____ $68.00
ITALIJA IV ZAAFDXNO OZEMLJE:
Razpošilja na sadnje po*U ia laplačnje "Jadranska banka" fTntm,
50 lir ...... $ 2 00
100 lir ...... $ 5.30
300 lir ...... $15.00
500 lir ...... $25.00
1000 lir ...... $49.00
AVSTRIJA:
Baspoiflja na sadnj« polt« In Uplaiuje "Adriatiacb« Bank" na Dunaju«
1,000 nemiko-a v atrijskih kron____$ 2.30
6,000 nem*ko-av«trij »kih kron ... $ 10.50 10,000 oomško-avstrijskih kron .... $ 21.00 60,000 nemško-avstrijskih kron____$100.00
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja s« večkrat nepričakO' vano; Ia toga razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vnaprej Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe v roka
Kot generalni sastopnik! "Jadranska Banka" In njenih podrnft nie imamo ssjamčen« i rv an redno ugodne pogoj«, ki bodo T«like ko rieti sa ona. ki as I« sli s« bodo poalnievsli naie banka.
po H« w M
Frak
ft podati a]MJ po
Ofte, aH p«
HMMMl In M
T*
0DG0V0R AMERIKE IMARGKANCI SO
NA RUSKE PROŠNJE
NABILI ŠPANCE
K6RLIČEK SE
ZOPET REPENČI
Ameriška vlada je odgovorila na' 10,000 domačinov je porazilo šPan-!Monarhisti na Ogrskem in v Av*
nrnsnia i t Puciia no i Qii<<^<i -ni: „i__-i. •______i a.,.. . . , ....	°
prošnje iz Rusije, naj Rusija naj prvo oprosti ameriške jetnike.
Washington, D. C., 23. julija. Poziv ruske sovjetske vlade za zdravniško pomoč in živila v boju proti epidemiji kolere in drugih nalezljivih bolezni v Kusijv„ ne bo zadel na simpatičen odgovor v tej deželi, dokler ne bodo boljševiške oblasti oprostile vseh ameriških jetnikov, katere se drži tam. Tako se je danes ofieijelno objavilo tukaj.
Državni department sieer ni še dobil prošnje za pomoč od strani sovjetske vlade ter se tudi ni sprejelo nobenega miglaja, da nameravajo sovjetske avtoritete iz-premeniti svojo politiko z oziroin na ameriške jetnike, ki se nahajajo v oblasti sovjetov.
Izjavilo se je, da bi bil najbolj primeren uvodni korak sovjetskih oblasti v njih naporu, da uvedejo pomožno kampanjo, dokazati svetu, da niso državljani nobenega naroda izpostavljeni tež-kočam ali celo zaporni kazni iz njih rok. Dočim se je glasilo, da ni Amerika še nikdar odtegnila svoje pomoči narodom, ki so se v resnici nahajali v zadregi, se je obenem dalo izraza mnenju, da bi bilo za rusko vlado predvsem primerno dati ameriškim držav-lanom isto prostost gibanja v Rusiji kot so ta deležni ruski državljani v tej deželi. Ta njno potrebi korak mora storili ruska vlada takoj, če hoče biti deležna podpore s strani Amerike.
ske sile in general Silvestre je ba
je izvršil samo nor.
Madrid,
;panska.
ju uja.
triji pripravljajo povsem javno tla za nadaljni poskus.
Berlin, Nemčija, 23. julija. —
Najti je številne znake, da se pripravlja p rej sni cesar Karol na nadaljni poskus, da se polasti prestola Ogrske. Novice, ki prihajajo iz Budimpešte, kažejo, da so monarhisti zelo zaposleni in da pričakujejo Karola na ogrski ras-ji v teku par dni.
Liberalni profesorji na vse-
j Španska armada \ Maroku, ki Je j operirala proti ustašlern in roparskim tolpam, ki so že leta in ! let terorizirale Berbersko obal, je bila zopet ostro poražena v • 'tki pro*I premočnemu sovražni ko.
Iz nasprotujočih si poroči! z Lojne f- ,-nte je razvh1!««.. da je
kot de>et tiso' uviVv. d-.brc učilišču v Budimpešti so bili pri-iboroženih in pr-dslavljajočih j siljeni odpovedati se svojim služ-večjo silo kot so Spanci domne j bam. Monarhistiene organizacije vali, vprizorilo pre-e'.u*t!lca napad operirajo povsem javno v Budim-na španske sile, ki so se nahajale pesti in mesto ne govori o nobeni v bližini Iberiguen. G« nerai Sil- drugi stvari kot o restavraciji vestre, poveljnik v>eh šp-iiwkih; Habsburžanov. sil v onem okraju, k odredil, da Dunajski listi so vznemiriem se morajo čete unnkniii proti vsprieo tega gibanja, kajti Avs-jAniluaI-	i.trlja noče ničesar slišati o Karolu.
Ko bi bilo mogoče umika i je i List "Arbeiter Zeitung" je raz-iustaviti tam ter ojačiti pozicije, kril dejstvo, da se nahaia na Du-
LOLJŠEVIKI SO POZVALI OPOZICIJO, NAJ POMAGA REŠITI RUSIJO. — IZGRED POVZROČENI OD LAKOTE, SO PRVIKRAT I2SILLILI IZ SOVJETOV PRIZNANJE, DA SO BREZ MOČI. — VSE STRANKE SO SE VDELEŽILE POSVETOVANJA GLEDE SEDANJEGA POLOŽAJA.
Berlin, Nemčija, julija. — Prvikrat v zgodovini se je moskovskih boljševikov lotila resnična panika, ko jim je zarpetila velikanska lakota v zvezi s kokro. Izgredi, povzročeni vsled lakote in kolere, ao že izbruhnii v raznih mestih in vaseh ter se nadaljujejo v velikem obsegu. Boljševiška vlada je odposlala kaznihio ekspedieijo na lazile kraje, da zopet uveljavi red ter spravi pod kontrolo ta izbruh ljud si;ega obupa.
Prvikrat v štirih lotili, to je iz;.a časa, ko so se boljševiki polastili vrhovne sile v Rusiji, so sedli Rusi, pripadajoči drugim strankam, za isto mizo /, boljševiškimi voditelji, da razpravljaj* o sredstvih. kako odpomoči položaju.
Brezžična brzojavna poročila iz Moskve naznanjajo, da se je vršil (.lanes v Kremi ju sestanek, katerega so se vdeležili Kamenov, Krasili in Lunačarski, zastopajoči boljševike; Kiškin, Prokopovič in Kut-ier, stranke kadetov ali oktobristov; Vera Figner, Maksim Gorki in Lusko v, zastopniki socijalnili revolucijonarjev ter grofica Aleksandra Tolstoj, zastopnica manjševikov.
Kamenov je govoril v imenu sovjetske vlade. Obljubil je ofieijelno sodelovati, da se reši miljone ljudi pred lakoto ter dal veliko svo to na razpolago medstrankarskemu komiteju, ki je bil imenovan.
Izjavo Kainenova smatrajo tukaj za priznanje brezmoči moskovske vlade, da bi obvladala položaj brez sodelovanja protiboljševiških elementov v Rusiji.
Soglasno z drugimi poročili iz Moskve, je centralna eksekutiva sovjetov za nedoločen čas preklicala vse sestanke ter porazdelila svojih 400 članov po različnih provincah, da nadzorujejo pomožno delo. Sovjetska vlada spoznava, da je njena pogibelj neizogibna, čh ne bo mogla obvladati lakote in kolere in da bo izginila v vrtincu groze, ki je pričela obkrožati in požirati Rusijo.
Največja nevarnost, ki preti moskovski vladi, je pomanjknje ži-
\il za rdeče straže ter za boljševiško armado v splošnei« Radi neza-I -» •! - i	.	.
jciostnih racij so se vojaki že večkrat uprli. Tako se je naprimer uprl Lastlovsk polk v Petrogradu iu le z največjo težavo je bilo mogoče u^tajo zatreti.
Leon Trocki je bil imenovan živilskim diktatorjem in vsledtegf, l>o najbrže nastalo čisto vojaško diktatorstvo, knteremu bo načeloval iTrocki in se bo najbrže tudi v velikem obsegu obnovil terorizem.
Zapadna Evropa, posebno pa Nemčija in Čehoslovaška, hoče sicer pomagati ruskemu narodu, pa ne ve, kakšno pomoč bi mu-mogla nuditi.
PŠENIČNA ŽETEV V KANSASU
I se je neki zbor domačih čet udal Marokancem. To je zelo oslabita j špansko obrambo in ko so domn-jčini vprizorili napad z veliko silo. i so bili prisiljeni umakniti se ter j so pričeli bežati pred veliko premočjo nasprotnikov.
Španske sile so se v svojih operacijah proti Marokanetm pomikale s severa in zapada proii mestu Alhucemas ob obali, a napredovanje je bilo počasno, ker so se poveljniki posluževali preje mirovne penetraeije ( ?) kot pa sile. Po močnem odporu so iztrgali Spanci iz rok Marokancev goro A Ibarra n ter potiskali preko nje, ko je prišel prvi udarec od str«.
Topeka, Kansas, 22. julija. — Poročila, ki prihajajo iz različnih delov države, kažejo, da se bo pridelalo približne 122 milijonov buš-ljev pšenice. Tako poroča državni poljedelski v\et. Pridelek letošnjega leta smatrajo za četrti največji pridelek v celi zgodovini držav.
Dosedaj so zmatili šele eno petino pridelka. Prodaja pšenice je zc!o živahna.
i
IZPREMENILA ŽENINA NA PREDVEČER POROKE.
Lancaster, Pa., 23. julija. — William Seachrist in Miss Edna Eschelman iz Millersville sta prišla danes zjutraj v Lancaster, da odredita vse potrebno za njih poroko, ki se bo vršila danes zvečer.
, Dekl'ca ie bila poročena danes, ,a ne s Seaehristom. kajti pobegnila je v Maryland s svojim občudovalcem, Karolom Schulzbach iz Lancastra, s katerim se je sestala potem, ko je ušla svojemu ženinu. Družina neveste se je zavzemala za Seachrista, a deklica jt bila dragih misli.
nau skupina 52 madžarskih častnikov visokega čina. katere vodi polkovnik Benicki. o katerem je znano, da je velik monarh ist. Vsa znamenja kažejo, da pripravljajo pristaši Karola teren zanj z naj^-večjo skrbjo in previdnostjo.
Te novice tečejo paralelno, čeprav niso v nobenem stiku z govoricami o nameravanem napadu na stradajočo Rusijo. Glasi se. da je dogovor, ki je bil pred kratkim sklenjen, omogočil skupen napad na Rusijo.
Pričakuje se, da bo poljski maršal Pilsudski vodil ta napad. (te je to resnica, potem ne zasluži ta banda nič drugega
HELGOLAND PROSI ZA LOČITEV OD NEMČIJE
Obrnili so se na Ligo narodov s prošnjo, naj se proglasi otok za nevtralno ozemlje.
ni domačinov. Šele takrat se je kot da se jo uniči. Poljaki in Ru pričelo umikanje in domačini vjmunci, lepa družba! Tn napasti španski armadi so pričeti dezerti-j hočejo stradajoče Ruse!)
„ I Ker ni ustavna Stabilnost na Pn Annual je bil odpor Span- Poljskem mogoče pred izvolitvi-eev sijajen. General Silvestre je jo naslednjega parlamenta, se bo izročil poveljstvo nad odd-lkom. v slučaju vojne z Rusije maršal Jvi je napredoval proti Alhucemas. Pilsudski najbrž proglasil dikta-polkovniku Manella, a ko je spo-11 or jem Poljskega ali pa prvim znal resnost položaja, je prevzel,konzulom. (Poljski megalomani osebno poveljstvo, odposlal T)rez- ' res ne zaslužijo drugega kot ru-žične brzojavke za nadaljna oja- sko nagajko in pruski bič )
Helgoland, Nemčija, 23. julija. Prebivalstva Helgolanua, malega otoka v Baltiku, je poslalo prošnjo na Ligo narodov, v kateri prosi za nevtralizacijo tega otoka pod varstvom Lige ali pa zopetno a-neksijo od strani Anglije. Ljudje so dali izraza upanjem, da jih bo konvencija Lige narodov, ki si bo vršila septembra meseca, oprostila nemške kontrole, o katerih izjavljajo Helgolandei, ki so bili še rojeni pod angleško za-stvo, da krši številne določbe dogovora", ki je bil sklenjen ob času, ko je Anglija odstopila ta otok Nemčiji leta 1890 v zameno za Zanzibar.
Komitej G2 prebivalcev Helgo-landa, obsegajoč zastopnike različnih organizacij • na otoku, je obiskal Berlin ter se posvetoval z zavezniškim razoroževalnim koml-
prr.v je bil nekoč petkrat tako velik. Morje je trgalo otok do leta 1910, ko so Nemci zgradili velikanski zid krog otoka, obstoječ t iz konkreta in jekla. Otok ob via-Jduje zapadni del kielskega kana-|la ter se ga imenuje Gibratarjem svernega morja. Prvi mornariški spopad v vojni med Nemčijo in Anglijo se je zavrsil v bližini Ilelgolanda.
Prebivalstvo otoka obstaja iz 3000 duš, ki govore neko frizij-sko narečje. Narod se preživlja z ribolovom in trgovino.
ANGLIJA NOČE HILLQUITA.
London, Anglija, 21. julija. — Soglasno z nekim poročilom Daily Ileralda so angleške oblasti prepovedale ameriškemu socialističnemu voditelju, Moricu Hillquitu izkrcanje v Angliji. Hotel je iti v overju s krova ladje, a smel le v neki hotel, v katerem je prenočil. Dobil je naročilo, naj se odpelje Doverju s krova ladje, a smel le v Francijo, odkoder je prišel. Hill-quit je hotel v Anglijo, da prouči t unošnje razmere.
čenja ter odredil neposredno lz-praznesje Annual poziciie. Ko je zmanjkalo Špancem munieije. so pričeli bežati na vse strani. Edi-
Ker je odšlo več oddelkov francoskih cet iz Gornje Slezije proti Gdansku, se je bati, da bodo vprizorili Poljaki konecno listajo v
nole general Silvestre polkovnik j tem mestu 1er ^ruiUi "slav-Mane la m polkovnik Morales all!no» poljsko republiko. Nemci tr-
IXVTCnli srnnnmnr1 nli nn luli	i ,, , , , . ,
dijo, da ho izbruhnila ustaja takoj ob prihodu francoskih čet.
izvršili samomor ali pa bili ubiti od sovražnika, obenem z člani njih štaba.
Umikanje je pomenjalo velikansko nesrečo. Sledili so obupni boji maža proti možu, tekom katerih je padlo na stotine mož. Marokan-ci so odrezali španske komunikacijske zveze in neko poročilo pravi, da je bil general Silvestre obkoljen s svojim štabom od sovražnika in da je rajše izvršil samomor kot da bi padel v roke sovražnika.

španskih čet v Maroku, generalom Berenguer, ki poroča, da ne obstaja uiti najmanjša ne^ arnost z oziroma na Melillo, glavno špansko postojanko v Maroku.
ROJAKI. NAROČAJTE 8E I NA "GLA8 NARODA" NAJ-
Vlada je sedaj v stalni brzojavni VEČJI SLOVENSKI DRV. rezi s vrhovnim poveljnikom' aia V ZDB. DRŽAVAM.
|tejem o naporu, da popravi veliko napako, katero so baje zavezniki napravili s tem, da so pustili v versaillski mirovni pogodbi ta otok Nemčiji.
Uničenje utrb in mornariškega pristanišča na Helgolandu napreduje dobro pod vodstvom zavezniških častnikov, a treba bo ua-daljnih dveh let, da se popolnoma uniči utrbe, za katere je izdal kajzer na račun nemškega naroda več kot petdeset milijonov mark v zlatu. Stroške uničenja, katera mora istotako nositi Nemčija, se eeni na štiri miljone mark.
Tekom vojne so bili vsi civilisti na Helgolandu deportirani v Hamburg ter so dobili listine, da so angleškega izvora. Zasledovalo se jih je kot špijone. Domačini trdijo, da je otok tako velike važnosti za svetovni mir, da nikakor ne sme ostati v nemških rokah.
Helgoland obsega le ozemlje ene petine kvadratne milje, če-
Potni listi.
Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je do* ma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica.
Navadno pismo ne zadostuje več.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu ene občine, v kateio je pristojen, po do-movnieo, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine.
Frank Sakser State Bank, <B Cortlandt 8L, New York, N. Y.
GLAS NARODA, 25. JUL. 1921
K ^L	A	j^fc	99 je spoznal j. da je predstavljalo njeno najbolj dragoceno posest. —
VI mm ^m	mm	1%	mM mm	Celo neki zapuščeni otok sredi Atlantika, katerega ni braziljska
lAH BAILVI
FUBUBHDrO OOKFAJTK
LOUI« UNKDIR.
0*.- J J**.
Urn CWMMllM anri AM* rt Manhattan.
•» Abov« Offlolarai York City. N. V.
vmH ten
••dell in trasnlkaf.
Y«rk xa cato n nI IK u cat«
wrm
97 M
It.M

L A I (Vataa iar
N A II 0 t A
•undift an« r—rtt HM
M M prtobdnjajo. Denar naj aa blaoorott iU kraja. nmroCnflcoT ©roalmo. M 1 al. te ki tre}« najdemo nnalomfkn.
LA1NAVIOOA ■onualt af Manhattan. N«w V ar k. Tataptiona: Cortumtft
N. V.
VZHOD.
(Irki poročajo «» velikih uspehih. V enem samem
mornarica nikdar zajedla, je zahtevala Brazilija zase z velikim šu-[mom in krikom, ko je hotela tam Anglija napraviti svojo kabel jsko Ipcstajo.
Tretji razred pa je daleko najbolj važen v Braziliji. Plantažni ki sicer ne žive ob obali. 111 njih liaziranje je ze!.» nasprotno onemu, ki žive ob obali. Ti kupujejo zelo maol importirauih stvari. Svoje de-luvce plačajo z milrebi. dočim prodajajo -voje produkte za dolarje. Cim manjša je torej vrednost do- daljeval s tradicijo Rio Branka maeegra denarja, tem ljubše jim je. j ter tudi predstavljal veliko moč Pridni so in inteligentni ter govo-,v svoji lastni deželi. Domieio da r« le o obsegu in kakovosti svojih Garna je imel manj upliva doma. plantaž. Ne vidijo do*ti Anierikan- a je delal odkritosrčno in pametno cev. a ljubijo in cenijo one. s ka- za dobre odnošaje in nobenega terimi so se se>tali. Xjili gost oljub- j dvoma ne more biti. da je spoznal nost ne pozni nikakih meja ter se predsednik Pcssoa važnost dobrih odkritosrčno vesele, če se morejoodnosa jev med Združenimi drža-naueiti kateiekoi stvari, katero j vami in Brazilijo tekom svojega jim pokaže tujec. Njih sinovi bo-[obiska v tej deželi, de vladarji naslednje generacije, Brazilija se zaveda, da ti*"i nje-kajti oni so proizvajalci bogastva na slabost v njenem obsegu. Z iz-ter resnično hrbtišče naroda. — j jemo Chile in Ekvadorja so vsi
Delavski razred Brazilije, ki ob-;"arodi Južne Amerike njeni nest oja iz črncev, Indijancev ter ev- posredni sosedje in vsi možni sov-ropskih prisel jencev in ki teje naj ražniki. čeprav so dosedaj odno-1 rž 75 odstotkov celokupnega pre-,šsji povsem miroljubni. Brazilija bivalstva Brazilije, katera šteje 31 ponosna, da je bila naša zavez-niilijonov ljudi, nima niti najina-j1^0* v veliki vojni, edina repub-j 11 j šega pojma o Združenih državah p-ka v Ameriki, ki je dejanski j Ve sicer za obstoj anglosaškega napovedal a vojno Njen narod je plemena, a spravlja Amerikance| ^dovoljen, da lahko smatra Ame-Angleže v isti razred pod ime-jrikance za svo.ie prijatelje, znano. rom *Inglese%"\ katere pozna kot! s trgovskega stališča se je treba
dnevu so baje vjeli trideset tisoč turških nacionalistov. j < V ta poročila resnična, ali n«% zaenkrat še ni
No, čl* so, ImjIHO kmalu videli, kaj pomeni ruska zveza | \r vrst ne ravnarelje in inženjerje. j spomniti, da uno mi najboljši pd
s Turško kmalu h....... videli, če so Rusija, Afganistan jKob.vratenje valute jih malo za- jemalci Brazilije. Amerikanski do-
111 Turčija pripravljene izpn-govoriti zadnjo in odločilno "lma-	m,lrels zai,je vedno ^ rji sG vedno na razpolago v od-
,	•	. .	, - •	, ;i„, • i • ...... iiuilreis in pretekle izkušnie so po-jP^do zu brazil jsko kavo .n gu-
besedu z vsemi onimi evropskimi velesilami, ki so za- . . _ v ... . J K	« . i - •
interesi rane v Mali Aziji in Indiji.
B<
rala Brusilova. Ludeildorff je nekoč rekel o njem, da jejnila. če bodo ljudje potrpežljivo !ZIal° .ie preje preko Londona tO največji vojaški ženij. Ill Če se Ludeildorff tako iz-j^kali. Ker razen tega črnec v|i'i dosti te"a zlata ^ obtičalo razi, mora že biti nekaj' res.	splošnem ne dea več kot po štiri!tam v zameno za izdelano blago.
v. 1 t> 1	1	-i	dni v tednu, mu je mogoče izhaja- Odjemalec, ki kupuje z denarjem
Ako bo Brusilova sovjetna armada začela pro-1. n;!vrže Še en dan dela. ka- v svoji roki, ;e vedno dobrodošel
kazale, da sta sladkor in meso da-jBilJ- 111 v bližnji bodočnosti je pa 1 e cieer dražja kot pa pred enim-pričakovati še veliko večje število djševiki imajo izbornega vojskovodjo V osebi jieue- , letom, da pa se bo stara cena vr- dolarjev v zameno za rude. To rusilova. Ludeildorff je nekoč rekel o njem, da je nila. če bodo ljudje potrpežljivo jflato je šlo preje preko Londona
iil dosti A—	* 1 1
dirati v namenu, da se pridruži Turkom, bo Anglija P"-'dar pritisne sila. Ako bo Amerikan1"11 časten gosr. Ako si ne pridobi sil jena takoj napovedati vojno. Ker se ji pa zdi škoda |eem mogoče organizirati železno 'prijateljev, j" to njegova lastna
ziliji. kar je sko- Aapaka.
jim ni treba bati V splošnem se lahko trdi. da je nobene antipatije od strani teh Brazilija naš najboljši odjemalec ! prijaznih, a nekoliko indolentndi v Južni Ameriki. Vseh deset narodov Južne Amerike ima svoje
lijani so napravili v Brazilijiter se razlikujejo
j dosti denarja ter so lastniki hiš in T?1"	v
Francija bo pa pri vselil telil igrala ulogo črnoglede-'drugega posestva Vsletl te^a ima- 0£lrn- Brazilija pa se neizmerno J-a in jeznega nevtralea.	^	jo svoj interes v deželi ter so koJraaknje od vseh ostalih tako gle-
I. - . . - 1 1 - 1 -	- -	de plemena Kot glede svojih tra-
in mtrraži An^ijo Za,tnu, n.i,,,,. up.i,)^--^
va na bližnjem iztoku.	[zaveznikov, med katere so šteli	Je ne	C'ePrav ni
ln leta je tega, odkar so ''Mesija" — Wilson, ti- tndi združene države in Portugal-!1*3 domnevatl- da sovraži to- kar ger — Clemeneeau iu lisjak — Llovd Cieorge na papirjusfco poleg svoje adoptirane tiomo-»,.ln]uj(\spa,,skL11Hro<Il1 111 °bratl10' napravili mir v Evropi.	'	' ---	Je vendar resnlt'no-da se ne l,n"a
svojih vojakov, bo iskala zveze pri Japonski in Nemčiji, j industrijo v Brazi Iiumimski. Bolgarski in Grški.	|r0 verjetno, se jii
Nji bo šlo v prvi vrsti za nadvlado v Mali Aziji. Svojim zaveznikom bo pa obljubila kot ceno za po- ;Jj'uJjj moč evropsko Turčijo, Krim, Besarabijo, Ukrajino, kosi ' jta"uja Sibirije na daljnem vzhodu iu stare baltiške province. Francija bo pa pri vsem tem igrala ulogo črnogled n jeznega nevtralea.
Francija namreč ljubi Turke, sovraži pa Nemce in l1"'«11" in dob;i državljani, čeprav sovjetnn vladu
Evropa in Azija pa že stoletja in stoletja nista bili tako malo pomirjeni kot sta sedaj
Strašno lice vojne s«* reži naprestano izza maske tajne diplomacije.
Brazilija, najboljša prijateljica Strica Sama.
Poroča Charles Evers.
vine.
t, ..... , ... ,	Brazilija za njih odobrenje ali ne-
1'olitika braziljske vlade ie bila	-d	......
v , odobrenje. Ponosna je. da je bila r.ioeno pro-ameriska izza «*asa. koi „-	-	....
- , ,	t^. t-.	,	, . ;r:asa zavezniea v vojni 111 iz tesa
je bil baron Kio Branco braziljski! „„ •	ri . , ..
m *' , ponosa se je r .-»rodilo eu^t vo pri ja-poslanik v W ashmgtonu. Ta m oz t	• i - r .
. . ., ,	.	, , , ., teljskih odnosajev. ki bo v teku
je Lnl zelo zmozen in dalekoviden -	t ■ A i- i *	i
,. ,	.	..	. '<*i:<a postala tradicija, katere ne bo
diplomat m njegov upliv na lav-j.	^ ,. ,	..
t	! mogla ogrožati ekscentncnost ne-
n> m n en i e v Braziliji je kopm j j kateri h posameznikov v Rio de Ja-mogoče preceniti. Nabuco je na-'neiro ali v New Yorku.
Dopisi
Pittsburgh, Pa.
naši pittsburški naselbini se
-lučaju je pa bolje, da pustimo »1 var pri miru. Sicer jV jako za-
je v zadnjem času zopet pričelo! lost no. da skoraj 1500 slovensko
Potniki, ki se vr.ičj.jo i/. .Južne Amerike, dajejo v splošnem na zelo določen naein izraza svojemu mnenju glede mere prijateljstva al- sovražnosti, na katero so zadeli v različnih deželah Južne Amerike. a njih mnenja se tako zelo razlikujejo drug od dmgega, da pušča-.	-	■ j. čiutelje v tej deželi v dvomu glede tega. kakšno ie resnično raz-j;ivalill,) zanimanje za vstaaiovitevj«,n,eiika«^di državljanov v Pitts-položenje teh ljudi napram nam. Razentega pa se javno mnenje iz- l'«htiene»ea kluba. Tega sicer ni|,,urghu_ninia nikake politične or-preminja od lela do leta in včasih celo od dneva do dneva. OOividno !ptttnfba* kajti tak klub > l,il vsta-iPolitična organizacija, \i vzrok teh nasprotujočih -i poročil ta. da e obiščejo potniki vsi istih llovlJen Pred in S* j«' steie	članov, bi imela
treba samo oživeti. Da je klub za-j,mi0o° v«rjl vpliv, nego si mi 1110-spal. smo bili krivi sami. kajti ni-j,cmo predstavljati. Taka organi-suio se dovolj zanimali za njega zat Jja bi iiuela Ve*\H vpliv, kot kak napnnlck. P<»slovanje }H»litjčn»-ga jmestn' občinski odbornik, večji kluba v marsičem razlikuje od	kot kak policijski komisar,
ont«ra pri ]>odpornem društvu. Prit'11 s tako organizacijo za nami bi političnem društvu morajo članiise	marsikaterega Slovenca
n?est in da se ne seštanejo z i>tiiui ljudmi. Pred desetimi ali dvanajstimi leti j** prevladovalo o<*tro sovraštvo v sreiii Colombijeev in t'i-leneev napram Združenim državam. Danes pa iijs li ljudje prav tako spoštujejo ter nam zaupajo kot kakemu drugemu narodu in Colom-1 ija je stopila z nami v tako tesne trgovske s1;ke ter tako zelo napredovala v smeri proti politični spravi, da bo dober sporazum z nami brez dvoma trajen.	„ ____,
Brazilija je bila od nekdaj uganka Južne Amerike. Dežela je'il)U,ti d«d>ro voljo in pa noomah-;»P^1 v mestno ali okrajno slu-tako velika in uplivi meSanib plemen, ki stanujejo v Braziliji, so ta-|,jivw P^verjcnje v društvene vo-rbo» kar uam Pa Pri sedanjih raz-ko raznolični. da se jih lahko napačno razume. Portugalci so vsepov- H't'dje. Vsle<l tega je potrebm
^^•d po deželi. Ali je mogoče, da bi enako misili. glede danega pre-l-N1 članstvo političnega kluba iz-i------------moramo zateči
meta ti Portugalci, Indijanci ob Amazoni, črnci od Maranham pa_______ .	__
Rio de Janeiro. Italijan: v St. Paulo in Nemci v treh južnih provin- j imelo zaupanje. Ako hočemo do-|um ^Unkfiljonarju, katerega so cah?	seči kako moč. potem se moramo j m°SOČe ravno naši gla-v»vi sj>ra-
p<.-sluziti sistema, ki ga imajo A-|v,li. na Poli^čni stolček. Sedaj je merikanei. Ameriške politične or-!Vrtilko	rojakov v Pittsbur-
ganizaeije si običajno izvolijo svo-	riuIi dobili kako
je takozvane "liderje" in le-ti}Pri nie<tu, toda ne morejo ga navadno govore v imenu organi-jker "imajo nikogar za senzacije Politični klub. katerega	Xe ^1»<«tevajo nas, ker nismo
Kljub temu pa je bila asimilacija plemen v Braziliji čudovito uspešna. Brez vsakega mahanja z zastavami ter popevanja narodne himne s" -»i ti judje pridobili resnično ljubezen do dežele. P rise-1 j« nci, z izjemo (iallego-, iz severne Španske, se redkokdaj vračajo v Evropo, celo takrat ne. če so postali bogati ii\ vsi. prav posebno pa Nemci, vztrajajo ljubosumno pri svoji braziljski narodnosti, brez a sake formalnosti naturalizacije.
Braziljce se lahko razdeli v štiri razrede, birokracijo, trgovce, plantažnike in temnopolte ljudi, črnce in Indijance. Potniki, ki obiščejo Rio de Janeiro, bodo seveda prišli v stik 5 prvima dvema razredoma. skoro izključno Med birokracijo je treba «eveda šteti tudi profesionalce, odvetnike iu zdravnike. To so dobrostoječi državljani iz dobrih družin, ki kupujejo importirano blago. Izza vojne so kupovali ameriško blago in sicer za dvakrat tak«, visoko ceno, kot so jo plrčevali pred vojno Oni se ne razumejo dosti na denarno vrednost vendar pa domnevajo, da je sedanji neugodni položaj pripisovati — premeščen ju denarne kontrole iz Londona v New York. Oni mislijo, da so Amerikanei odgovorni za zmanjšano kupo\;.lno silo milreisa in ne razumejo dobro Amerikancev. s katerimi so prišli v stik in to iz vzrokov, katerih tukaj ni treba ponavljati. To je vprašanje temperamenta in plemenskih idealov ter se tiče tudi izobraženih slojev v drugih južno - amer. republikah. Trgovci in bankirji ne goje nikakih iluzij glede valute. Več vedo o njej kot vemo mi. a nasprotujejo vsi-
vsak posamezni član hoče biti "|i_jorKa»iZ1™ni. če bi pa bili organi-der'\ ni popolnoma nič vreden v!zirani to ^ pravi, če jim bi bili očeh političnih mogotcev. Mnogo!v sLanu zabrusiti, da razpolaigamo takih klubov je že zaspalo in sicer s toliko in toliko organiziranimi vsi cd tega. ker je vsak posamezni -lasovi- pa bi bila stvar povsem
član nastopal kot "lider" in govoril v imenu organizacije. V imenu organizacije naj govore tisti.
drugačna.
Kot, predsednika bivšega političnega kluba me je več tukaj
katere bo članstvo postavilo, a mij*n.i»h rojakov naprosilo, da skii-ostali moramo pa take naše vodi-i''"^m občni zbor članov in pa dru-telje kar najbolj mogoče podpi-'"^1 slovenskih državljanov, žive-Razume se. da bodo dobili j čili v Pittsburghu. v namenu, da
se politični klub ponovno oživi. V sled tega poživljam vse tiste slovenske državljane, ki se zanimajo za politično organizacijo, da se za gotovo vdelexe občnega zbora, ki se vrši v nedeljo 31. julija oh 2. uri popoldne v Slove-nskem Domu na 57. eeati. Na tem zboru se bo-
rati.
naši voditelji pri rednih mesečnih sejah instrukeije od članstva, in pri zastopanju našega političnega kluba bodo lahko z mimo vestjo rekli, da zastopajo mnenje naše organizacije. Vsak posamezni član
ljevanju ameriških trgovskih metod.
Ta dva razreda, takozvana inteligenca Brazilije, gojita napram Jbo imel priliko izraziti se na seji, nam srd ter jih ne bo lahko spojiti z Amerikanei. Kot narod uživa-^toda kadar se gre govoriti v jav-mo njih rešpekt in občudovanje in predvsem se Braziljci niti malo ne nosti, potem naj to »prepusti našim brigajo za H*iti, San Domingo, Nicaraguo ali Panamo. Brazilija ni!voditeljem. Ako se bomo držalil,DO natančneje pomenili, kaj nam bila nikdar proti imperializmu n dvakrat, s pomočjo .prekanjene di-'tega, sem prepričan, da bomo do-jJe treba ukreniti, da se zasigura plomacije, je bila Bolivija oropana ozemlja, glede katerega je pozne- segli velike uspehe, v nasprotnem eksistenca in napredek slovenske-
Peter Zgaga
OtLiitt -
Sin je brzojavil svojemu očetu:
"Oče, pošlji denar. Jaz sem suh. Če ga ne pošlješ, bom v vodo skočil".
• * *
Poznam restavracijo, iz katere prihajajo opoldne ugledni gospodje. Toda vsi ti gospodje niso obedovali. Nekateri med njimi so namreč natakarji dotične restavracije, ki gredo drugam obedovat.
* * *
Ko seže tvoj sosed v zadnji hlačni žep, ne veš. kaj bo privlekel 11a dan : revolver, steklenico ali žepni robee.
# * •
—	Sram vas bodi — se je jezil župnik nad farmer ji, ki so prišli k procesiji za dež. Bog vas mora biti žalosten, ker imate tako malo zaupanja vanj. Za dež ste prišli prosit, pa ni nihče prinesel marele seboj.
* * *
Mož je prišel pozno ponoči domov. Potihem je šel v svojo sobo tei se spiazi lv posteljo. Žena ga je slišala in pomislil sama pri sebi:
—	Le čakaj, ostrašila te bom.
Zavila se je v belo rjuho ter šla
k njegovi postelji. Mož jo je vprašal s trepetajočim blagom:
—	Kdo je?
—	-jaz sem duh, — je zašepetala žena.
—	O, potem je allright. Sem že
mislil, tla je moja žena.
♦ *
*
—	Kam vas je vgriznil pes? — je vprašal sodnik.
—	O moj Bog, tri dni nisem mogel sedeti.
• * *
—	Naša kokoš ne nese več jajc. Zaklali jo bomo — je sklenila gospodinja.
—	Ali mislite, da bo to kaj pomagalo.' — je vprašal profesor.
* * -
Ko sta šla prijatelja po stop-njicah, je vprašal prvi drugega :
—	Ali ve t' oja žena, da bom pri šel k vam na kosilo !
—	Ne, ne ve. Jaz sem se bal povedati.
«
*
Najlažja srvar na svetu jc zadovoljiti žensk o, t oil a najtežja u-
ganiti. kako naj se jo zadovolji.
• * •
Zdravnik je zgodaj zjutraj vstal.
3ftiQ0Hhitmit0ka
Ustanovljena 1. 1898
Kalni. 3tei>turta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
(M
PndMdnik: RUDOLF PEILDAN, 933 BL 185ti St., GlevelattQ« U. Podpredsednik: LOUI8 BALANT, Bo* 104, Pearl Avenue, Lorals, O, Tajnik: JOSEPH PIHHT.Bl*,	Kina.
Blagajnik: QjfiO. L. BRGŽJCH, KIj, Minn. Blagajnik nelsplaCcDUi amrtain: JOHN HO TORN. 024 U. 2nd W. Duloth, Mina.
Dr. JOB. ?. GRAHIK,
TiM UrnvmSki
MS B. Oblo St., N. B.,
Plttaburftk, p«.
MAX KKBŽldNIK, Box 873. Bock Spring, Wyo. MOHOR MLADlO, 2603 So. Lawsdal« Are., LUicato, 111. FRANK SKRABEO, 4822 Washington St., Dwver, Col«.
r«nw *Otr:
LBONARD BLABODNIK. Box 480, Fly. Minn. GREGOR J. PORKNTA, Bax 176, Black Diamond, Wtflk. FRANK ZORICH. 6217 St CUir A re., Cleveland, O.
VALENTIN PIRO, 819 Meadow Ave., Rocxdala, Joliet 111. PAULINE ERMENO, 638 — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 R. Meea Avenue, Pueblo. Cola ANTON CELARC, 70« Market Street, Wkukegan. I1L -- Jednotino uradno glaaflo: ,'GLAS NARODA".
Ym itrari, tikajoče se uradnih seder kakor tudi denarna poAiija-tro naj se poSUJaJo na glavnega UJnlka. Vee pritoAoe naj se pc«UJa na predaednlka porotnega odbora. Proftoje sa sprejem north ^ Članov la bolniika spričevala naj se počilja na vrbovne** sdravnlkaJ
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ■a obilen pristop. Kdor fell postati Can te o.-ganljrecija, naj se oglasi tajniku blji£nega družtva J. S. K. J. Za usiancvltc* norlU drultev ae pa obrnite na gl. UjtJka, Novo droit v o se lahko v stanovi ■ V. dani ali članica mL
stanovanje; za vsakdanjo hrano pa jt- tudi navdušenje poleglo, ko m d ruffe potrebščine pa že b.dj^e j«- izvedelo, da je nekaj skrite-piclo hodi. Drugače smo še vedno ;j>a za kulisami. J. l{. Z. namerava stare korenine.	namive ustanoviti tukaj banko,
Dolžnost me veze, da sporočim,da bi lahko zalagalo v stari do-ja vnesti, da je kruta smrt spet uiovini svoja fa lira na podjetja, pretrgala nit evetoeega življenja Kd-,r je zasledoval to delovanje, mlademu »Hanu društia Prostost lahko ra/.vidi, da se to podjetje št. 1UG SXIM. Naš rojak Frank j ustanavlja popolnoma po istem l'le je dne 7. julija j>o kratki ter načinu, kakor je ustanovilo S. mučni bolezni v bolnišnici uuu'1. jR. Z. I/, tega sledi, da bodo Slov.
K rank j«- /.bolel dm- •"». julija ter Narodni I).»m, ako se >-ploh usta-je pukliea-ui zdravnik konstatira! inovi, imela v rokah le nekatera vnetje slepiča in priporočal je. da|društva in klubi, med temi seveda se takoj Operira. d<»žet l ie. striejtudi J. R. Z. M.-goč-e ne takoj v pokojnika, j" brez (»b^tavljanja /ačet!:u. ali gotovo prej ali slej. pustil bolnika prepeljati v bolniš-j Opozarjam Torej Sh»ven«e v nico. kjer je bil tako operiran,|(''"hitragi. bodite previdni! Sploh dne 7. jul. j«- pa umrl.	|j,a nikakor ni pravi čas za tako
Frank Fle j.- bil rojen v vasi1 pod jet je. Slabe delavske razmere Selo pri Zagorju ob Savi. IJil jejbodo propn-čile ustanovitev Slov. star šele 1!» let. V Ameriki je bival Nardodnegji Doma. Drugi vzrok eno leto. V stari domovini zai]»u- je j>a ta. da bomo prav kmalu za-.x«-a žalujočega <^'-«'ta, mačelm. eno Čeli zidati slovensko šolo 7. dvora-sestro in dva strica, v Ameriki pa 110. ki bo odgovarjala vsem zalite-dva strica.	j vam. Za to je vsa naselbina 11a-
\ sak si lahko predstavlja, ko-; vdušena, z malo* izjemo. Ker bo lika žalost za sorodnike, posebno j velika večina slovenskih društev jia za <»četa. kateri je izgubil edi- v naselbini rabila to dvorano, niše oborožil z \seui potrebnim ter.ncga sina in še tega v tujin L Xi'kakor ne more Slov. Nar. Dom
šil zajce streljat.
Zvečer je prišel ves utrujen domov te žalosten potožil svoji ženi:
—	Xičesar nisem usmrtil. Žena je pa dostojanstveno rekla :
—	Doma bi bil ostal in izvrševal svoj poklic, pa bi imel več uspeha.
snu bila d:ma prilika, da bi se zjo- uspevati. To naj rojaki dobro pre-kal ob njegovi »omili ter mu vrgel mislijo, preduo glasujejo za to, ali pest prst i v zadnji spomin.	pa p red no podpišejo kako delnico
Žalostno je videti tako mladega'"H pa bond, lantiča ležati na mrtvaškem odru. Toliko sem hotel napisati roja-Mislim, da jih je bilo malo takih,'kom in rojakinjam v preudarek, ki bi se ne solzil ob pogledu na!predno bed,-te
ider. {»osebno pa stric
, , . ... „ ,.	1.....- - kateri je prav >po «>Če-
Dokler sta bila se zaljubljena, lovsko »krbel za
11111 je komole<» vsled samih obje-'kj. n. mov čisto otekel. Sedaj, ko sta po-ročena, je dobil krč v prste svoje <le>ne roke. Toliko čekov mora napisati zanjo.
prevarani.
V prejšnjih časih je imela vsaka južna družina svojega sužnja. V tem pogledu se dosedaj ni velike izpremeuilo. Tudi sedaj ga ima, ram reč — očeta.
mrtvaški Jožef 1*1
pokojnega Fran-1 se ni vstrašil stroškov, samo da bi ohranil življenje mladega bitja; preskrbe! mu je posebno sobo in strežni-o, «i;i lM, ejm-prej
kor lastnega sina.
Rodoljub.
Slovenske novice.
M.
Cleveland, Ohio.
, . .	—-t> f'leveland praznuje f>d
zdrave!, ker ga je ljub.1 ka- o.-,, do 20. julija 125letnico, odkar
bilo ustanovljeno. V ta namen ^ r rank I le je bil mirnega in po- so bile povabljene vse narodnosti stenega značaja. Društvo Prostost Clerelanda, da sodelujejo Vsaka mu je priredilo veličasten pogreb 'narodno^, ako ima le par sto za-m mu položilo krasni vem* na go- stopnikov. se je drage volje od-nulo v zadnji pozdrav. Pogrel, se zvabi klicu župana ler obljubila je vi-sil dime IO. julija na katoli-ivnlelovati v p,»Uii meri. Tako tudi
Punca je zato odpovedala fantu Pokopališče iz Idše g. Ignaca J JugosIc\ani niso zaostali. Ker ljubezen, ker ji je pisal tako sla-	se je vdeležilo tu-jiniajo druge naiodmwti na progra-
b? pisma, da jih ni mogla razka- '!'Jl'llstvo ^ -'"^da štev. 29jmu večinoma kake narodne igre, zovati svojim prijateljicam	Z nVafl,*n,Ak"» w,(WkoM in ples- ali prizore iz njih zg-nlovine,
rojim prijateljicam. • a «
Tvojega imena pa vidim več tako pogosto v listih. — je rekel prijatelj poslancu.
— Vem. da ne. Po mojem mnenju je boljše, da ljudje ne vedo dosti o meni. Oe vedno ne čitajo. kje sem in kaj delam, so Drepri-čani, da sem na s\ojem mestu ter delam v njihovo korist.
ga političnega kluba v Pittsburgh u.
V nad i, da bo vdeležba mnogoštevilna in zahvaljujoč se uredništvu fila.sa Xa roda za ipriobčenje tega dopisa, pozdravljam vse Slovence in Slovenke široin Amerike.
Frank Golob, predsednik K. Slovenskega Doma.
Imperial, Pa.
Ker že dolgo časa nisem čital nobenega dopisa iz naše naselbiae,
zastavo, društvo Imperial SDPZ.jso Jugosmvani sklenili, da prese-in slovaško društvo. Pogreba so se'netijo Cleveland s pristnim doana-vdeležili iz bližnjih in dalnjih na- čim petjem. Lepa pesem našega selbin
cim petjem.
naroda bo očarala stotisoce me-Xa tem mestu v imenu žalu- ščanov ( levelanda, ki ee bodo doječega očeta, strica Jožefa Fleta Meni večer zbrali v Wade parku
koli jezera Kric, da prisostvuje-
ter vseh sorodnikov lej>o zahvalim za vse, kar so storili ob času njegove bolezni iu smrti. Posebno se pa zahvalim družini Ignaca Pajka, pri kateri je bil pokojni na stanovanju, odkar je prišel t A-meriko in konečno ležal na mrtvaškem odru; nadalje družini Izla-kar. stricu Jožefu T'!e. Ivanu Šinkovec in društvu Prostost za da-ro vame venee.
jo slavnostim. Ker je narodnosti, ki bodo sodelovale, vseh akupaj 16. se radi ogromnega programa ni moglo prisoditi nobeni uarod-ni>sti več. kot 10 minut časa za nastop. V ta namen se je od jugoslovanske strani sklenilo, da se zapojeta dve pesmi Pesni i bosta tudi prestavljeni v angleščino in se tiskali v sto tisoč iztisih, tako da A meri kanec spoznal ne
Tebi pa, dragi pokojnik, kii-,bo vsak Čem: Xa svidenje nad zvezdami in'samo lepoto glasu, pač pa tudi naj ti bo lahka gruda svobodna! globokost in iskrenost besedila na-Poročevalec. I še pesmi.
V torek 19. julija zjutraj so našli v postelji Jjohn Serovica, ki je stanoval 11a 3119 E. 68. St. Po-
Chicago, HI.
Slovenski Xaro<lni Dom! Ali ne razveseli človeka, ako sliši, da se'stal je žrtev neznosne vročine.
sem se namenil jaz napisati parjdela na to. da tra naselbina konč-J--1 •	--—___
vrstic.	j no tudi dobi? Ni čuda torej, da ROJAKI. NAROČAJTE SE
Kar se tiee delavskih razmer, je bilo vse navdušeno, ko se je iz-| NA "GLAS NARODA" NAJ-ne bom veliko pisal, ker so se "ni- vedelo, da je začelo neko tukaj-rom pod ničlo. ZMlnfi se aaao za anje društvo na to delovati. Takoj
NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-S m V ZD&. DRŽAVAH. ^
Pot od Skadra do Lesa ni bil te- si poiskali materijala ter sredstev za k. Od Lesa do Drača je bil i/no- za bolnico.
va posut z neitevilom trupel, — Bolnica je dobila 5000 drahem človeških in konjskih. Tam je'— grško posojilo. Iz tega se je na-namreč po nekaterih mestih tako to zgradila velika kuhinja iz desk barje, da so se iz njega stežka re- ter se je nakupilo kuhinjske poso-šcvali nenatovorjeni konji. Za iz- de. In začelo -e je kuhati. Bolniki mučene in natovorjene konje pa niso več stradali in trpeli žeje. je bil napor repremagljiv. Zato so Dalje je inU-ndatura poslala tuše konji v masah pogrezali v moč- di preko 2000 majhnih šotorov. — virje in poginjali. A pogrezali so Vanje s0 prenesli vse, ki so bili za se tudi ljudje in poginjali v bar- rešitev še sposobni. In dospelo je ju.	še 15 velikih angleških šotorov, —
— Naš narod je n^ropaščen ne dalje potrebna količina perila in toliko v krvavih borbah. nAgo p«, obutvi. V velikem Šotoru so uredi-Albaniji. zlasti s preganjanjem^ kopelj in brivnieo. Obriti, ostri-skozi moč vir j? albanskega divjega ,ženi in okopaui bolniki so se v sve primorja, od Skadra do Valone, — piše dr. Stanojevič "Katerim sov-
(Mknd Hnhitf&ma kaun?	nadomešča nekoliko aode, kisepo
. inmuo UUUIVmttU KdVtli	, razmerah kropu doda. Na kmetih
, i , , |	* 111 Povsod, kjer se kava navadno
Prvotna domovina kavovcu suge; za radi tega pa dobe neprijeten V lo"eih kuha'	P" izhlape-
nekatere pokrajine v Abesiniji in'sookus.	,vanju prijetni svoj aroma, ( im
pa Sudan v Afriki, kjer dela div-l Po poročilih (potnikov ni neki|;'°Ij ,Pr0ti teluU »varovana, ji prostrane gozde. Proti obal inij veličastne jŠega prizora od cveto-	- m okusiIejia Že od
Atlantskega oceana je vedno red- čili kavovčevih plantaž, katerega U, .S,U0 vajw,i	z mlekom
kejši in preneha naposJed .popol- povzročuje osobito to da kavovec i tUjl	vselej pa pri-
noma. Tropična Afrika je torej kakor je že bilo povedano cvete ™7"° -	P011^1'- Druga,
sigurno njegova pradomovina. Od'skoro osem mesecev in da se tedaj H rtmM' kl 1HJV' brez mle tu tii c« * liilikittQi'ol i <>**.. ■» ^ ......iJ.____i i. .- -	. ■Mforez sladkor ia Si i W-I1 1
Cvontaiialb onmfu|iuVni
rržniškim demonom pada na dušo ta trreh, še ni povsem jasno. Ali ta greli je neodpustljiv!"
Moravska bolnica se je v Draču
vkri-ala na Kf. kjer je ostala od nege. Sredi f*-biuarja so bili izpraz lt\ do *Jf. januarja, a 21. januarjajnjeni vsi štirje šotori ter so te
žem perilu nameščali v stalih 14 j kosti, vnanja obliki in barvi, o ve-velikili šotorih.	!lJUir govorimo pozneje. Mimogre-
JAratu so Francozi začeli gradi-jde naj se še omeni, da ta razno-U moderne lesene barake in šoto-jvrstuosti izvira iz klimatskih Lii te ter so spr-jemali zlasti težko krajevnih razmer, nekoliko pa tu-bolne. ki so bili potrebni največje
njegova pradomovina. Od skoro osem mesecev in da se tedaj tam so ga udomačili skoro po vsehjined belimi med povratnikoma ležečih deže- plodovi nahajajo, lah, kjer je zemlja ugodna. Ne samo na kopnem, ampak tudii na otokih se ukvarjajo zdaj razni narodi ž njim; semena pa se izvaia-jo v druge kraje. Akoravno se ga pozna 20 vrst, je plod samo ene poraben in jaiko različen po veli-
gace pa pijo brez mleka in
cvet, mno^rojni^ r, ;Sla<lk?rja- - S,ad'^iedi in jS«ploh tisti, katerim trebušček
S kavorejo so se najprej bavili' V*,ja* pitajo kuretiuo 'm
Arabei v srednji Arabiji. Tu zahteva najmanj \S stopinj < VUija srednje letne toplote; drevesa imajo svojo naravno vzrast. samo
spodnje veje se jim odrežejo. Zre-.i;b	i ,
le jagode se stresajo na rogožine' - Potrpeti. kakor to rado
dobila posestva ob Savinji (letu 1016 ) in svojemu uujžu rodila sina grofa Widheluia III., soproga Cesar Arnulf je s pinom z dne ^ene	^sranovuice kr-
31. avgusta leta 89S v Ranshofe- skega "Hoehstifta \ m pa sina uu poklonil "cuidam nro bonie ?'Ultp°lda «■ 1025pradeda'bratov nebilitatis exorto Zuentibolch no- Starc>ha:lda	Je ,mel
minato Liutpoldi earissimi pro- Marchu> S<>une)- ™rika in We-pingui ac illustrrs marhionis va- r,"anda- kl *»U salzbunikega sallo" dvor v Krškem 'Ourk na višjega >kofa Tliiema ujeli. Po ma-Koroškem) in fevde ' in Zue« 'termi strani 30 toreJ ti breški
zaelr" (v Seliš.-ah Zeltschach .
S pismom dto. 898. 4 IX. Rans-hofen opisuje cesar Arnulf toč-nejše meje teh posestev: *ab Al
(Frie«ach) gi-otj slovenski krvi.
Davorin T rs t en j ak.
z usedlino ter trdč, da dajejo po-
tei,Vkotiv-nrlUrt , - |pibus Glodnizze ad Desertas	Lloyd George o „novih narodih".
AKora\ no so morali k a vin i lin-T	, . . i
biiuci ne samo od posvetne, tem-1 -	- onjuratum tontem adl Iz Londona poročajo, da je imel
več tudi od cerkvene oblasti
ve-
di od tega, da se drevju ne pušča povsod naravna vzrast in se s plodovi različno ravna.
so jo ...lpo>la!i na otok Vido, kjer grobnice izročili plmenom.	j Najpoprej si oglejmo rastimo
so umirali vo.aki trumoma.	|	prihodu bolnice na otok jeiki kakor navadno drevo 9—P>
Otok Vid., l. /i tik Krfa. Tja je|«mrlo vsak dan preko 150 Srbov«Wtr„v visoko iu 13 (.,.lrtimetPo;
gozdih, suhih travnikih, poljskih
pribe/ala p<. koncentričnem nas-,Potem je številka padala, najprej' - premeru. Sorodno je nasu,. po koku avstro - o«rr>k*», nemške in na i:J0. potem na sto, dalje na 80.
bolgairske vojske da.
na dan pa ni bilo nikoli.
Na otoku Vidu in Skadru pa ni bilo kolere, nego je morila le dris-
»n sušijo na solncu. Drugod drevje pristriže v obširen grm. da zdatnej.Še rokam
skoro pri vsaki novosti, širila je njena raba navzlic vsem
j eon fluent ia Milse in Motu iz. et Lloyd George na neki metodistični jexinde usoue Ent rich ist an ne ex skupščini zanimiv govor, v kate-jiina parte montis usque ad M uram rem je izjavil, da je po njegovem na se fluvium, et t-x alia parte ejusdein mnenju Liga narodov le ognjišče ! OAl~jmonti* usque ad Gurkam."	za nove nemire in sr/re. Izrazil j
- ............ ■	s-"!, ua	VA(inn K 1; - , .. . i"'""'!"	au vturnain.	/.a nove nemire in sr/.
tnej.Še obrodi in se plodovi z	N ? bo,-» in..b°Ij ^ ^	Meja Sveittopolk..vil, i>osestev svoje razočaranje L
ami snemajo. Cvete pa »ajvečj^-j ^	J.	gor«ki^ je torej razteiIala od ^toka da kljub svetovni vo
^-a sušca in malega ti-avna teribo£ratih m<ist„|i TJ* * '>r p°.Krke in Motnice do današnjega prevladuje uacijonaln
mese«
dozori grudna in fproslnea; v A-meriki malo drugače V splošnem mu najbolj ugaja podnebje s s!-»'ii-
r/»re. izrazil je ad dejstvom, rojni še vedno jonalno sovraštvo.
We. kar je zbolelo ali umiralo na Krfu, j*- prepeljalo na otok Vido. Ladja z i ladjo je prihajala.
srbska arma- »ato na 40 in februarja na 15 do Luejah in drUKoa	brw5ni. mu jyko -kod .
lb na dan. Manje kot lo mrtvecev 1eanif a vendar ^ rMUkuje tako I globoko
Nu obali j - videla gomila golih 'ka in lakota.
Prezebli, izstradani, ne«"isti vojaki so zaradi driske padali kakor muhe. Želodec in čreva so jim od-pevedala popolnoma, a uiarsiko-
človeških truoel. položenih kakor meter^ka »Irva v lepem redu drugo na drugem; visoka kot človek, a dolga nad 10 metrov. Sem so zlagali in prinašali mrtvece z otoka '"U je odpovedalo srce. Kar so uži ves dan. In nato je prihajala fran- L kasneje, je šlo neprebavljeno covka pokop«lna ladja, da <»dp»*lje,}>*ojo pot. Da ni bilo kolere, doka-trupla na kri-nji jug Krfa ter jihfzuje že dejstvo, da se ni nihe oku-ondi pome«"e ^ morje Dan na dan. žil z bolniki.
dan na dan. . . .
Že dolgo >••» tako nalagali gola trupla vsak d'iu na obalo — saj je
A bolniki so prihajali vsak dan iznova. Prinatali so jih z ladij navadno že nezavestne; mnogo jih je
bi lo koncem januarja v hudi zimi umrlo ne nosilih, marsikdo že v — in že doI«_' > je prihajala vsak pristanu. Ves februar je lilo dan d.in francoska ladja ter jo tovori- na dan. Jedva so spravili pod stre-
ho partijo bolnikov, ju že ni bilo
dobro apnenLno ter ob bistveno od njih, da morda kratek Jrodi v jako pekočih krajih le v ►pis prej svoj namen doseže nego
stnih hišah. Zda i
oiie nov«iw? rw. » i	'Aii-ArnecKa. ttalje oh meji nekda- KJ ninoKor ni omejeno samo na
pije po\*ou .po omikanem svetu	m i i - - . .. .. im j .
to ne samo • t .	,njega beljaskega in celovškega o- velike narode, ampak so novi po
stoma tudi 1 TU	kraja v Štajersko do potoka Laz- vojni vstali narodi še slabši v tem
njo letno toploto 20 stopinj Cel-L]i} '	,[n,^kraf.1 = d«, ubozni	^ tod |1o Mure prmVjdllIŽ oziru. Ministrski predsednik je re-
ijuujf me cesto dalje časa samo tft rekp (lo Tmfmhltvh* in od tod kel, ^ ne vidi med novimi narodi
'eumarkt il^dtokaja
<Y
I -t	. . ,	....
zija m hriboviti kraji, kjer je ve-.(|f( . . p0_J|i1	-	^^
liko dežja ali pa v<Kla umetno	J>.Pri.MU";Neumarkt Breže /Friesachl nobenega stremljenja po interven-
plantažah napeljana.
Mraz, prevelika vročina iu susa
dolgotrajno prispodai>ljanje s sorodnimi domačimi drevesi. Kavo-
drevetini senci, ki se nalašč prireja. Po plantažah stoje kavovci v pravilnih, navadno vzporednih vr-
vc-e je drevo vitke rasti in nežne- stali, cveto že v drugem letu in do->ia sivega luba. ki se sčaaoma raz-|našajo v četrtem in petem najrtbil-poka in v krpicah odpada. V od-;nejŠega sadu: odslej pa hirajo in stavkih kolenčaste veje stojijo se naposled izrujejo. Največje naravnost od debla paroma v ist i | vrednosti je kava goratih krajev višini; nižji in višji par delatajkakih 1200 metrov nad morskim križ in vsi skupaj lep pirainidast površjem, a več se je pridela po vrh. P o\ sod se pa ne pusti rast-1 nižinah, lini naravna rast, ampaJc se prist riže v 1 m pol metra visok, obširen grm, in s tem se povija rodo-
vitnost.
p.ralee je že zvedel, da je plod jagoda; zategadel se morajo zna izluščiti. To se doseza na dvojni
tarim mamicam, mislečim,'^,,
da brez nje pač ne morejo hrti; in'^^
radostno se spominjam veselja ki	i
J • 1	današnjem
(Zwis» henwas- Zveze narodov, ki naj bi odločevala v njihovih sporih. _ Ta-
Zwischenvas- ko govorijo mogočni zapadni dip-
Železniški promet z Avstrijo.
Na konferenci jugoslovenskili
tali: Tine. pa kave ne pozabi» :m„-	i ,
vi.	imajo za moravskega kraljev »ca.
-\e kupujte rnkda# »drobijene drugi za nezakonskega sina cesarjeve-ona navadno ni pristna, am-'ja Arnulf a: meni se eno kakor Na konferenc jncoslovenskil raznovrstnimi, za to svrho drugo ne dozdeva verjetno. Da je iu avstrijskih delegatov v Olov K tvapl.l,a,ni- kakor d i v- bil imeniten slovenski plemič, pri- cu se je dosegel sporazum, da se i torn iJhZ' Zel0d0m'	njegovo ime. Ln torej je tudi je 15. junija otvoril Železniki
mJSl;« t : reK7t0m ,po- imel o:*eta Ovenča, in jaz bi ga'promet na progah Maribor-^pi-sleparji jemljo imel za sina onega koroSkosloven- ije—Radgona. Špilje—Maribor— najrajši žgano c ikon jo. da navi-'=kega plemen it asa z imenom Val- Celovec in Dravograd—Labud— dežno pomnožijo kavo. Pa tudi si- kun (pisave Valtun so krive). ka-'Zeltweg. .jer izgiibi na dohroti. ako se dalje teremu je cesar Arnulf leta 895.
'način. Plodovi najboljših vrst seKa^. shraniuif- ^lepai-skemu pro-'poklonil' trušenjsko dolino

_	..ri i . .	.	- ----- r* J , i' vniviin iiuoruj.iftw u luuin» in lo- POZTiRAVT 17 NTV vnnvA
Nasprotni, s prilistki podprti, izluščijo v posebnih lijastih ndi- dajalou krmka ta,koj z obraza gove na djekški ?ori dalje mu! vedno zeleni in kraikopeceljnati|nih. plodovi navadnih pa tako. da ^fm^.ako ^ prah z vodo po-Jdaroval posestva <4> Savi. pri Rei- 1	inipotujein s parnikom
Na vrhu in sredi toka je piano- vc<" ne šotorov, ne sena, ko je pri-t-1 in na njej j«- hilo kakor na sej- spelo zopet tristo težkih bolnikov. nuš«'u. Tam -'> bila taborišča be- in treba je bilo ustvarjati nove šo-
listi so jajasito podolgovati, 8 cnijse nakopičijo v pla-.fi, kjer se pu dolgi in in pol cm široki. Njih(*te nekoliko dni. da se sočnata lu-gornja ploskev je bliščeča, spod- pina od st^mena osebi in odpade, nja pa bleda. Nadalje ne vonjajo, Ko je to zgotovljeno, suše se po
gunecv, uradnikov in policijskih !tore, nova ležišča. Problem je bil ^ 1>a imaj° P° uavadn«" zc-| regain a!, na solncu. Pri tem je|^ ^ pisarjev, vojakov in bolničarjev, prve tedne uprav sisifovski, ker J^. ......	... , !treba	»a to paziti, da se] *
Pa tudi bolniki >o omahovali med se je bilo treba boriti z nemožnost- .	kmc ,rastlini so betl'|ne ^nocijo, kajti sicer izgube bar- *l,na Pn
vlaži • pristen ostane, kakoršeji je.'ehenbnrgu in Ki-škem '/kranj- A'lu,tania Juli->a v	A'™"'
pokvarjen pa tvarja oblice, ako se'skem) — "in march i a juxta So-	Pozd™vljam svoje hčere iu
mjHl prsti sesvalka. Tudi se osebi '.vam. quod Kichenburch dicitur i"J,h maie v °hica«<»- ni- ter tri eikonja v kozareu vode ter se se-'et aliud prani:um ultra tVudium	v CTevolondu. Ohio; po-
sede podelivši jej rujavo barvo na Sowam Gurkevelt num
? upat u m.:
zdravljain tudi vse prijatelje, ki
njimi kakor strahovi v uniformah?mi, siromaštva m in pomanjkanjem ,jak°	1,1 _k»"atkopeeeljnati vo in «-eno. 'l\,di pergameutasta
\>ega.
jedva dvigajoči noge	Ivega	jcveti, ki stoje po 5—7 v pazušičah.'zastirajoča kožica se odstrani ter|
A po vsem otoku je mrgolelo Toda muka iu zadrega je rodila Akoravno	<"'Veto in zveno, se ločijo cela od zdrobljenih. Še-I^^"3 . ah 2 jsem
i udi; povsod tabori vojakov, re- čudeže ost roumnosti in iznajdlji- nastaJaJ° lla ^točili pan«>gah daj se spravijo na kako varno su-1, *aj	: tfMlaJ «
ovalcscentov i. dr. Sredi vseh palvosti. V najstrašnejših hipih je "fmirom 11<>vi, in tako pride, da se li« mesto, kjer se oležavajo. in «i-|r"J
kavovci raze vita jo skoro po osem cer boljša navadno po tri, slaijša '7 sama-
m kava n«poškodova-| Ta Valkun pa je bil sin ali vnuk me sPremi1' na kolodvor. ■ «a na povmmi vzdrži, polagoma!ornega Valkuna katerega je ba-!Ml,riJa K^n,k-,ta|pada m vodo rujno p<>J,arva. Tudi varski vojvoda Ta-ssilo okoli leta!	# * *
na druge
na kvadratni ravnini štirje otrrom- Srb vedno izumil, kar ga je rešilo, ni šoori: to j- bila bolnica. Ko so j V tehnični improvizaciji je Srb ge-
spel« na o'oit prve -rbske čete, nšalen. Zato so Srbi tudi na Vidu ni bilo nikjer več prostora za bol- itnponirali Francozom, i ike. A d« /' valo je neprestano! Na otoku ni bilo uiti pitne vode Bolniki so za to ležali na golih ter so jo morali dovažati v Krfa. A tleh na dežju.	ibolniki je včasih niso mogli doča-
I)a bi jih rešili vsaj dežja, sojkati; uapili so se morja in — po-Franeozi 7. bojnih ladij privlekli ginjaii. K. Mltkovič ki je v svoji
načine se taka kava h66- za vojvodo na Koroškem fbil ]>rfi<1 "dbodom v ^.taro domovi-teni potrati«, quarantatis) postavil, m ki je s 1,0 Pozdravljam vse svoj« sorod-še enkrat, ku-;pomočjo Škofa Virgilija tako goJn'kp' znance in prijatelje v < leve-in pripravljaj,reče razširjeval krščansko vero.|,a!uln Oollinwoodu. Ohio, ter | kar je že učeni Koch-Stemfeld	^ Vvli kmalu videli v
mesecev.	pa po več let. Suha zrna so jako| Kava- ne premočna, je zdrava trdil-	Jugoslaviji. — Martin iu Kati Fo-
Ker velja tukaj plodu, razvija-j občutljiva, osobito za močno di-jP^a'"a: nJe učinki so bolj vzpod- Sventopolk je imel hčer z ime jočemu se iz cveta, razume s«- sa- tvarine; pri prevažanju je to ,^lK^-,ivi nego razdražljivi. Za ve-lnom lnimaT kateri je cesar Otto TI.
vesla, »leske in grede ter velika ladijska platna za pokrivanje blaga. Iz tega matcrijala so zgradili nekaj, kar je I klo vsaj podobno bol uiškiin šotorom.
Šotori so bili nizki, podprti z ve hli in deskami ter dolgi kakor cele
francoski knigi ''I'ne voix serbe" tudi opisal pekel na Vidu. piše: — l>a je Dan*« videl prizor Srbov ia Krfu. na 1em 11 otoku smrti"
mo po sebi, da ga moramo natanč neje opisati in seveda tudi cvetne dele, iz katerih nastane. Začnimo od zunaj. Na plodnici okoli eno-j listega cvetnega venca je pričvr-ščena tudi enolkta cvetna čaša. ki je razcepljena na 5 zobcev in po-siifcivši se odpade. Lijasti venec, čigar spodnji del je cevast, gleda
njegov opis pekla bi bil morda še Jako vabljivo iz čase; on je tudi
strašnejši. Toda ta čudna bitja — (srbska) so prenašala vse tiho. —
kasarne. Ob straneh je bilo naloie- Nikjer krika, uiti javka, niti t<Jž no kamenje. A šotori so imeli le|be. niti vzdih*. Koliko veličine v
eti sam vhod.
In ko ste vstopli in še predno str kaj razločili vas ni vrgel na-
takem trpljenju! —-
Po liO do 200 trupel na dan so naložili na ladjo, jim privezali na
zaj poseben -mrad razpadajočih noge kamen ter jih sredi morja trupel ali usmrajenih ran. nego (metali v globočino. Ako pa je vrvi-smrad najstrašnej« vrste. To je.ca popustila, je priplavalo truplo bila kombinacija v*eh mogočih !a morsko gladino. Mitkovič piše: smradov. Zrak je bil prenasičeno Francoski mornarji so mi pripo-utrupjen ter je duši vse živo. ivcdovali. da vidijo večkrat, kako
Vstopiti je bilo možno le preko v zaletavajo mrtveci ob njih lad-mrtvteev in preko še živečih, a že?j< in barke. . . — Bedniki, niti umirajočih. Gneča je bila taka. da .mrtvi niso našli miru! Tn bolnike je vlačenje Impel vedno izzivalo Ije grabila groza ob mislih, da bo-ječanje bolnikov, ki so bolničarji'do vrženi v morje, ki ga niso prej stopili nanje In jih suvali. Bolniki nikdar videli, ki je bilo vedno vise ležali v onesnaženih uniformah, jliarno in penasto. Jadni bojevniki sključeni v ncjrazličnejih pozah, j ki so tolikrat stavljali svoje življe-Bilo je na tl-h tudi nekaj sena, a to seno je bilo zaradi večnega dežja, ki je lil v šotor na vseh straneh pomešano z blatom in ilovico. Tla ■u se pod nogami udirala, a odeje \cndar ni ime' nihče!
Ta pekel, ta grobnica pa je bi-!.•» obcueiu roj. mravljišče mrčesa. I ši je bilo toliko, da so kakor kap ljc padale na ljudi odzgor s šotor-skega platna. Tu se je odigraval > miniaturi ves tragizem srbske zemlje, tu so ječali, bledli, umirali srbski vojaki drug za drugim.
Tik šotora je bila kapela brez Htrehe. Tja so odnašali mrtvece ter jih pod pljuskcm dežja zlagali.
Tak je bil položaj 21. januarja, ko je tja dospela Moravska bolnica. Položaj je bil še hujši kakor v
nje na kocko, so se na Vidu tresli, da ne bodo pokopani, da na njih grobu nikdar ne vzcvete cvetka, ne zraste trava, niti bilka. . .
In Mitkovič vzklika: — Vzvišeni junaki! Nimate niti jame, večne koče v lahki, pobožni materinski žemljici. Vaš' tovariši, ki so padli v Srbiji, brez rakve. brez pokrova mrtvaškega, srečnejši so od nas. ki počivajo po dolinah ali ob vznož ju holmov, pod zemljo, ki so jo tako branili. Danes vas ni treba več; vaše poslanstvo je dovršeno, ktr vaša roka ne more niti vreči volilne kroglice v skrinjico, niti držati puške. . .
A končno mrtvecev niso smeli več metati v morje. Grške oblasti so se uprle, ker morje je bilo oku-
to
rej treba vso pozornost na obračati, da se ne pokvarijo. Prej nego si gremo pripravljat
točnik.
like nt rud be je jako primerna in-'e*a	posestev na Koro
zaraditega dobivajo vojnrki neka-'
ADVERTISEMENTS.
škem daroval. Ta se je bila Množila z nemškim grofom Wilhel-jliada bi zvedela za naslov JOSI mom, ki je bil oče "Wilhelma II..
terih držav za vojnih časov obil-'kavV, je velevažno govoriti o|no-^v kavo Ako prideš po vdihu snoveh, nahajajočih se v zmihJPremo®ove2a hlapa ali po užitju
Prva se naj omeni kavovina, kj;niakovea v nevarnost, posluži sej ^ilhelm T je pa izhajal iz one pomnožava utrip krvnih žil in te- Je odleglo ti bo. Nadalje p^irodbine. iz katere sta bila mark-
grofa breš-kega ( Friesach
Grof
Skadru, ker tu ni bilo ničesar, kar(ženo s trupli in se ni smelo več ribi se lahko vzelo v roke. Nikakihibariti. In poslej srn
smo jih morali
poslej
sredstev, a pomoč je bila nujna .'pokopavati.
Takoj prvega dne se je uvedel j Vido ostavlja v zgodovini srbski administrativni bolniški red, u- (in v zgodovini Jugoslavije spomin
iedle so se knjige, zapiski, ki jih temen, toda veličastetl.	I brazilska, ker se morajo sprav-
dotlej ni piaal nihče. Dalje se je I Otok Vido nam ostane sveto in'i jati ob deževnem vremenu, kadar
aolsa
mnogo dal.jši od nje in na 5 suli-častih, ob straneh nekoliko nazu-naj zakrivljenih zarez razdeljen.
I »rez navedenega dvojnega cvetnega ogrinjala nastajal bi plod vsekako lahko, da ima le poglavitne organe. Na korenu vsake zareze vzraste po eden prašnik z dolgo črtasto prašnico rumene ba rve in vsi obkoljujejo gornji del jiestiča, ki se okončuje v dve ši-lasti brazdi. Že t<i nam znači, da je spodnja polovica pregrajena v dva predelca, in tako je tudi. Ako namreč prerežemo plodnieo po-\ prtik. zapazimo, da se plodnična naznotraj zasukana Lista drug drugega dotikata ter nekak pretili delata, na vzdolž katerega sta serastla. V vsakem predelu tiči eden semenski popek.
Dozoreva je odpade cvet in plod-nica se razvije v jagodo črešnji podobno, ki je sprva zelena, potem rumena, pozneje rdeča in nazadnje višnjeva. Dozorela je oblo-jajasta z dvema semenoma v rah • eni staničju. Ta kavina zrna zo-venio navadno kava; barve so siv kaste, rumenkaste ali pa zelenkaste in nekako težkai Tam, kjer se drž«1 pretina, so ploščnata s plitvo podolžno zarezo, po hrbtu pa izbočena. Po raznih znakih se dev-ljejo v tri vrste: 1. arabska, najmanjša. navadno bledorumena in najboljša, a pri nas prav redka; večinoma se porabijo pri bogatih Turkih; glavno trgovišče jim je Beit-al-Fafcih v Arabiji; potem rumeno-eelena iz Afrike; 2. iztočno-indijska, najbolj obsežna in po posameznih pokrajinah razvrščena ; najboljša je javanaka; 3. zapadno-indij ska, med vsemi najslabša. V zadnji vrsti se nahajajo
lesno toploto; zastopana je po vzročuje hitrejši utrip krvnih žili2rf>fa v Ostmarki, brata Wilhelm O.T»—iu se odlikuje po obilnem I-n krati mnogim spanje. To vsak '11 Kngelschalk. Grof Wilhelm II. dušiku. Trpek okus do-biva kava!na'holj sam ve in se navadno po -i'" imel 7A ženo Hemmo, nečaki-
od čreslene kisline, ki mlekom spojino m
tvarja *!tf>m rai*na- Tudi vpliv na razne neko težko prebavljivo sluznice i«1 vzpodbudi ji vega zna-n je zategadel slabemu S	k,>r pomanjšuje delavnost
želodcu na kvar. Taki naj pijo!	zahranjuje kolikor
črno kavo. Kadar se zrna ž§6, se!toliko Pr<*o*)rlno izgubo telesne to-razvija aromatično hlapljivo olie	Tistim pa. ki kavo po obedu
njo cesarja Henrika Tf.. katera je
podložnim dervisom za ukazalo kavo piti, češ, da ne bodo zaspani pri ponočnih molitvah.
hlapljivo olje do 2rv in daje pijači tisti okus ki jo dela slastno.
Zdaj pa na pripravljanje in sporo povsod znane pijače. Da .si ne postavimo na mizo kake rjavkaste, bolj gnojnici nego pijači
po
£ijo. je svetovati, da store to neposredno. Kava je vsakemu stanu prikladna pijača; ona pomaga želodcu i>ožre«nega bogatina prebavi jat i, vzdržava učenjaka pfi ponočnih študijah vedrega in pre
podobne vo<Je, ki je zlasti na kme- delavcu in težaku čestokrat tih navadna in brez vsakega oku-|fPrnTie rnt^i- Tudi se opazuje, da sa, naj nam služi sledeče vodilo.	^ širi ta pijača, tem bf>lj
se opušča pijančevanje. T'ezmer-čiščena in pobarvana; zato se mo- no uživanje pa povzročuje naval
rajo najprej v mlačni vodi oprati. I*irvi- trpPot P° in druga živČ-Potem naj se žgo v zatvorjenih na a premočna kava ima na-posodah in takisto se tudi naj o-jva<3no nirtvoud za posledico. Iiladč. Dobro je nekoliko v prah' ^o se je bila kava po Evropi že stolčenega sladkorja primešati,lJako razširila in je mogočni Napo-
kateri nareja raztopivši se tanek sladkornat po v lak in zabrani izhlapevanje olja. Naj se večkrat in pomaleni žge, ker postaja aro-matičn«> (dišeče) olje sčasom žarko. Kadar se zrna hkratu napihnejo ter nekako kost an jas to barvo dobe, je prvo delo zgotovljeno. Ni treba poudarjati, da zažgana zrna vsa svojstva izgube in dajo zgoraj omenjeno brezokusno, črnikasto pijačo.
Žgana zrna so bolj kočljiva, in vse reči, ki prklejo ž njimi v do-tiko, vplivajo nanja; celo lesena žlica ali palčica, s katero se v nepokritih posodah mešajo. Pri upo-'rabi se zdrobe na kakoršenkoli način v prah, ki se v pripravni posodi z vrelo vodo polije in s pokrovom pokrije. Samo vrela voda si prisvoji vse one snovi, ki so se zgoraj imenovale. Med vodo in vodo je veiika razlika, in le ooa, ki se odlikuje po luzinah, »prejema lahko one snovi ter dela dobro
ooobje. Nato
tvno ime na veke.
leon T. uvedel kontinentalno za-pretje, tedaj se je nadomeščala z raznimi nadomestki, ki so še zdaj v rabi in slabijo pijačo. Nijeden nima tudi trohice zgoraj omenjenih, kavina zrna odlikujočih sestavin. ampak ta čin se mora prištevati brezokusnosti ali vsaj popačenemu oleusu tedanjega časa, ki se je žalibog dp sedaj ohranil. Vsem, ki mislijo, da brez nadomestkov kave piti ne morejo, se priporoča lahko ka-vovčevo listje, ki se je jelo iz otoka Sumatra u-važati; vse drugo je nesmiselno.
Največja evropska trgovišča za kavo so: I^ondon. Liverpool. Amsterdam, Rotterdam in Hamburg.
Na koncu kratkeiga. po novejših virih sestavljenega spisa naj bo še omenjena pravljica o iznajdbi te pijače; Pastir nekega arabskega ali perzijskega samostana poroča predstojniku, da koze, použi vši jagode, skoro vu noč neprestano skačejo in druga drugi nagajivo
je vsepolno gnijoeih giiv m via- in okusno pijačo. Lužziino tudi robove kažejo. Nato se je neki
PINE BON roj. Jordan in za FRANKA rjORIŠEK iz tlornje Bezoviee, farn Št. Jernej, Dolenjsko. Imam njima v«V- va/.nili stvari za povedati iz stare domovine. od koder sem prišla pred kratkim časom. Rojake prosim, če kateri ve za njune naslove, da mi naznani, ali naj se pa sama oglasita na: Antonia Jordan, Car Stop 9, Bedford, Ohio.
(23-26—7)
PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni.
Knjiga |Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.
Isrežite ta kupon prideiite petdeset cantor t anamkah ter ga poUjite:	*
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St., Hew York.	f*
Cenjeni: Za priloženih petdeset eentov ▼ znamkah mi pošljite knjigo "Pfeter Zgaga."
GLAS NARODA, 25. JTL. 1921
SKRIVNOST OROVALA.
. z	-—	- x t ^ . . i
i DETEKTIVSKI KOMAH.
Francoski spisal Emile Oaborian. — Za O. H. priredil G. P.
I »
If Molčala sta nekaj časa ter izmenjala preplašene poglede. Ista strašna misel se je porodila v obeli.
—	Oe bi bil to 011!
Zakaj pa naj bi šel on na vrt.' Ne mogel bi špijonirati za obema, j Nista pa mislila na okno.
—	To ni mogel biti Klemene, — je rekla Berta konečno. — Spal i kateri Že, ko sem se vrnil ter spi še sedaj.	111110 a
Sovresi je čul na svoji postelji vse, kar sta govorila ta dva njegova sovražnika. Proklinjal je svojo neprevidnost.
—	Vzemimo. — ie mislil, — da bi si ogledala moje copate?
ADVERTISEMENTS.
Zastopniki "Glas Naroda"
advertisements.
45
Ne napenjaj se,
(Nadaljevanje.)	...
je rekel Hektor. — Zaspi zopet in jutri boš j
dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik lads potrdilo sa j katero Je prejal In jlb rojakom prlpo ročamo.
j Naročnina ss "Glas Naroda" jo:
Na srečo pa nista prišla na to misel. Potem ko sta potolažila!2* oel° Ieto	** P®* 1*00;
drug drugega kot sta pač mogla, sta se ločila. V srcu vsakega pa se * 81111 mgmm
je naselil mučen dvom. Sovresi je imel v oni noči strašno krizo v svoji bolezni. Delirij. k: je sledil temu žarku zavesti, se je znova polastil njegovih možganov. Naslednjega dne je dr. R. izjavil, da je
dober. Lahko noč, kajti jaz grem v posteljo ter se vrnem ob štirih Iv večji nevarnosti kot ke<laj preje. Poslal je v Pariz brzojavko, v z;utraj. da nadomestim tvojo ženo.	|kateri je rekel, da bo zadržan v Valfeji tli ali štiri dni. Pojavili so
Odšel je in Berta. ki je dala Sovresiju neko pijačo, je zopet sedla zHo nasprotujoči si simptomi. Vsaki dan j- prinesel novo fazo, na svoj btol	'l*i je stavljala zdravnikom nove uganke. Vsaki pot. kadar je
--Kakšen prijatelj je Tremorel _ je zamrmrala.	ki le stavljala zdravnikom nove uganke. Vsaki pot, kadar je
Sovresi ni odgovoril na ta strašno ironični vzklik. Zaprl je oči. se	Sovresi za trenutek k zavesti, se je spomnil prizora pri oki
delal kot da ^pi ter mislil na pismo. Kaj je storil z njim / Spomnil se I*«cel je zopet divjati.
•knu in
sum.
Saa Fra»dsea, OaLl
Jacob Lorito. Dearer, Oris:
Frank ftkrabos. PosUsb CsAo.:
Peter Colls, John Janesb In 1 <alMa» CoIsl:
Lnia OoateUo.
Math. Kerr^U.
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PRIBIJAJO ODPLU JEJO VL NEW YORXA,
je, <la :ra je skrbno zganil skupaj ter utaknil v desni žep telovnika, (»n mora imeti to pisemce. I"11 i<"-iio bi njegovo osveto, če bi padlo v loke njegove žene. To pa bi se lahko zgodilo ob vsakem trenutku. l»il je čudež, da ga ni njegov služabnik položil na kamin, kot je imel 1 avado storiti z vsemi stvarmi svojega gospodatja. katere je bil našel v žepih. Razmišljal je o sredstvih, kako bi prišel do njega, o možnosti, da pride v svojo spalnico, kjer je nioial biti telovnik, ko m. j« Berta naenkrat pn-vidno dvignila. Približala se je postelji ter f.h še petals:
—	Klemene! Klemene!
O11 ni odprl oči in ona, ki je bila uverjena. da spi. je odšla iz sole, zadržujoča sapo med hojo.
—	Ta nesramniea ! — si je mislil Sovaresi. — K njemu gre!
V istem trenutku pa se mu je bolj živo kot kedaj predočila potreba, da dobi pismo v roke.
—	Lahko grem v svojo sobo, — si je mislil, — ne da bi me videli. preko vrta in po zadnjih stopnjieah. Ona misli, da spim in vrnem se lahko pred njo.
Nato, ne da bi *.e vprašal, če ni mogoče preslab, ali se brigal za reva r nost, da se zopet prehladi, pa je vstal, se odel v haljo, si nataknil na noge copate ter odšel proti vratom.
—	Oe me bo kdo videl. — je rekel, — se bora delal kot da imam delirij.
Svetika v veži je bila ugasnjena in le s težavo je odprl vrata. Konečno pa je odšel po stopnjieah na vrt. Bilo je zelo mraz in nale-tavail je sneg. Pročelje hiše je bilo temno. Le eno okno je bilo razsvetljeno, ono Tremorelove >.<>be. Senca nekega moža, Ilektorja, se je kazal i pri zavesaih iz muslimana. Stal je v bližini okna ter pritiskal n čelom na šipo. Sovresi se je instinktivno ustavil, da se ozre na pri jatelja. ki je bil t;»ko doma v njegovi hiši in ki mu je v zameno za rajbolj bratovsko gostoljubnost prinesel nečast, obup in smrt.
Hektor se je nenadno zganil ter se ozrl nazaj, kot v spričo nekega nepričakovanega šuma. Kaj je bilo to* Sovresi je le predobro vedel. Nadaljna >eiiea >e je prikazala pri zavesi, — or«a Berte. Imel je dokaze. ne da bi jih iskil. Kaj jo je privedlo v ono sabo in ob taki uri? Videti je Lil" kot da govori razburjeno. Zdelo <c 11111 je kot da cilje ta polni, sonorni v'las .ki je bil sedaj oster kot jeklo, sedaj božajoč in mehak 111 ki je vzbujal v njem vse cbčuike. Zopet je videl t«* krasne oči, ki so neko." tako despot iT-no vladale nad njegovim srcem 111 kojih i/raz j* poznal tako dobro. Kaj pa je delala tam '. Brez dvoma je ne-l.aj prosila Ilektorja, česar pa on ni hotel dovoliti. Sovresi je vedel, da prosi, vsled ti jenih kretenj. Poznal je dobro te njene kretnje, kajti pogosto se jih je posluževala napram njemu.
Sedaj pa je i-tih kretenj posluževala napram nekemu (lrii-fjemu. Sovresi se je moral opreti na neko drevo. Hektor očividno ni hotel privoliti v to, kar j.* zahtevala ona. Nato pa je preteče dvignila rst ter zmajala j« zno z glavo, kot da hoče reči:
—	Ali nočeš.' Potem boš videl!
Pričela je zopet pr< »iti.
—	Ah, — si je mislil Sovresi. — <-n »e lahko upira njenim prošnjam. jut pa nisem imel nikdar tak«*ga poguma. On lahko ohrani svojo hladnost. *.vojo voljo, kadar >e ozre vanj. -l;.z pa ji nisem nikdar rekel: oe. 1'ganil -« m vse nj'-ne želje vnaprej ter jim ustregel. &.(<>goče me j«- to uproprstilo!
Hektor je vstrajal pri svojem odporu iu Berta je postala jez-i.a. Preteče je vrgla glavo nazaj. Konečno pa j,1 bil premagan. Poki-maj je z glavo. Ona pa se mu je vrgla v objem in dve senci sta se oprijeli v doJg objem
Sovresi ni mogel zadržati bolestnega krika, ki se je izgubil sredi šumenja noči. Hotel je gotovosti in tukaj jo je imel. Resnica, ne-pobitna in edina mu je bila sedaj ja-na. Ničesar več mu ni bilo treba iskati od sedaj naprej z izjemo sredstev, kako kaznovati gotovo in strašno. Berta in Zlektor >ta -»e prijateljski razgovarjala. Sovresi je videl, da -e zopet pripravlja iti navzdol in da ve more iti sedaj po ono pismo. Sel je hitro noter, a v svojem strahu, da bi ga ne razkrili je pozabil zakleniti vrata vrta. Ni zapazil, da je stal z bosimi nogami v snegu, dokler se 111 vrnil v spalnico. Videl je nekaj snežink na copatah, ki so bile vlažne. Skočil je hitro v posteljo ter se delal kot da spi.
Bil je čas. kajti Berta je kmalu prišla noter, šla je k postelji in ker je domnevala, da se ni medtem prebudil, je zopet pričela de lati. Tremorel se je tudi pojavil. Pozabil je na sve jlist ter bil videti vznemirjen.
—	Ali ste bila danes zvečer zunaj, gospa! — je vprašal šepetaje.
—	Ne.
—	Ali so šli vsi posli spat T
—	Mislim tako. Zakaj pa vprašate?
—	Medtem ko sem bil jaz zgoraj, je šel nekdo na vrt ter se vrnil. Lerta se je ozrla vanj s presenečenim pogledom.
—	Ali ste prepričani o tem, kar pravite?
—	Gotovo. Sneg naletava in oni, ki je šel ven, ga je prinesel nekaj nazaj na svojih čevljih. Stajal se je v veži.
Madama Sovresi je prijela za svetilko, prekinila Hektorja ter rekla:
—	Poj diva.
Tremorel je imel prav. Sempatam po veži je bilo nekaj snežink.
—	Mogoče je bila ta voda tukaj že dalj časa, — je rekla Berta.
—	Ne, ni je še bilo tukaj pred eno uro. To lahko prisežem. Raz-ventega pa vidite tukaj nekaj snega, ki se še ni stajal.
—	Moral je biti eden izmed služabnikov.
Hektor je odšel proti vratom ter jih preiskal.
—	Jaz nisem tega mnenja, — je rekel. — Služabnik bi zapahnil vrata. Zapah pa je potisnjen nazaj. Jaz sam sem zvečer zaprl ta vrata ter se spominjam, da sem potisnil zapah naprej. ,
—	To je zelo čudno.
= In to tembolj, ker ne gredo sledovi vode preko posetnice.
(Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENTS.
Dr. Koler
638 Pen Are. Pittsburgh, Pa.
Dr. Kotar fs aaj-
atarej*! aloTMakl
■dranlk Iptcja-Hat ▼ Pittsburgh«. U In M-laCa* ftikt) ▼ adnvO-aju
■aatrupljoaj« kr-7) adraii a sto-U Si J« lBUDMl Ar. pni Crllch. C« touu tnosojj« a]| m«cur-f mVmi, * (rtu, «T*t»«Jt Ima, •otofitae t ko«.?*. pridite In laOatll na bom krt Ne tekaJU, k*r ta bo-
bol«snl adrtrtn po e-«laJSa 11. eatoui Lfkor hitro cpnalta a vem rrene&oj« idnfK se oakaj-
teaavaC rrldlt« <a Ji •opst povnUL
Hyroaolo	vodno ktto____
w M. nrmb In rteor Urea oyertd)«.
BcienJ n.«hUTja, ki povzročajo 1 fcttne t krita hrbtu tn vteSk url paSCenJu vcSa, nln >!■ s ■__
Revm^zem. trruij«. boMto« o-t«U?M «rb«a«.«, tkrrfm In drnye kola* bueiuL k: Biitnijo nlad mA-ita krvi, otdrarta ▼ kratkem Sees In ni potrebno
N«kat«rj drugI adr^vnlkl rabijo tol-mtf«, ilm tu razumejo. Jas »»n ► 1* »t*J*sa kraja, aato tu latfe ■drartm. ker tu raaumen iloruki. Uradne ure: ob daknlldk od • So L Ob nedoljab od • So S.
Alois Rodsuus. Clinton, imLz
Lambert Bdiku. Aurora. DL
J. VerblC. «35 Ivora A 'Jhieact, DL:
Joseph Bostl«, Joseph BevdUL
NAPRODAJ
popolnoma novo poslopje
") st>b, 2 trgovini za grocerijo in
mesnico ter zidana klet pod cclim i
poslopjem: električna razsvetlja-1 T™^ ^T^?^
, ,	In John Zel rt al
va, na lepem prostoru. Poleg imam|naMM|^ m .
naprodaj še lote. — .Jo*- Zura, Frank AuguetlaL Ave.. Grand Haven. Im Salle. DL
M.">2 Pen over Mich.
(2:1-26—-;
X Dospelo je novo suho grozdje.
X MuSkstel zelo sladke debele Ja-gode, boksa 50 funtov .. $9^— Cipar grozdje največje ln naj-y aladkejSe jagode, bokse 50 fun-I J tov
NAZNANILO in PRIPOROČILO
^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-
t Malo Črno grSko grozdje, zelo sladko, boksa 50 funtov $7.— ♦ Poflljite S3, na r&tun vaake bokao ^ ki naročite ln poslail bomo takol. ' z BALKAN IMPORTING CO. 51-53 Cherry St.. New York. N. Y.
iMMM«t>MMHMMM»»»___
Frank Govfla. Calumet. Mtch.:
M. F. Kobe la PafM BrcMh, Mtaa:
Naš stalni zastopnik Mr. JAN Loots Govts. KO PLEŠKO
pobira naročnino' Gilbert, za Glas Naroda na 6104 St. Clair ^ Ve*®L Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa1 HlbbIl^1 druga pojasnila glede potovanja | virfinla, Ml— >
kraj ali dobiti svojce od j Frank Hnrrafftb
Kij. Mtam.:
Frank Govfls Is SL Leola. Me.
Msttja North Chleaca. DL:
Anton K obal In Math. Sootb Chleaca, DL: Frank Cenn,
BprimfMi DL:
Matija Bavhorl«. Waokecan, DL:
Frank PetkovML Franklin, Kaos. In okalka: Frank Lnkwrh.
ena m t Rok Firm.
ss:
Mike PendL Kltzmillcr, Mi:
Frank Voduplrea.
j v stari
|tam, glede denarnih pošiljaiev in 'sploh t v-seh drugih zadevah. Ima
iv 2aloP t odi knjigo Peter Zgaga VEČJI SLOVENSKI DNEV- Rojakom ga toplo priporočamo NIK V ZDR. DRŽAVAH. 1 TTpravnmtvo Glasa Naroda.
COLUMBIA
OD $85.50 — 1550.00 — VELIKA ZALOGA —. a m e^NT^i^v«PLCŠČ V VSEH JEZE-
GRAMOFONE
VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve SI., C0NEMAU6H, PA.
Mike Grabrlaa. Eut Hrlrna. Msal.:
Frank Brellsu Great FalK Math. Drib.
I
-1
Frank Sakser State Bank i
82 Cortlandt Street, New York '
KGENERALNO ZASTOPSTVO
Jadranske Banke
in vseh njenih podružnic.
Beograd, Maribor,
JvgoaiiTija:
Celje, Dibrontik, Ko tor, Kranj; LJubljana/ MetkorU, Sara j aro, Split, ftlbenik, Za^rab.
I i t I 1 J t : Trrt, Opatija, Zadar.
.j
Dima j.
Irvršuje hitro in poceni denarna izplačila t Ju-
slaviji, Italiji in Neraaki Avstriji Isdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah.
Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na
vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke.
SloTenei, prijatelji In poaarald naie ***** §o vljndno naproioii, da opoaorijo na ta nai oflaa iroje	is
Hrvataks, Dalmacije, btre, Ooriike ia Črnogon,
FRANK 8AK8BR STATE BANK FRANK *a««
—	Boulcgn«
—	CherDoura
—	h jvn
—	hi.n
—	Hiwa
—	ChC-~t>oura
—	hurt
—	Tr«t
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Havre
—	Tret
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Boulogne
Glede cen sa vozne listke in vse drajte pojasnil*, obrnite- n aa irrdko rRA\K SAKSER STATE BANS	fS CartlazJt St, W«w
MONGOLIA	28	Jull.	— Cherbourg	NOORDAM	20	avg.
POTTERDAM	30	Jull.	— Boulogne	OLYMPIC	13	avg.
WASMINOVON	3	avg.	— Cherbourg	LA SAVOIE	13	avg.
ROUS! LLON	2	avg.	— H avra	LEOPOLDNA	16	avg.
ADRIATIC	3	«MB.	— Cherbourg	PARIS	17	avg.
LAFAYETTt	3	avg.	— Havre	LAPLAND	so	avg.
ARGENTINA	4	avg.	— Tr«	LA TOURAINE	90	avc.
FRANCE	4	ava.	— Havre	ITALIA	23	avg.
CALABRIA	6	avg.	— Trst	AQUITANIA	23	avg.
RYNDAM	6	aug.	— Boulogne	AMERICA	•4	ava.
MAURETANIA	11	avg.	— Cherbourg	FRANCE	25	ava.
LA LORRAINE	6	avg.	— Havre	PRES. WILSON	27	avg.
zeeland	6	avg.	— Cherbourg	FINLAND	27	avg.
BOURDONNAIS	9	avg.	— Havre	AMERICA	27	avg.
CANOPIC	9	ava-	— Genoa	ADRIATIC	31	ava.
SfLVZOCRI	tl	sua.	— Trai	WASHINGTON	3	sept.
N. AMSTERDAM KROONLANO	13	■Vfc.	— Boulogne	ROTTERDAM	3	sept.
	13	avg.	— Cherbourg	OLYMPIC	3	sept.
BERENGARIA	IB	ava.	— Cherbourg	MAURETANIA	6	sept.
US.MAI L-žSgft^'.?
Direktna. SluZba I* New Yorka in Boeton* v Napol} Ki Qei.ov*. Kart« do Palermo In Meelne.
VELIK PAR NIK SA L»VA MJAKA.
POCAHONTAS. Dan odplutja bo objavljen pozneje.
Cene za Na^olJ in Oanovo: Kabine »160 naprej, 3 razred JS>5 Iu >6 voj. davka. IZBORXA SLUŽtJA — KRASNTE UDOBNOSTI. Oddelak za potnik«: 40 BROADWAY. NEW YOHK. Oddelek za prtljaao: 120 BROADWAY. NEW YORK.
NAREDBA GENERAL. JUGOSL. KONZULATA
7sak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da jo v resnici Jugoslovanski podanik.
Gregor Zob—.
N. L: Kari SternlSa.
Little Falls. N. I.|
Frank Masla. Barbetisa, OMs:
A. Okolisb, F. Poje ln Albin Poljanec.
Colllnwaod. OUe: Matu. Slapalk.
Cleveland. OUa:
Frank Sakser, Obarlss ln Jakob tfi
Lsraln, Oble:
Loots Balaat J. Km Ostanek.
NDta, Obla:
Frank Kocovflsk. Ttwiiitwii, ohls: Anton Klkalj.
Oni« Cl^y. M. Justin.
Soglaaao s zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbovt Slovencev in Hrvatov, ki bodo gvojim prošnjam za potni lijt prilepili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu.
Ko se bo konzulat prepriSal, da so predloženi dokumenti pristni jt radostni, bo dobil prosilec pot ai list. V slučaje, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdan potni list iele s dovoljenjem ministrstva.
Ker je Število prosilcev ogrom-qo in i vsak in1 dnem narašča, ui kcnznlatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo pritti vsi na vrsto. Nihče naj aa kupi iifkarte prej, prsdno se osebno se zgl&si zjk konzulatu ter dobi potni list.
V	vsakem drugem sltčaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorka, ir če ladja, za katero so vzeli karto, oupluje bres njih.
V	dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdile okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list iele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva.
V JUGOSLAVIJO
Hitre zveze z vsemi torkami v Jugoslaviji. I>obni in zaduslna. hrana. Zaprti prostori. Vrlik prostor na krovu. Vse udobnosti modernega parnika.
^ Red Star Line
Odplutje vsak teden
Pomol 58-62 North River, New York KfiOONLAND . AntV€rp€n t 13. avQ. ICELAND ' „ t	> «. avgusti
LAPLAND i ^nerw>urK	20. ava.
FINLAND ) Plymouth f 27. avg.
GOTHLAND ^ Hamburg,	(«30. jull.
SAM LAND k LILava, Gdansk V 1. aept. (Samu 3. razred.)
^ American Line
MANCHURIA', HamburK pre- »
i ko (JherOour^a / 25. avg. MONGOLIA (v Vigo. Cherbourg
Hamburg in Gdansk) 2S. Jull. MINNEKAHDA »v Hambuig in
tidansk)	11. avg.
VSE VODNE PROGE DO POLJSKE.
T* white Star
ADRIATIC f v Cherbourg J	3 avg.
OLYMPIC i Southampton /	13. avg.
New York In Boston — Azorl, Gibraltar, Napoll In Genevo.
CANOPIC .................... t. avgusta
CRETIC ................... 7. septembra
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY
116 parnikor -- 1.250 OOO ton.
9 Broadway	New York
ali pri lokalnih agentih.
Holland-America Line
Potovanje v Jugoslav i jo preko Boulogne. Sur-Mer in Rotterdam.
Vsi parnikl, ki odplujejo Iz New Yorka so na dva vijaka.
ROTTERDAM.......30. julija
RYNDAM .......... 6. avgusta
NEW AMSTERDAM .. 13. avg. XOORDAM........20. avgusta
Vsi parniki imajo za tretji razred sobe za 2. i in 0 oseb. Cena za 3 razred iz New Yorka do Ljubljane JloO, do Zagreba $101
ter $5 vojnega davka. Za pojasnila, in cene vpra&ijte pri:
HOLLAND-AMERICA LINE
21-24 State Street	New York
Najveejl. naJlltrejSI parnikl na ■vetu. Izborna postrežba cotnlirTii.
V	vaiem mestu ali bllilnl i« lokal.
nI aoent«
V	JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUNSKO IN nOLGARSKO.
CALABRIA
6. AVGUSTA
ITALIA
23. AVGUSTA
Vosnl Hat su Reko «100.
Dubrovnik. Trat ali Vojni davek $5.00.
Prsko Cherbourg«:
MAURETANIA ........ 11. avg.
RERE.VGARIA .......... IS. avg.
^ Cene za Trst in Reko to: p	$100 in fllO.
^ Potom llatkov Izdanih za ve« krs« 5 i« v Jugoslaviji In Srttlll. 9 K Razkoine uaodnoatl orveaa. druos- S m	ga In tretjega ra ireda.
Potniki tretjeca razreda dobivaj« 8 orezplaCno vino.

5 PHELPS BROTHEiiU CO. i
K	Patsenoer Deoartmant
J 4 West Street New York ^
Frank NovaJL Irwia, Ik: Mike Pai
ako nameravate naročiti Tozni listek is stare domovine sa Vaio limžino, sorodnik« ali prijatelja. Pilite sa cene in draga potrebna aavodila na najstarejie in skoteno slovensko bančno podjetje: VRASK SAKKTO STATE BANI (potnttU oddelek)
a. t
Pa.:

J Pernata, m, W. fa: Frank Kodaa. fhmmm, W. Tat
Primož Modlc. MIHralniee, Wist : Joseph Tratnik.
John FitampCSl ta H. West Allls. Wis.
Frank Skok In Ant. ncwSek.
Wjat
French Line
GOHPAGHIE GENERALE TMUATUITIQUE
v jugoslavijo pbeko havre
PARIS ........................ 27 julija
CHICAGO .................... 30. julija
LEOPOLDI NA .............. 3. avgusta
FRANCE .................... 4 avgusta
C C PAPIC 33.TOO tate
1	46.000 konjskih «11.
27. julija - 17. avgusta
Otraktna Zalaaalika rvaaa ta Pariza s
m aiavna točke Juaoelavlja Hitri Niiilkl a ttlriml In ivmi vijakoma. Posebea zastopnik Juaoslovan«K« vlad« bo prltakal potrlk« ob prth«du as. lih parni kov v Havru t«r lih tofeo «SJ
II kamor ao nam«nl«nk
Parnikl Franooak« Črta ss tranaportlra* h vojn« na tlaoS« Sahaalawalkia v a.
BHU2BIRV PISARNI, 19 Stall St,f LY.