Leto invalidov
Letos je leto invalidov. V Centru je mnogo šol. Kaj bomo povedali otrokom, dijakom, na kaj jih opozorili v tem letu posebej, katere klicaje bomo prednje postavili v vzgojnih prizadevanjih? V Centru je veJiko staršev. Kaj bodo povedali otrokom, kako bodo pokazali svoj odnos do tistih med nami, ki jih je prizadela življenjska tegoba v toliki meri, da tej prilagajajo svoje življenje in delo. Mnogo je v Centru delovnih organizacij, ki morejp nuditi invalidom delo, zadovoljstvo ob delu. Koliko je med njimi takih, ki so invalidom ponudiie delo ali to nameravajo storiti? Ali onih drugih, ki tega preprosto nočejo.
Koliko je arhitektov, ki delajo in so delali za mesto, ki upoštevajo pri svojih rešitvah potrebe invalidov in se izogi-bajo arhitektonskih ovir zanje? Koliko trgovin, kamor je inva-lidom na vozičkih omogočen dostop? Koliko Ijudi, ki so pripravljeni ustaviti svoj usmerjeni korak in storiti kaj za človeka, ki pomoč v določenem trenutku nujno potrebuje?
Koliko je med nami takih, ki gledajo mimo človekove zuna-njosti v njegovo misel, čustvovanje, hotenja, želje, potrebe, smotre? Delovne sposobnosti invalidov so zanje same še mnogo bolj dragocene kot zdravemu človeku vse, kar zna s svojimi sposobnostmi pokazati sebi in sredini, v kateri dela in živi. Zdravi delovne sposobnosti pogosto zanemarjamo in jih izkoriščamo, kot se nam zdi. Invalidi so v tem pogledu dru-gačni. Zanje so njihove delovne sposobnosti vrednote, okrog katerih je osredotočen večji del samozavesti, ponosa, po-guma, volje in še česa, kar bogati njihovo in tudi naše živijenje. Poglobimo se v tem letu v vse tisto, kar je mnogim zdravim neznano in do česar smo vse prepogosto brezbrižni. Če tega ne bomo doumeli, bomo ostali siromašni v naših srcih in razumu.