PRAZNIK JE, DELA NI (Mef) Pred nami sta dva praznika, ki govorita o dvel pojavih, ki jih v tej naši družbi vse bolj pogrešamo Jutrišnji dan bo v znamenju upora, par dni kasneje pi bomo praznovali delo. Glede dela vemo, da je statistiki navkljub, vse več mladih, ki nimajo ka početi sami s sabo. Prav zanimivo bi bilo videti koliko izolskih podjetij in obrtnikov je v lanskem leti zaposlilo katerega od mladih nezaposlenih Izolanov Upornosti med mladimi pa tudi ni, posebej takšne, k bi občinsko oblast in delodajalce opozorila na to, d< želijo tudi oni biti del naše sedanjosti in prihodnosti. Dekleta s fotografije so ena, športno najbol nadarjenih izolskih generacij. Vse hodijo v šolo ir pričakujejo, da bodo nekoč zdravnice, arhitektke tajnice, trgovke, pravnice. Pa bi verjetno prej prišli do kruha, če bi se rokometu posvetile do konca, saj si za nekatere že zanimajo veliki klubi. Toda v deželi kjer še vedno ni jasno, dr delamo pravzaprav zarad denarja, se bodo verjetne odločile drugače. Vsi sme pač le otroci svojih staršev. lC Banka Koper mumm PES JE DOMAČA ŽIVAL Za edini omembe vreden dogodek tega tedna, ki je ime Izole spet ponesel v širši slovenski svet so poskrbeli veliki morski psi, ki so mimo priplavali v Tržaški zaliv in se odločili, da bodo razveseljevali predvsem radovedneže z našega konca obale. Menda jih je več kot 20, k sreči pa gre za vrsto, ki se hrani zgolj s planktonom in so ljudem povsem nenevarni, čeprav srečanje z osemmetrsko ribo ni dogodek, ki bi ga kar spregledali. Lep dokaz so bili nemški turisti, ki so pse opazovali s turistične barke in jih je bilo preklemano strah, čeprav so bili na varnem. Prisotnost teh velikih živali bi gotovo slabo vplivala na turistično sezono, saj vsi še nismo vajeni plavanja v morju ki ga režejo hrbtne plavuti morskih psov. Zato turistični delavci in mi z njimi lahko le upamo, da se bodo mrcine odpravile nazaj tja od koder so prišle, če ne bo šlo drugače pa jih bo treba odgnati, čeprav so menda zaščitene. Kako to storiti pa zaenkrat še nikomur ni jasno. Zaradi praznikov bo naslednji MANDRAČ izšel v četrtek, 10. maja Vsem bralcem voščimo Vesele praznike ^vww.slo-istra.com izolske spletne strani fayfo 'JEREBE IZOLA, tel.: 616 80 00 <# Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15-18, sobota: 8 -12 Tel 640 - 40 - 64 Občankam in občanom ob Dnevu upora proti okupatorju in l.maju, Prazniku dela iskrene čestitke. Občina Izola-Comune di Isola Županja/II Sindaco Breda Pečan ________ Jzol&/‘ /Sotcv TRGOVINA Z AVTODELI d.o.o. Izola TRGOVSKA 4 IZOLA POCENI BRISALCI CHAMPION tel.: 05/641 57 78, 641 66 08 odprto od 8.00 do 17.00 ure MANI] NDRt CENA 180 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA- _ v BCINA SAM0HI IZOLA JE OBČINA SAMOHRANILKA SIMOBIL NA DVORIŠČU / ŠPORT-RESNIČNOST ALI SANJE OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Vabim uas na osrednjo proslavo ob Dnevu upora proti okupatorju ki bo v četrtek, 26. aprila 2001 ob 20. uri v Kulturnem domu. O pomenu praznika bo spregovoril Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. S programom narodnih in umetnih pesmi pa se bo predstavil Moški komorni zbor Izola pod vodstvom dirigenta Walterja Lo Nigra. Siete gentilmente invitati alla celebrazione ufficiale della Giornata dell'Insurrezione La manifestazione avrà luogo giovedì, 26 aprile 2001 alle ore 20 presso la Casa di cultura. Il discorso ufficiale, presentato da Vinko Gobec, presidente dell'Unione nazionale delle associazioni dei pensionati, sarà seguito dall'esibizione del Coro maschile da camera di Isola, diretto da Walter Lo Nigro. Županja / Il Sindaco Breda Pečan PRVOMAJSKE PRIREDITVE OBALNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE - KS 90 Tudi letos Obalna sindikalna organizacija KS 90 pripravlja vrsto prireditev v počastitev 1. maja, mednarodnega praznika dela. Osrednja prireditev bo prvomajska proslava s piknikom v Simonovem zalivu, s pričetkom ob 15. uri s programom za najmlajše, ter s slavnostnim nagovorom in zabavo s skupino Modri Val od 17. ure naprej. Poleg piknika pa pripravljajo tudi tradicionalni Prvomajski turnir v malem nogometu na igriščih ŠRC Bonifika in na igrišču OŠ Pinka Tomažiča v Kopru, in sicer v soboto, 28. aprila s finalom v ponedeljek, 30. aprila, na igrišču OŠ Antona Ukmarja na Markovcu, po finalu pa bodo pohodniki z baklami krenili od Kopra proti Markovcu in tam prižgali kres. Letos pa so prvič razpisali tudi Ex-tempore za osnovnošolce vseh osnovnih šol na Obali, ki so med 1. in 20. aprilom izdelali risbe na temo 1. maj, od katerih so nato učetilji likovnega pouka izbrali najboljše v svojih starostnih kategorijah ter jih posredovali organizatorju. Petčlanska komisija, sestavljena iz znanih likovnikov er pedagogov je nato izbrala po tri najboljša dela v vsaki starostni kategoriji, slavnostna podelitev nagrad pa bo v četrtek, 26. aprila ob 13. uri na sedežu Obalne sindikalne organizacije KS 90 v Kopru. OO ZB IZOLA VABI Letos praznuje naša organizacija tri pomembne dogodke v zgodovini naše Slovenije in Šlovenskega Primorja. Tako bomo v Marezigah praznovali 80 let Marežanskega upora, 60 let od ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije in 10 let samostojne Slovenije. Udeležili se bomo naslednjih slovesnosti: - V Marezigah bo svečana proslava 12.maja. Iz Izole se bomo odpeljali z avtobusom ob 9. uri. - Vabimo na osrednjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju dne 26.aprila v izolskem Kulturnem domu. - obveščamo vas, da bo 28. aprila ob 10. uri v Morovi ulici, vsakoletna komemorativna svečanost v spomin na padle mladince ob osvoboditvi Izole leta 1945. - Upravni odbor je na svoji seji, dne 17.4.2001 sklenil, da se udeležimo spominske slovesnosti v Kumrovcu (21. obletnica smrti tov. Tita), ki bo v soboto, 5. maja 2001 Prijave sprejemamo do 30. 4. 2001 na sedežu Združenja borcev v Izoli. Prosimo, da se teh svečanosti udeležite v polnem številu in tako potrdite svojo pripadnost naši organizaciji. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Izola - Isola Akcija Turistične zveze Slovenije IZOLA NA LEPOTNEM TEKMOVANJU Izola tudi letos sodeluje na tradicionalni predsezonski akciji: Moja dežela lepa in gostoljubna. Izola, ki tekmuje v konkurenci turističnih krajev (to so kraji z več kot 10.000 turističnimi prenočitvami letno) je v merjenju lepotne moči s Ptujem, Lipico, Piranom, Bohinsko Bistrico, Bovcem in drugimi podobnimi kraji že dvakrat osvojila prvo mesto med istrskimi turističnimi kraji. Kot je povedal Alojz Pečan, predsednik Turističnega društva Izola, so se aktivnosti v zvezi z akcijo že začele, med drugim tudi z nedavno očiščevalno akcijo vzdolž obale od Belvederja do Strunjana. Glede na to, da je Izola vse bolj izrazito turistično mesto je seveda zaradi turizma pa tudi zaradi nas samih prav, da se čimbolj pripravimo na glavno turistično sezono. Sem sodijo očiščevalne akcije, akcije olepšanja mesta pa tudi vsakega balkona, dvorišča, okna ali sprehajalne poti. Komunala že ureja park Pietra Coppa, ki bo doživel največje spremembe pa tudi druge javne parke, marsikaj pa bomo seveda morali storiti tudi sami. Zato Turistično društvo poziva podjetja, organizacije in posameznike, da v času, ki je najprimernejši za spomladansko urejanje vrtov in čiščenje ter lepšanje fasad in dvorišč storijo vse kar je v njihovi moči, da bi bila Izola tudi letos všeč nam in turistom. Kot vsako leto bo Turistično društvo tudi letos pripravilo tradicionalno ocenjevanje najlepše urejenega vrta, balkona in najlepše ulice. Nagrajeni bodo ob občinskem prazniku prejeli posebna priznanja. Seveda tudi letos ne bo šlo brez tradicionalne akcije "2001 roža za Izolo", ki je postala že priljubljena stalnica v pripravah na sezono, poleg tega pa bo treba resneje izvajati odlok o obveznostih lastnikov psov, v pripravi pa je tudi akcija za čiščenje morja v mandraču in ob komunalnih privezih. In kaj se v akciji sploh ocenjuje? 1. Urejenost fasad, glavne trgovsko - gostinske ulice, glavnega trga in osrednje tržnice. 2. Urejenost trgovin, bank, pošt, zdravstvenih domov, šol, vrtcev, policijskih postaj, gasilskih domov in proizvodnih obratov 3. Urejenost cestišč, kolesarskih poti, pločnikov, parkirišč in parkirnih prostorov, avtobusnih postajališč, bencinskih servisov 4. Urejenost in varovanje naravnih obrežij voda in naravnih znamenitosti 5. Urejenost gojenih javnih površin, zelenic, parkov, otroških igrišč, vrtov, balkonov in oken 6. Urejenost objektov kulturne dediščine, spomenikov, sakralnih objektov, kulturnih ustanov 7. Urejenost gostinskih lokalov, turističnih prenočitvenih objektov, športnih dvoran, kopališč, objektov za rekreacijo na prostem, turistično informativne opreme 8. Urejenost javnih sanitarij (ki jih na žalost nimamo), zbiranje komunalnih odpadkov, pokopališč itd. Ocenjevanje opravi posebej imenovana komisija Turistične zveze Slovenije, rezultate pa objavijo po končani glavni turistični sezoni. PRODAJA - REZERVNI DELI - SERVIS fi ^ PIAGGIO INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT., 6310 IZOLA (POLEG NOVEGA KOMPLEKSA DROGE) tel 05/ 640 42 53 ŠIVILJSTVO ŠIVANJE ŽENSKIH OBLEK PO MERI: SVEČANIH, MATURANTSKIH, ZA BIRMO, OBHAIILO... Marija Ljubič s.p. -POPRAVILA Prešernova 3, Izola - ŠIVANJE ZAVES tel.: 05/ 641 86 04 KADROVSKE ŠTIPENDIJE RAZPISANE Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je tudi letos pripravil Skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 2001/02, ki jih podeljujejo organizacije in delodajalci v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami. Razpis je objavljen v posebni publikaciji, ki jo bodo prejeli učenci osmih razredov osnovnih šol, dijaki in študenti. Publikacija je vsem zainteresiranim na voljo na uradih za delo in območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje. Skupni razpis kadrovskih štipendij je objavljen tudi na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje www.ess.gov.si, v rubriki Iz dejavnosti, Štipendije in posojila. Organizacije in podjetja so za šolsko leto 2001/02 razpisale skupno 2.096 kadrovskih štipendij, kar pomeni za 117 več kot v preteklem letu. Največ kadrovskih štipendij razpisuje država, saj so Vlada Republike Slovenije in nekatera ministrstva razpisala 395 štipendij, predvsem za visokošolske strokovne in univerzitetne programe izobraževanja. Boljši odziv pa letos ugotavljajo tudi s strani organizacij in delodajalcev. Na območju, ki ga pokriva koprska območna enota je razpisanih skupno 133 kadrovskih štipendij (na območju treh obalnih občin največ s področja gostinstva, turizma, strojništva in ekonomije), okrog 200 štipendij pa razpisuje tudi Ministrstvo za šolstvo in šport za določene pedagoške poklice ter še 195 štipendij za razne poklice še Vlada RS in ostala ministrstva. Tistim, ki se želijo prijaviti na razpis za kadrovsko štipendijo priporočajo, da čimprej zglasijo v kadrovski službi štipenditorja oziroma štipenditorju posredujejo prošnje za kadrovsko štipendijo. Prošnji priložijo potrdilo o vpisu in overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih. Posamezni štipenditorji lahko zahtevajo tudi druga dokazila, kandidate pa seznanijo tudi z drugimi podatki, ki bi jih zanimali. Skupni razpis kadrovskih štipendij priporočajo vsem, ki se izobražujejo ali se želijo izobraževati, da si ga ogledajo, saj jim le-ta lahko marsikaj pove o zanimanju organizacij in delodajalcev za posamezne poklice. OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA vabi občane ob Evropskem dnevu in Dnevu zmage nadfašizmom na Koncert Mladinskega pihalnega koncerta ki ga vodi prof. Zlatko Tota, ki bo 9.maja ob 18.00 v Ljubljanski ulici. Društvo Izgnancev obvešča, da ima uradne ure ob sredah od 13.00 -16.00 v pisarni ZB na Plenčičevi 3, tel. 641 84 24. Na voljo smo vam za vse informacije v zvezi z vlaganjem zahtevkov za odškodnine Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Izola in Referat za zdravstveno vzgojo (Zdravstveni dom Izola) organizirata predavanje na temo POVIŠAN KRVNI TLAK kibovSREDO,9.maja 2001 Ob 17.00 uri V PREDAVALNICI RDEČEGA KRIŽA IZOLA Predavala bo Nataša dr. Černič-Šuligoj >GRATI POVEČAVA < ob razvijanju filma in izdelavi slik Vam PODARIMO BREZPLAČNO POVEČAVO enega od posnetkov v formatu 20X30 cm Pričakujemo vas v prenovljenih poslovnih prostorih s še pestrejšo ponudbo. Tel.: 066/ 640 - 39 - 77, Drevored l.maja 4a, Izola OBČINA SAMOHRANILKA PIŠI - BRIŠI BREZ FILMA Občinski svetniki na današnji seji sprejemajo zaključni račun proračuna občine Izola, ki je v četrtem letu županovanja Brede Pečan prvič prikazal večjo porabo od prihodkov. Občina sicer ni poslovala z izgubo, saj je primankljaj približno 22 milijonov tolarjev pokrila z viškom prihodkov iz let 1998 in 99, letošnji primankljaj pa je v prvi vrsti povezan z izpadom prihodkov od prodaje občinskega premoženja. Občina je namreč prodala le del prostorov v novem zdravstvenem domu, neprodan pa je stari zdravstveni dom ter nekatera komunalno opremljena zemljišča. Kot je povedala predstojnica Urada za finance, Zdenka Štanta, so načrtovali za 2 in pol milijardi prihodkov, ustvarili pa so jih za nekaj manj kot dve milijardi, kar je posledica izpada prodaje premoženja in nedoseženega transferja iz državnega proračuna. Treba je namreč vedeti, da je ministrstvo za zdravstvo podprlo gradnjo novega zdravstvenega doma, vendar doslej ni s tega računa prišel še niti tolar in vprašanje je, koliko bo država za dom sploh prispevala. Razlog je tudi ta, da je občina Izola po izračunih Ministrstva za finance med tistimi občinami, ki dosegajo dovolj lastnih sredstev za takoimenovano "primemo porabo" kar pomeni, da ni deležna finančne izravnave s strani državnega proračuna. Lahko bi rekli, da se Občina Izola vzdržuje sama, kar se na prvi pogled zdi pohvalno, po drugi strani pa to pomeni, da smo Izolani na nek način prikrajšani, saj so kriteriji za izračunavanje "primerne porabe" zelo na pamet določeni (število prebivalstva, dolžina cest itd.) med njimi pa naprimer ni kriterija življenskih stroškov za katere se ve, da so na Obali višji kot drugje po Sloveniji. Med odhodki proračuna so seveda sredstva za nemoteno delo občinskih organov, uprave in javnih zavodov, poleg tega ps so bile dokončane nekatere pomembne investicije, kot naprimer: južno in severno parkirišče v Livadah, kanalizacijsko, vodovodno in elektro omrežje v Mali Sevi, dokončanje kolektorja Ž po Leninovi ulici, začetek komunalnega opremljanja Livade V., javna razsvetljava v Tomažičevi ulici, dokončanje avtobusnega postajališča pri šoli, pločnik in parkirišče ob Prešernovi cesti, rekonstrukcija Manziolijeve palače, začetek gradnje zdravstvenega doma, sanacija zadružnega doma Cetore ter adaptiranje več stanovanj in poslovnih prostorov v občinski lasti. Iz naslova transferov so financirali gradnjo bloka neprofitnih stanovanj, komunalno opremo na Manziolijevem trgu, gradnjo vodovoda "Pod steno", komunalno opremljanje ob tovarni Droga ter asfaltiranje in sanacijo ceste v Koštrlag. Občina je sicer načrtovala za dobre 3 milijarde odhodkov, vendar sojih imeli za milijardo manj, kar je posledica zakasnitve gradnje novega zdravstvenega doma, saj se ti stroški prenašajo v leto 2001.________ V Da je cena knjig gotovo pomembna pri odločanju za nakup je dokazala tudi prodajna akcija v knjigami GRAFFIT, kjer so ob svetovnem dnevu knjige iz skladišča potegnili lepo zalogo neprodanih knjig starejšega datuma. Za simbolično ceno od 200 do 1.000 tolarjev so šle tako dobro v promet, da bodo takšne akcije odslej pripravljali vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava in Društvo upokojencev Izola Vabita 12. 5. 2001 na enodnevni izlet z avtobusom po prelepi Gorenjski. Ogledali si bomo Vrbo, Drago, Brezje in Begunje. Cena izleta je 3.800 SIT, v ceno je zajeto kosilo in prevoz. Vplačila do zasedbe avtobusa sprejemajo v Jagodju "Cvetličarna Slavica", poleg marketa Degro in na društvu upokojencev Izola. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Gostišča Jasna, ob 7.10 izpred marketa Jagodjein ob 7.15 izpred bivše Lipe. Premrlova ulica je bila ena tistih v starem delu mesta, ki so lani dobile oznake za intervencijsko pot. Stanovalci so hitro opazili, da je oznaka na desnem robu vozišča preozka, da bi tam lahko parkirali avtomobile. Zdaj so ugotovili, daje takšna oznaka pravzaprav neprimerna in so črto zbrisali, pot in parkirišča pa bodo zarisali na novo. H :§-3f~ Delo na daljavo NOVE OBLIKE DELA SO ŽE REALNOST Razvoj računalništva je v zadnjem desetletju dodobra preoblikoval podobo številnih delovnih mest, vplival na spremembe načina dela, vse bolj pa spreminja tudi same oblike zaposlovanja. Tako je razmah interneta sproduciral tudi pojem dela na daljavo, ki prav gotovo odpira nove perspektive zaposlovanja tako za delodajalce, kot za zaposlene. Resnici na ljubo je takšen način dela še dokaj v povojih, ne le pri nas, temveč po vsej Evropi, z izjemo skandinavskih držav, vendar pa ne manjka razmišljanj in načrtov o tem, kako v praksi razviti oblike dela na daljavo, oziroma teledela, kot ga nekateri imenujejo. V okviru programa PHARE CBC Slovenija/Italija je bil v partnerstvu med Italijansko Unijo iz Kopra ter izobraževalno organizacijo ENAIP Furlanija-Julijska krajina iz Vidma, izveden projekt z naslovom "Eksperimentiranje dejavnosti teledela". V okviru projekta so Dilva Dragan iz Izole, Ilde Frank iz Pirana ter Saša Geissa iz Kopra pripravili predstavitev storitev, ki jih lahko ponudijo potencialnim delodajalcem: prevajalske storitve, urejanje spletnih strani, tajniška dela, izobraževanje s področja matematike in informatike, spletni marketing ter izdelavo on-line katalogov. S celovito predstavitvijo svojih znanj in sposobnosti so stopili na trg dela na spletnih straneh www.telelavoro.fvg.it, na katerih ENAIP predstavlja projekt dela na daljavo, ki ga razvijajo v sosednji italijanski pokrajini. Gre za projekt Spot-Transtele, ki ga od junija lani ta organizacija izvaja skupaj s finsko in irsko partnersko organizacijo, s ciljem ustvariti mrežo ponudnikov in povpraševalcev dela na daljavo, ki bi lahko delovala na mednarodnem trgu. V Furlaniji je v to mrežo že vključeno 30 ponudnikov dela na daljavo, ob tem pa potekajo tudi razne oblike svetovanja podjetjem o možnostih uvajanja takšne oblike dela. Ta omogoča konkurenčnost tako malim in srednjim podjetjem, kot tudi javnim podjetjem in mladim podjetnikom. Za podjetja so prednosti tovrstne oblike dela predvsem nižji fiksni stroški, povečanje produktivnosti, večja prilagodljivost podjetja, nižje začetne investicije za zagon dejavnosti, večja možnost izbire sodelavcev in manj bolniških odsotnosti, med prednostmi za zaposlene pa velja izpostaviti predvsem večjo svobodo pri določanju delovnega časa Nekatere dejavnosti so seveda primernejše za to, da se izvajajo s pomočjo dela na daljavo: svetovanje, založništvo in novinarstvo, bančništvo, zavarovalništvo, finance, računovodstvo, izobraževanje, trgovina, marketing in še kaj. "Seveda se ob tem pojavlja vprašanje ali delo na daljavo pomeni, da bomo ostajali doma, kar vzbuja bojazen, da takšna oblika dela prinaša izoliranost Moj odgovor je ne. Po eni strani je možna kombinacija dela na daljavo ter dela na delovnem mestu. V Vidmu poznam javnega tožilca, ki dela tri dni na teden doma, dvakrat na teden pa je na sodišču, kar dokazuje, da je takšna oblika dela možna tudi v nekaterih javnih službah in ne le v podjetjih. Po drugi strani pa ustanavljamo takoimenovane telecentre v manjših krajih, kjer delajo delavci na daljavo. Stalno ali občasno delo znotraj teh centrov preprečuje izolacijo, zaposleni pa skupaj delajo za različne delodajalce. V Furlaniji smo doslej ustanovili že 8 takšnih centrov," je o delu na daljavo med drugim povedal Marino Firmarti, ki pri ENAIP skrbi za omenjeni projekt. Ob vzpostavljanju mreže dela na daljavo v sosednji Furlaniji, ki pomeni novost tudi na evropskem nivoju in nastaja ob pomoči sredstev iz evropskih strukturnih skladov, je prišlo tudi do prilagajanja delovne zakonodaje tej novi obliki dela. Italijanski sindikati so namreč že pripravili delovne pogodbe s katerimi se takšna oblika delovnega razmerja ureja. Dinamičnost okolja v katerem podjetja delujejo jih sili k iskanju novih načinov povečevanja konkurenčnosti in zniževanja stroškov. Ob možnostih, ki jih ponujajo nove informacijske tehnologije, so brez dvoma te eden ključnih dejavnikov, ki že v polni meri usmerja njihov nadaljni razvoj. Tudi kar zadeva naše dojemanje dela in delovnega mesta, so prepričani zagovorniki dela na daljavo. (Karmen Bučar) SIMOBIL NA DVORIŠČU Vse skupaj se je začelo s telefonskim klicem na izolsko občino in vprašanjem, ali so oni izdali dovoljenje za postavitev telefonske bazne postaje na Šaredu. Kot je povedala županja Breda Pečan o tem na občini ni nihče vedel ničesar, zato so povprašali naprej. Na Upravni enoti Izola prav tako niso bili seznanjeni s takšno investicijo oziroma gradbenim posegom, kaj šele, da bi izdali kakšno dovoljenje s to vsebino, saj je za izdajanje takšnih dokumentov pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Tudi na inšpekcijskih službah o takšnem posegu niso bili seznanjeni in tudi dovoljenja za postavitev niso dobili v vednost. Gradbeni inšpektor, Bojan Zadel, pa je povedal, da so na inšpekcijo dobili obvestilo o postavitvi podobne bazne antene v Ankaranu, o postavitvi Simobilove bazne postaje na Šaredu pa niso vedeli ničesar. Tudi v Krajevni skupnosti Korte so bili seznanjeni s to črno gradnjo in tajnik, Marino Kleva, je povedal, da so za informacije vprašali tudi na občinsko inšpekcijo, kjer prav tako niso vedeli nič o postavitvi bazne postaje. Resnici na ljubo je treba povedati, da gre za razmeroma majhen objekt, ki je komaj viden z dvorišča hiše na Šaredu, nedvomno pa gre za objekt, ki mora imeti ob postavitvi vsa potrebna dovoljenja, med njimi tudi gradbeno dovoljenje. Tega pa ni izdal nihče, niti pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, kjer sploh niso dobili niti vloge za izdajo takšnega dovoljenja. Odgovorni podjetja Iskratel, ki je postavilo omenjeno bazno postajo za telefonskega operaterja Simohil, so najprej zagotovili, da imajo vsa potrebna dovoljenja, potem pa so le priznali, da na Ministrstvo niso še poslali vloge za izdajo ustreznih dovoljenj, vendar bodo to naredili v kratkem in zagotovo jih bodo dobili. Z VESLI IN KOLESI PREKO ISTRSKIH MEJA Društvo istrskega prijateljstva bo tudi letos pripravilo Karavano prijateljstva, tokrat skupaj s kolesarsko sekcijo Obalnega planinskega društva. Po uspešni lanskoletni prireditvi, ko se je na pot od Umaga do Trsta podalo več kot dvesto veslačev in kolesarjev pričakujejo letos na relaciji, ki bo letos potekala v obratni smeri, med Miljami in Umagom, bistveno večje število udeležencev. Osnovni namen prireditve je utrjevanje ideje prijatejstva in druženja med prebivalci Istre, ne glede na državne meje. Kot je povedal predsednik Društva istrskega prijateljstva, Egidio Krajcar, se bo karavana podala na pot v nedeljo ó.maja ob 8.30 iz Milj (startnina znaša 2.000 tolarjev) postanek pa bo imela v vseh treh obalnih mestih, kjer jim bodo pripravili sprejem. V Kopru se bo karavani priključil tamkajšnji župan Dino Pucer, ki bo veslal do Izole, izolska županja Breda Pečan pa namerava prekolesariti celotno traso. Karavani se bo pridružil tudi miljski župan Roberto di Piazza ter župana Doline in Devina Nabrežine Boris Pangerc in Marino Vocci. Tako kolesarji kot veslači se bodo karavani pridružili lahko tudi na vmesnim postajah, tisti pa, ki bodo opravili pot od starta do cilja bodo prekolesarili oziroma preveslali okrog 60 kilometrov. Trasa je povečini nezahtevna, največ energije pa bo zahtevala etapa med Piranom in Umagom, kjer jih čaka klanec do Kaldanije, oziroma ura in pol veslanja. Zato pa bo prav gotovo bolj sproščeno in veselo na osrednjem trgu v Umagu, kjer bo zaključek prireditve. (K.B.) POPRAVKA V zadnji številki Mandrača smo običajnim napakam dodali še dve vsebinski. V pogovoru s predsednikom uprave Droge, Matjažem Čačovičem zapisali, da cena delnice na našem kapitalskem trgu ni odvisna od kvantitativnih elementov poslovanja. Pravilno bi bilo: kvalitativnih elementov poslovanja. V članku o izolskem breznu pa je urednik zaradi nevednosti "popravil" letnico rušenja cerkvice sv. Petra. Čeprav je bil prepričan, da se kaj takega ni moglo zgoditi pred kratkim je bil originalni datum točen. Cerkev so porušili leta 1978 in ne leta 1878, kot je bilo narobe zapisano. Seveda je v to moč dvomiti, saj je Občina Izola pred kratkim preklicala veljavnost obstoječega zazidalnega načrta za naselje Šared in sprejela odlok o prepovedi parcelizacije tega območja, kar dejansko prepoveduje vse vrste gradenj z izjemo tistih, ki izboljšujejo življensko okolje. Ker oddajniki niso ravno zdravilni seveda bazna postaja ne more dobiti soglasja občine, to pa pomeni, da tudi Ministrstvo ne bo moglo izdati dovoljenja za postavitev oddajnika. Sicer pa je po pridobitvi ustreznih informacij županja Breda Pečan med drugim povedala tudi naslednje: "Občinski svet Občine Izola je 14. decembra 2000 sprejel Odlok o razveljavitvi zazidalnega načrta za naselje Šared in o prepovedi delitve parcel, graditve in spremembe katastrske kulture zemljišča za območje planskih celot 10/1 in 10/2. Odtok je bil objavljen v Uradnih objavah Občine Izola št. 1/00 z dne 11. januarja 2001. V odloku je v 5. členu navedeno, kateri posegi v prostor in pod kakšnimi pogoji so dovoljeni. Med drugim je izrecno navedeno, da je za vsak poseg, ki je z odlokom dovoljen, potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa (za pojasnilo: pristojni upravni organ je lahko Upravna enota Izola ali Ministrstvo za okolje in prostor) ob predhodnem soglasju Občine Izola. /z navedenega sledi, da mora investitor - v konkretnem primeru Simohil -pridobiti dovoljenje, preden začne s posegom v prostor. Ne bi rada posegala v delo pristojnih organov, vendar po mojem poznavanju predpisov, ki veljajo za to območje, trenutno ni mogoče pridobiti dovoljenja za postavitev bazne postaje na Šaredu. Predpisi - med njimi tudi občinski - veljajo za vse enako, zato pričakujem, da bodo pristojne inšpekcijske službe ukrepale v skladu s svojimi pooblastili, MOP, ki je v konkretnem primeru pristojni upravni organ, pa upoštevalo veljavne predpise na območju občine Izola. " NOVO v Reciti EQSGQjE}- prva prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli Tomažičeva 10 (Hotel Delfin • vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12, 15 -18, sobota: 8 -12 Telefon: 640 -40 -64 N0V0- PRIPOMOČKI ZA STOMO ILCO društvo Obala vabi vse stomiste, da se mu pridužijo. Pokličite brezplačno številko 080 1456 Peti del: Poletje v školjki Akcija "Poletje v Izoli" ki je obetala razcvet izolskih izložb je dvignila mnogo prahu, ki se je po končani akciji lepo počasi polegel nazaj na police. Tu pa tam je ostala kakšna škatla, čevelj, zmečkan papir, na pol prazna čistila... Mimo praznih izložb gedo domačini, v mrtvi sezoni na pol mrtvi turisti, sredi poletnega vrveža se kažejo naključnim radovednežem in vsakemu od njih pustijo nek vtis. Ta pa je najbrž bolj siv od najbolj barvnih laži. To postopno propadanje človeka navdaja z paranojo, gospode pa z novimi in novimi strategijami za dvigovanje prahu. Očitno ni nikogar, ki bi posušene cunje pomočil v morje in vsaj obrisal police. Lahko pa bi zbrali vse stare turistične prospekte, razvojne akte in ureditvene plane ter z njimi pokrili umazana okna. NOVO V IZOLI! M OTO RE AL PRODAJA-POOBLAŠČENI SERVIS TRGOVSKA 4 IZOLA (Obrtna cona Livade- 20 m od Tecoma) Tel: 641 9770 MALAGUTI 7*1 Izolski drobni užitki Piše: DARJAN CORELA Slika:MIHA CERKEV SVETEGA PETRA IN SPOMINI NA PRIHODNOST Nekateri govorijo o naključju, kristjani pa o "Božji režiji" (Previdnosti). Bili smo zbrana dokaj nenavadna druščina: nekateri člani Župnijskega gospodarskega sveta z župnikom, predstavniki Občine Izola, Republiškega sklada kmetijskih zemljišč, Stavbenika, geometer.... Skoraj tako kot pred slabimi dvajsetimi leti - le namesto Stavbenika je nastopala Droga Portorož, ki pa je sedaj spet naša... Kdaj: v četrtek, 19. aprila - takrat ko izide Mandrač. Kje: v Jagodju, na parceli, ki jo je Župnija Izola pridobila kot nadomestilo za nekdanjo cerkev sv. Petra. In tu se začenja zanimiva zgodba. Na parceli sami smo prebirali prejšnjo številko Mandrača (19.4.) o izolskem breznu in seveda o podrti cerkvi sv. Petra. V članek se je prikradla dokaj groba napaka - češ da je bila le-ta porušena leta 1878 - kar pa niti približno ni res. Cerkev so porušili 29. septembra 1982, dober mesec po podpisu menjalne pogodbe med Župnijo kot lastnico, Drogo Portorož, TOZD Delamaris kot pobudnico, ter Občino Izolo in Kmetijsko zemljiško skupnostjo Izola. Predmet pogodbe je bila namreč menjava: za cerkev sv. Petra naj bi pridobili zemljišče za novo cerkev v Jagodju. Razlog za rušitev cerkve je še danes dokaj skrivnosten: " ... zaradi realizacije Investicijskega programa za modernizacijo proizvodnje in povečanje izvoza ribjih izdelkov TOZD Delamaris Izola." (iz menjalne pogodbe). Prostor bivše cerkve je namreč še vedno nepozidan, lokacija izjemna, v neposredni bližini pa polno skrivnosti. V cenilnem zapisniku je zapisano zelo zanimivo: "Lokacija, kjer je bila cerkev zgrajena, je zaradi naravnih danosti izjemno zanimiva. Cerkev je bila postavljena na manjši vzpetini, katero tvorijo izbočeni skladi apnenca in je imela dominantno lego tik ob obali V apnencu so prisotni kraški pojavi - brezna in manjše pozdemeljske jame, katere so izdolbli potoki iz zaledja, ki poniknejo v plast apnenca. Zaradi istočasne prisotnosti kraških pojavov in morja se je tu razvil redek pojav - izviri brakične vode ob obrežju. O naravni posebnosti kraja priča tudi dejstvo, da so se v neposredni bližini nahajali izviri tople žveplene vode, ki so jih v prejšnjem stoletju izkoriščali za termalne kopeli. Te kopeli so bile opuščene ob gradnji prvih industrijskih objektov leta 1887 (francoska družba Roullet). " /Ivan Žigon/ Cerkev sv. Petra tudi ni bila pretirano velika (dolga 12 in široka 6 m), v njej pa je bila grobnica iz leta 1690 (Giovanni Battista Marini). Vsekakor podpiram željo, da bi lahko postavili primemo obeležje na kraju, kjer je bila cerkvica sv. Petra - tudi zato, ker je še vedno vrisana na vseh uradnih zemljevidih! Nikakor pa ne bi bilo narobe naravno znamenitost vključiti v znamenitosti našega mesta. Že leta 1978 (14. april) predlaga avtor v Primorskih novicah: "Letos februarja se je odprlo novo brezno, v useku za novo hladilnico... Na dnu se vidi med prodornim gruščem brakično vodo, ki je vsaj 2,5 m globoka. Stene so deloma zasigane... Pod cerkvico sv. Petra, umetnostno-zgodovinskim spomenikom, se nam je razkril izreden in poučen naravni pojav. Želeli bi, da bi ga delavci Delamarisa zaščitili, kar ne bi zahtevalo veliko sredstev, in da bi bil dostopen tudi šolskim ekskurzijam in širši javnosti " Morda se bodo take sanje začele uresničevati takrat, ko bo turizem močnejši kot industrija, ko ne bo na "otoku" tovarn in ladjedelnice. Takrat bo verjetno tudi že čas, da na nadomestni parceli v Jagodju začne rasti novo cerkveno središče s cerkvijo, župniščem in primernim pastoralnim središčem. Morda bi bilo lahko posvečeno ribičema, Petru in Andreju, ki sta bila oba apostola, mučenca - pa še brata povrhu. V Izoli smo namreč imeli tudi cerkvico sv. Andreja. Za konec pa še "pika na i ": kaj smo pravzaprav počeli tistega četrtka na oni parceli v Jagodju? Mnogo stvari. Ugotavljali, da obljube iz menjalne pogodbe izpred skoraj dvajsetih let še niso uresničene (da preko naše parcele še vedno poteka elektrika, spodaj vodovod in ob straneh ter po sredini hudourniki - res, čudovita "gradbena parcela"!); da urejamo in merimo stvari, ki so predmet menjalne pogodbe iz letošnjega leta; in da seveda upamo ter verjamemo, da bo tisto, kar "stoji na papirju" tudi čimprej uresničeno. In tako smo znova tam, kjer smo začeli. Pri Božji režiji in Previdnosti. Andrej Sedej, župnik NAPOLNILI SMO 41 ZABOJNIKOV V februarju so komunalni delavci odpeljali 28 zabojnikov kosovnih odpadkov, v mesecu marcu pa kar 41. Komunala Izola se občanom prilagaja in po potrebi zabojnike namešča tudi izven določenih terminov. V drugem mesecu rednega mesečnega zbiranja kosovnih odpadkov je število napolnjenih zabojnikov v primerjavi z mesecem februarjem naraslo za tretjino. Največ odvozov, kar 16 zabojnikov, so delavci Komunale Izola odpeljali iz krajevne skupnosti Korte in zaselkov na podeželju. V krajevnih skupnostih Staro mesto in Hallietum so občani napolnili 13 zabojnikov, le zabojnik manj pa so napolnili prebivalci krajevnih skupnosti Jagodje -Dobrava in Livade. Na Komunali Izola z zadovoljstvom spremljajo rezultate akcije, saj kažejo, da so se občani na redno zbiranje kosovnih odpadkov privadili. Tudi lokacije divjih odlagališč sporoča na telefonsko številko izolske Komunale vse več občanov. Z njimi se na komunalnem podjetju dogovorijo za namestitev dodatnih zabojnikov tudi izven terminov, navedenih na informativni zloženki. Komunalni delavci skrbijo, da se polni zabojniki hitro odvažajo in ne obremenjujejo bivalnega okolja bližnjih prebivalcev. Sicer pa se kosovni odpadki redno zbirajo vsak prvi konec tedna v mesecu v krajevnih skupnostih Staro mesto in Hallietum V krajevnih skupnostih Jagodje - Dobrava in Livade so zabojniki nameščeni ob drugem koncu tedna v mesecu, tretji konec tedna v mesecu pa kosovne odpadke zbirajo v krajevni skupnosti Korte in v zaselkih na podeželju. EKOLOŠKI OTOKI ZA OSVEŠČENE VOZNIKE Skupina Istrabenz je v teh dneh svoja prizadevanja na področju ekologije v minulem letu predstavila v Zelenem poročilu, ki so ga tokrat razširili na vso naftno dejavnost v skupini. V družbi Instalacija so zaključili 1,2 milijarde vredno investicijo v čistilno napravo in 2,4 km dolg cevovod med Luko Koper in Serminom, ki omogoča večjo ekološko varnost pri pretakanju goriv iz tankerjev v luškem terminalu. Računalniško krmiljen postopek pretakanja ter sodoben pretočni sistem omogočata hitrejše pretakanje naftnih derivatov, povprečen tanker pa sedaj izpraznijo v 24 do 30 urah, kar je za tretjino manj kot doslej. V družbi OMV Istrabenz pa so za ekološke investicije lani namenili nekaj nad 100 milijonov tolarjev, ki sojih vložili predvsem v ekološko opremljanje novin bencinskih servisov in rekonstrukcijo starih. Pred dnevi pa so na bencinskem servisu v Kopru na hitri cesti proti Izoli postavili prvo ekološko točko za zbiranje nevarnih odpadkov, kjer lahko vsakdo kadarkoli varno odvrže ne le odpadna olja, temveč tudi odpadke kot so akumulatorji, odpadni antifrizi, masti in različne embalaže. Za vsako vrsto odpadkov so namestili drugače obarvan zabojnik, ob dobrem odzivu ljudi na takšno zbiranje ekološko nevarnih odpadkov pa bodo prihodnje leto takšne točke postavili tudi na drugih bencinskih servisih v večjih mestih po Sloveniji. Sicer pa so lani na vse bencinske servise postavili varne dvoplaščene eko zabojnike za zbiranje odpadnih olj, ki so namenjeni tako kupcem na servisih kot tudi vsem, ki ne vedo, kam bi z odvečnim oljem in njegovo embalažo. Takšne zabojnike so namestili tudi na obeh bencinskih servisih v Izoli, še letos pa bodo poskrbeli za to, da bodo vsi Istrabenzovi servisi opremljeni z novo napravo, ki omogoča neposredno izčrpavanje starega olja, brez odpiranja spodnjih ventilov in s tem bolj okolju prijazno odstranjevanje odpadnega olja. (KB.) OSTEOPOROZA JE LE BOLEZEN Obalno društvo za osteoporozo, ki šteje več kot 200 članov pripravlja celo vrsto predavanj in akcij s katerimi se bolniki s to boleznijo seznjajo z načini omejevanja učinkov te bolezni. Gre predvsem za zdravo prehrano in pravilne načine gibanja, o čemer so poslušali prvo predavanje že ta ponedeljek, napovedujejo pa celo vrsto pohodov, izletov in drugih akcij. Obalno društvo deluje že tretje leto, pred kratkim pa je 7 sorodnih slovenskih ruštev ustanovilo tudi zvezo društev za celebralno paralizo. Vse ki vas zanima delovanje v društvu vabijo, da jih pokličete na telefon: tel.: 05 641 52 99. ŠPORT MED ŽEUAMI IN STVARNOSTJO Ne zgodi se ravno vsak dan, da bi na seji občinskega sveta obravnavali gradivo s katerim se formalni predlagatelj ne strinja, podprlo pa ga bo verjetno kar nekaj svetnikov, posebej tistih, ki so za šport bolj zagreti. Danes bodo občinski svetniki namreč obravnavali gradivo z naslovom Predlog programa razvoja športa v občini Izola do leta 2011. V dokaj obsežnem gradivu, ki je nastalo tudi na podlagi novega zakona o športu, je pravzaprav zapisan končni cilj tega programa, to pa je bistveno povečanje sredstev namenjenih športu in nekaj novosti med katerimi je tudi sofinanciranje vrhunskega športa. Seveda si nihče ne predstavlja, daje športu pri nas s cvetjem postlano. Za razliko od nekega drugega obdobja naše zgodovine, ko je šport imel tudi pomembno obrambno, domovinsko in še kakšno funkcijo ter bil tudi ustrezno sofinanciran je dandanes, posebej vrhunski šport, odvisen od sponzorjev, donatorjev in ekonomskih povezav, država pa v glavnem skrbi za športno vzgojo mladih. Program določa financiranje športne vzgoje otrok, mladine in študentov,športne dejavnosti študentov, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa in športa invalidov, seveda pa predvideva tudi financiranje izobraževanja kadrov, vzdrževanja objektov, stroškov za vodo, plin in elektriko in podobno. Seveda si sprejema takšnega programa lahko veselijo športniki in športni delavci, ki se vsi po vrsti otepajo z velikimi finančnimi težavami, tako kot večina družbenih dejavnosti v občini in državi. Zato je kar težko verjeti, da se bo čez deset let športu v Izoli namenejenega trikrat več denarja kot danes, saj bo gotovo težko zadovoljiti tudi vse ostale, od kulturnikov do šolnikov. Na novinarski konferenci je županja, Breda Pečan, povedala, da bi bilo neodgovorno z njene strani, če bi gradivo preprosto dala v sprejem brez temeljite obravnave, hkrati pa seveda podpira želje in pričakovanja športnikov, zato bo svetnikom predstavila gradivo kot ga je pripravil Center za kulturo, šport in prireditve občine Izola. Prejeli smo DAN KNJIGE V IZOLSKI KNJIŽNICI Lep pomladanski dan je botroval uspešni promociji dneva knjige po vsej deželi. Prav posebej prisrčno se je smejalo sonce pionirskemu oddelku izolske Matične knjižnice, saj se je ta dan preselil kar na dvorišče pred knjižnico. Vabljeni in naključni obiskovalci so bili prijetno presenečeni, saj so ta dan lahko spet uživali v prijetnem okolju. Tudi čitalnica je dobila potrebne kvadratne metre in ustrezno svetlobo - kar na prostem. Nič čudnega! Za izolske razmere je to vsekakor bil znak napredka... Torej: največ sveta otrokom...več svetlobe in prostora obiskovalcem in prizadevnim knjižničarkam! Voščilo ob prazniku knjige njenim uporabnikom, upajmo, prihaja tudi iz občinskih svetniških klopi, tudi iz tistih najbolj oddaljenih - oslovskih sedežev! Dobre knjige so po svoje tudi majhni koščki sveta, delčki naše zgodovine in vselej prinašajo le eno resnico: da je gibalo napredka en sam boj za boljše življenje. V kolikor se napotimo k vedeževalki in jo povprašamo po lepši prihodnosti izolske knjižnice nam brez obotavljanja pove, da jo vidi v veliki beli hiši obkroženi s cvetjem. Morda je ta prerokba le ena izmed tisoč in ene pravljice, ki sijih morajo izmisliti knjižničarke, da bi lahko vse številčnejšim uporabnikom zadostile v povpraševanju in hkrati očuvale občinski zelnik. Vse premalo je "oslovskih ušes" napetih na straneh s pomembnejšimi citati v knjigah, ki bi odpirali vrata "bele hiše obkrožene s cvetjem". V kolikor bi vsi svetniki "postrigli z ušesi" in staknili glave, bi se kaj kmalu našla kakšna "zelenica" ali pašnik zanje. Morda bi spoznali, da je skrajni čas npr. odstopiti del svoje palače novoustanovljenemu oddelku Matične knjižnice za domoznansko literaturo in najsvetlejšo sobano dodeliti pionirskemu -mladinskemu oddelku. Morda bi spoznali, da je čas prišel tudi za gradnjo večjih knjižničnih prostorov, predvsem čitalnice v prizidku kulturnega hrama, morda v sobivanju s šolsko knjižnico. Za starejše uporabnike je vse bolj zanimiva ponudba v obliki nekakšne računalniške -internetne kavarne, ki lahko postane del knjižničnega utripa. Medtem, ko se ruši strop mladinskega oddelka in ko beležimo zamiranje čitalniške dejavnosti v knjižnici, bi bilo morda še najbolje za nekaj "prehodnih" let s pomočjo sponzorjev urediti senčno teraso pred knjižnico v nekakšno "solarno" čitalnico in mladinski oddelek! Za ostale pa... Kdo je bil že tisti "osel", ki je na smrtni postelji vzklikal: "Več svetlobe, več luči!"? (Vlado Bernetič) okrasni trakovi vse za vašo obleko na enem mestu Odprto pon. - pet. od 8.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.00 Sobota od 9.00 do 12.30 Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 05/677-97-90: fax: 677-97-91 KAPUCmO Sport NOGOMET- 3. SNI- ZAHOD KORTEŽANI PROSTI V nedeljo so bili nogometaši iz Kort prosti, po končanem 16. krogu pa ostajajo na petem mestu prvenstvene lestvice. V nedeljo bodo igralci Avtoplusa igrali v gosteh pri Dekančanih. PRIMORSKA LIGA Gažon Š.: MMK Izola 2:210:01 MNK Izola: Horvat, Zajc (Božičič), Bauer, Šabič, Puzič, Hoti (Mehič), D. Božič, Cerič, Pavlin, Mujkič (M. Božič), Hasič Strelca za Izolo: Božič (68-11 m), Hasič (75) Spet je bilo v Gažonu zanimivo in nepredvidljivo. Domači so povedli v začetku drugega polčasa, Izolani pa so najprej izenačili iz enajstmetrovke ter nato povedli po samostojnem prodoru Hasiča. Toda domačinov to ni zmedlo in rezultat so izenačili ter tako Izolane spravili s prvega mesta prvenstvene lestvice. Namesto zanesljivega vodstva je zdaj na vrhu prava gneča, saj so kar 4 moštva še v boju za naslov prvaka, vodi pa Postojna z dvema točkama prednosti. V nedeljo bodo Izolani igrali doma s Košano, glede na razpored pa se lahko zgodi, da bodo prav vse štiri prvouvrščene ekipe zmagale in bo položaj na lestvici ostal nespremenjen. AVT0M0RILIZEM NEMARNIKU DVE ZMAGI Na prvi in drugi dirki letošnjega srednjeevropskega prvenstva v formuli 3 je Izolan Tom Nemarnik zabeležil kar dve zmagi in tako premočno vodi na lestvici ter napoveduje, da se bo potegoval za naslov srednjeevropskega prvaka v formuli 3. Vreme je bilo ves čas precej nestalno in zato je bilo posebej pomembno izbiranje pravih gum. Po treningih si je Tom izboril eno prvo in eno drugo štartno pozicijo, za dirko pa je izbral gume za suho progo, čeprav je še nekoliko deževalo. Izbira je bila pravilna in tako se je Nemarnik lahko veselil dveh zanesljivih zmag. Avtomobil je deloval brezhibno in če bo tako tudi 20. maja v Zeltwegu se lahko nadejamo, da bomo v Izoli imeli celo srednjeevropskega prvaka formule 3. Morda pa bo Tom potem lahko dobil celo občinsko priznanje za uspešne športnike. KEGUANJE Na velikem kegljaškem turnirju v Postojni je nastopilo kar 280 najboljših kegljačev in kegljačic iz treh držav, odličen rezultat pa je dosegla Izolanka Nataša Milost, ki je s 466 podrtimi keglji osvojila 5. mesto. NAMIZNI TENIS V soboto je potekal drugi klubski turnir za mlajše pionirje in pionirke. Nastopili so samo tekmovalci in tekmovalke, ki so letos pričeli z vadbo in obvladajo osnovne udarce in pravila igre. Pri mlajših piornijih je zmagal Palčič Matej pred Strcaj Alešom, tretji pa je bil Rutar Erik. Najboljša pri mlajših pionirkah je bila Bernetič Urška, druga Lazički Maruša, tretja pa Kržičnik Aleksandra. V nedeljo pa so imeli pionirji in pionirke svoj sedmi klubski turnir v tej tekmovalni sezoni. Najboljša pri pionirkah je bila KllkOVBC Petra, ki je v finalu premagala JaUŠevaC MarikO. V boju za tretje mesto pa je bila AČimOViČ Alenka boljša od Fatorič Kristin. Pri pionirjih je bil najboljši Frank SimOll drugi je bil Trbovc Matjaž, tretji Koterle Martin, četrti pa Petrina Rial ROKOMET-MOŠKI MRK Izola - RK Ohio Kranj 25:23 (15:14) MRK Izola: Božič 5, Grujčič, Cetin 4, Sovdat 1(1), Muha M. 3, Muha B. 1, Vukovič 5, Žeger 5(3), Bubnič, Ropotar, Čebular 1, Cah, Vončina, Rojc Dva kroga pred koncem prvenstva imajo Izolani, glede na preostale rezultate 19.kroga, še vedno tudi realne možnosti za prvo mesto, kar bi bilo prvovrstno presenečenje, tako za Slovenijo kot tudi za domače okolje, kjer je ekipa že prerasla trenutni rang tekmovanja, medtem ko je 'najbližje okolje' še daleč zadaj. Če primerjamo preteklo napredovanje iz druge v prvo ligo, je moral takrat Delmar na široko odpreti mošnjo, da so se Izolani, okrepljeni s tujci in 'forešti', le s težavo prebili v višji rang tekmovanja. Sedaj se to ponuja samo po sebi z minimalnimi stroški, ki pa so trenutno še vedno prevelik zalogaj. Ekipa je letos prikazala zelo dobro igro in trener FfCdi RadOjKOViČ je tudi v soboto imel na razpolago 14 igralcev, med katerimi je iskal junake. Eden od razlogov dobre igre je prav gotrovo tudi to, da je v Izoli širok spekter domačih igralcev, od katerih vsako tekmo odloči drugi, oziroma kolektiv. Izkušeni Tomaž Ropotar ali pa Borut SOVdat sta v soboto dobila le stranski vlogi in omejeno število minut. Zato pa so se razigrali drugi igralci. Vončina odličen kot vedno, čeprav ne več v superlativih in odločilen, kot pred tedni, zelo dobri Cetin, BOŽiČ. kapetan Čebular in tokrat prebujeni VukOViČ. kije ponovno- po nekaj mesecih, pokazal del svojega znanja in sposobnosti. Samo tekmo so bolje začeli gostje, ki so presenetili domače in povedli s 3:0. No z menjavami so se domači le priključili, 4:4 v 9'. Prednost pa so vse do 16' držali gostje, dokler niso varovanci trenerja Radojkoviča prvič povedli, 8:7. Prednost enega zadetka pa je bila v nadaljevanju ves čas v domačih rokah. Gostje so le v 44' preko Leskovca ponovno povedli z 20:21. Izključitev Jerkoviča pa so domači izkoristili in s tremi zaporednimi zadetki (BOŽiČ, Matjaž MuhU in Žeger S 7-metrOV) ter si priigrali odločilno prednost dveh zadetkov (23:21 v 47'). Kar 6 minut je nato minilo brez zadetka na obeh straneh. Za gosteje do konca tekme dvakrat zadel le Čepin s 7-metrov, za domače pa sta bila uspešna VukOViČ z bombo z devetih metrov in nato še BOŠtjUn Muha 6 sekund pred koncem, ko je pobral odpadek na šestmetrski črti in postavil končni rezultat 25:23. POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Izolanom drugega mesta ne more več vzeti nihče. Čeprav čudni rezultati obljubljajo "ogenj" se bodo morali nekateri zadovoljiti z dimom. Tudi Izolanom bi se skoraj posrečilo vpisati v rubriko črne kronike. Sobotno tekmo so po mojem mnenju vzeli preiahko. Pomembnost tekme je lahko imela "p.ste" vmes, toda že sama razlika v prvenstvenih točkah bi morala opraviti svoje. In konec koncev je tudi opravila. Gorenci se še dolgo po tekmi niso mogli sprijazniti s porazom, rezultati ostalih tekem so jih samo še bolj užalostili. Tudi Izolani lahko žalujejo, predvsem po zadnjem jesenskem kolu proti Sevnici. Previsok poraz jim sedaj onemogoča osvojitev prvega mesta. Globalno gledano (zelo aktualno izraženo) so presenetili tudi sami sebe. Ob pravilni stimulaciji, so sposobni še več, dodatno zorenje pa jih lahko samo ojača. Prijatelji Ribari, tudi njim klub dolguje kakšno točko, ostajajo zvesti igralcem. Ob vsem pa zahtevajo "čistega vina", kar so jasno dali vedeti vsem. Sicer pa bo zanimivo videti, koliko "čistega vina" bo prelitega v teh zadnjih dveh kolih. Začaran krog, lepše povedano, poznanstva in veze bodo prišle z vso močjo v ospredje. Seveda se "grdih" navad ne moreš rešiti čez noč, ob vsem tem pa je kaj takega težko razumljivo. Moč športa gre tako skozi mnogo preizkušenj in tudi rokomet ni izjema. Med prazniki bodo Izolani gostovali v Novi Gorici, obljubljajo zmago, tudi pomoč navijačev je zagotovljena, derbi v pravem pomenu besede. Ob zmagi bodo prazniki še lepši, vendr pa ob vsem povedanem naj zmaga rokomet. Izola ne bo brez rokometa, v soboto in nedeljo se bo odvijal "Rodinov memorial", turnir veteranov. Kvaliteta, čeprav nekoliko počasnejša je zagotovljena. Gostišče Jasna Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354 http//izola.gvcri.net Te zaključne minute so bile podobne celotnemu poteku srečanja. Izolani so imeli obilo težav z igro na postavljeno obrambo in zapravili kar nekaj žog. Na drugi strani so to nadoknadili z borbeno in požrtvovano igro predvsem v obrambi, kjer so bili gostje še bolj nerazpoloženi in so s težavo dosegali zadetke, zato si tudi niso zaslužili več, pa čeprav so na koncu napovedali pritožbo na RZS zaradi spornih sodniških odločitev. Predvsem zadnji zadetek jih je motil, ko naj bi BOŽIČ pobral žogo iz vratarjevega prostora ( prestop) in trenutek, ko so Izolani izgubili žogo in jo je Cetin s požrtvovalnim skokom odbil pred Jerkovičem na domačo polovico. Vončine, ki je bil daleč izven vrat pa jo je na koncu le ujel v svojem šestmetrskem prostoru (po besedah gostov bi morala biti tu dosojena podaja vratarju v njegov prostor in posledično sedemmetrovka). Kakorkoli že Izolani so na koncu zmagali in sedaj imajo le dve točki zaostanka za SevniCO in tri točke prednsoti pred Goričani. Prihodni teden se odpravljajo ravno v Gorico, kjer morajo potrditi drugo mesto v ligi. Na žalost pa bodo zadnje srečanje, morebitno odločilno tudi za prvo mesto v ligi igrati tudi na 'gostovanju', čeprav bodo gostitelji. Zaradi plesne prireditve se bodo morali verjetno preseliti v tGlOVadniCO OŠ LiV3d6. EŠ VESLAČI NASTOPIH NA PRVOMAJSKI REGATI na Bledu Tradicionalna veslaška regata na Bledu je največ pozornosti privabila z nastopi olimpijcev. (Čop, Špik, Janša, Klemenčič, Prelog, Kolander, Pirih in Sračnjak), kateri so v dvodnevnih nastopih pokazali, da so razen poškodovanega Špika v dobri formi pred prvimi reprezentančnimi nastopi v italijanskem Piedilucu v začetku maja. Na regati so sodelovali vsi slovenski klubi z vsemi najboljšimi veslači. Dokaj uspešno so nastopili tudi veslači obeh izolskih klubov. Velik napredek pa so pokazali tudi sosedje iz Pirana. Rezultati sobota: Enojec - pionirji: Miha HOTUJEC (VK IZOLA) 4. mesto, Miha VIČIČ (VK IZOLA) 9.mesto, Goran KRAJCAR (VK ARGO) 11 .mesto, Andraž KREBELJ (VK IZOLA) 12.mesto, Enojec - mladinci: Bine PIŠLAR (VK IZOLA) 1 .mesto, Branko BAUK (VK IZOLA) 5.mesto, Emad RASTODER (VK IZOLA) 8.mesto, Samo HLAJ (VK ARGO) 9.mesto, Izidor KERIN (VK ARGO) lO.mesto, Dvojni dvojec-pionirji: Grega VADNJAL, Ivan ZULIANI (VK ARGO) 4.mesto Dvojec brez krmarja - mladinci Tomaž hvala, Andrej križmančič (vk IZOLA) 5.mesto, Enojec-pionirke Tea OKORN (VK IZOLA) 3.mesto, Enojec - Članice Aleksandra PRELAZ) 3.mesto, Dvojni dvojec - mlajši mladinci: Andrej MEZGEC, Jan PULIN (VK ARGO) 2.mesto, Marko DURIČ, Matjaž RAIMONDI (VK IZOLA) 4.mesto Enojec - Člani Boštjan BOŽIČ (VK ARGO) 3.mesto, Igor ŽOLGAR (VK ARGO) ll.mesto, Enojec-lahki Člani Daniel HRVAT (VK ARGO) 5.mesto, Enojec - mlajši mladinci: Dean ANTONČIČ (VK IZOLA) l O.mesto, Jaka VADNJAL (VK ARGO) 7.mesto, Kristjan KERIN (VK ARGO) ll.mesto, Boštjan MEDVEŠČEK (VK IZOLA) 13.mesto, Enojec - mladinke: Maja REHAR (VK ARGO) l .mesto, Nika BABIČ (VK IZOLA) 4.mesto, Enojec - mlajše mladinke: Janja klarič (vk argo) 2.mesto, Rezultati V nedeljo: Enojec-Članice Aleksandra PRELAZ 1. mesto, Dvojni dvojec - Člani: Boštjan BOŽIČ, Igor ŽOLGAR (VK ARGO) 4.mesto, Enojec - Pionirji: Miha HOTUJEC (VK IZOLA) ó.mesto, Miha VIČIČ (VK IZOLA) 9.mesto, Enojec -mladinci: Emad RASTODER (VK IZOLA) 3.mesto, Izidor KERIN (VK ARGO) ó.mesto, Dvojni dvojec-mladinci: Bine PIŠLAR, Branko BAUK (VK IZOLA) 2.mesto, Četverec brez krmarja - mladinci: kombinacija VK Ljubljanica/ Dravske elektrarne/ Tomaž HVALA, Andrej KRIŽMANČIČ (VK IZOLA) 3.mesto, Dvojni četverec - mladinci: mezgec, pulin, vadnjal, kerin (vk argo) 3.mesto, Dvojni dvojec - mlajši mladinci Dean Antončič, Boštjan Medvešček (vk IZOLA) 4.mesto, Enojec - Pionirke: Tea OKORN (VK IZOLA) 3.mesto, Živa BABIČ (VK IZOLA) ó.mesto, Enojec - mlajši mladinci: Matjaž RAIMONDI (VK IZOLA) 2.mcsto, Marko DURIČ (VK IZOLA) 3.mesto, Dvojni četverec - mladinci Vidakovič, hlaj, mezgec, pulin (vk argo) 2mesto, Dvojni dvojec - Pionirji: Grega VADNJAL, Ivan ZULJAN (VK ARGO) 4.mesto, Dvojni četverec - Člani kombinacija (VK BLED/VK ARGO) BOŽIČ, ŽOLGAR, HRVAT, KAJDIŽ 4.mesto Vsi veslači ki kandidirajo za nastop v državni reprezentanci (mladinci, člani) so morali prvi tekmovalni dan nastopiti v enojcih in dvojcih brez krmarja, drugi dan pa v dvojnih dvojcih in četvercih. Od mladincev sta se posebej izkazala Maja REHAR in Bine PIŠLAR - oba mladinska reprezentanta ter BOŽIČ - med člani. Veslače ki bodo nastopili v Piedilucu (člani) in Munchen (mladinci) bo konec tedna trening test na Bledu za sestavo reprezentančnih ekip. Ostali veslači pa bodo nastopili 29.aprila v Portorožu na 9.tradicionalni veslaški regati. (Vlado KRULČIČ) 9. MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR VETERANOV "RODINOV MEMORIAL" V petek, 27.aprila se bo pričel že 9. RODINOV MEMORIAL. Dosedaj je že potrdilo udeležbo 30 ekip iz 4 držav, Italije, Hrvaške, Latvije in Slovenije. Prvi dan ni predvidenih tekmovanj, temveč samo prihod ekip na Slovensko obalo. V večernih urah se bodo ekipe zbrale v porotoroškem Casinoju, kjer bodo definirani zadnji organizacijski detajli in seveda tudi opravljen žreb za sobotna in nedeljska predtekmovanja. Tekme se bodo pričele že zgodaj dopoldne v soboto, verjetno že ob 8:00 uri, saj bo glede na število prijav potrebno odigrati veliko število tekem. Vse pa se bodo odigrale v izolski športni dvorani v Kraški ulici. Ob dvorani bo predvidena tudi postojanka za okrepčitev vseh utrujenih in sestradanih udeležencev tega zanimivega tekmovanja. Posebna zanimivost veteranskega turnirja, so tudi družine, ki pridejo skupaj s samimi udeleženci v Izolo. Tribune športne dvorane so zato polne ves dan in bližje kot so odločilna srečanja v predtekomovalnih skupinah in seveda potem končne odločitve, bolj so tudi tribune glasne in ustvarijo imenitno vzdušje, ki od tekmovalcev zahteva le najboljše rezultate. Seveda pa uspeh ni bistvo vsega skupaj, najpomebnejše je druženje nekdanjih soborcev na igriščih po eli Sloveniji in tudi širše, saj se tekmovalci in tekmovalke poznajo iz mlajših dni, ko so se zares borili za točke in prvenstva. Prvi tekmovalni dan, to je sobota se bo zaključil s tradicionalnim zabavnim večerom s plesom v restavraciji hotela Simonov Zaliv. Navsezgodaj v nedeljo se bodo predztekmovanja nadaljevala in zaključila v poznih večernih urah z vsemi končnimi odločitvami. MLAJŠI DEČKI A MRK IZOLA ADRIACOMPUTERS : RK INLES RIBNICA 16:14 MRK IZOLA ADRIACOMPOTERS : RO ALEŠ PRAZNIK 16:10 Izolski mlajši dečki so, pred pomembnim finalnim turnirjem odigrali dve pripravljalni srečanji z Ribnico in eno izmed ljubljanskih ekip. Pred očmi imajo naši že finale v Škofji Loki. Tako se bodo v petek, 27.4. za naslov borile ekipe: RK Celje Pivovarna laško, RK Gorenje Velenje, RD Termo in MRK Izola A .C. Za Izolo so igrali: Igor Čuk, Rok Jurman 9, Matej Kleva I, Rok Gomezelj 7, Uroš Srabotič 5, Mate| Srabotič 4, Marko Cvetkovič, Miran Kaligarič 3, Matjaž Žeger I, Matic Čebulj 2, Jan Radojkovič, Žiga Matovina, Jan Sušnik KADETI: MRK IZOLA : RK TRIMO TREBNJE 17:22 Še ena bleda predstava izolskih kadetov, ki so minulo soboto gostili Trebanjce. Že v začetku so gostje povedli in držali razliko, ki je ob polčasu znašala 3 gole. V drugem polčasu so takoj sledile usodne minute ko je bilo že 16:10 in tekma je bila odločena čeprav je Viškovič kar osemkrat zatresel mrežo gostov. Za Izolo so igrali: Aleks Destradi, Rihard Destradi, Igor Viškovič 8, Luka Gomezelj 3, Luka Volk, David Stepančič, Elvin Čosič 2, Zoran Stampfer, Kristjan Vajukič 2, Jure Zrinski, Matej Marinac, Andrej Kleva, Mitja Lukežič jmžžžflMEflj i m CENEJE do «JSBHBB»-. v Izoli, Veliki trg 6, v Mandracu tel.: 05/ 641 56 50,6418 650 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA IZOLA ŽENSKI ROKOMETNI VRHUNEC Rokomet je v Izoli doma, ženski rokomet pa še posebej in mladinski ženski rokomet sploh. Po mnenju poznavalcev Izola morda še nikoli ni imela tako nadarjenih mladih generacij, saj so se letos prav vse ekipe uvrstile na finalne turnirje, vse pa tudi upajo, da se bodo povzpele na najvišjo stopničko, saj so bile že med prvenstvom med najboljšimi če ne celo najboljše. Sicer pa naj jih predstavimo: MLADINKE V FINALU KRIM ETA NEUTROROBERTS : BAJC DAEWOO IZOLA 16:24 V zadnjem krogu državnega prvenstva za mladinke so Izolanke gladko zmagale v Ljubljani in se tako uvrstile v veliki finale. Izolanke so pod taktirko Mie Bošnjak prikazale lepo in atraktivno igro. Z borbeno kolektivno igro v obrambi in učinkovitim napadom so popolnoma nadigrale Ljubljančanke in visoko zmagale. Najučinkovitejši sta bili Petra Adamič z devetimi in Jelena Čvorak s petimi zadetki. V finalu bodo nastopale ekipe: OLIMPIJA, ŽALEC,VELENJE ili IZOLA KADETINJE V FINALU BAJC DAEWOO IZOLA: KETING 35:15 Že dva kroga pred koncem prvenstva so si kadetinje Izole zagotovile prvo mesto na lestvici in s tem pravico nastopa na finalnem turnirju. Ajdovke niso bile dorasel nasprotnik Izolankam, ki so bile učinkovite prav iz vseh igralnih mest. Poleg ostalih so se izkazale Anja Argenti, Andreja Čič in Tina Sušelj. V finalu bodo nastopale ekipe: JELOVICA ali OLIMPIJA, ŽALEC,CEUE In IZOLA STAREJŠE DEKLICE V FINALU BREŽICE : BAJC DAEWOO IZOLA 15:30 Izolanke so v polfinalu državnega prvenstva v Brežicah popolnoma zasenčile drugouvrščeno ekipo vzhodne lige. Od začetnih 0:7 pa do konca so narekovale visok ritem igre in potrdile visoko kakovost. Manuela Hmjič, Neža Mitruševska in Luana Poljšak so bile nerešljiva uganka za domače igralke, ki jih je v obup spravljala odlična vratarka Mateja Šviligoj. V finalu bodo nastopale ekipe: ZAGORJE, ŽALEC,CELJE In IZOLA MLA1ŠE DEKLICE A V FINALU DAJC DAEWOO IZOLA : SEVNICA 14:5 ZAGORJE : BAJC DAEWOO IZOLA 12:10 Izolanke na polfinalnem turnirju v Zagorju, kjer so sodelovale štiri ekipe osvojile drugo mesto in si s tem zagotovile nastop na finalnem turnirju. V prvi tekmi so visoko porazile ekipo Sevnice. V finalni tekmi za prvo mesto pa so vodile vse do konca, ko sojih domačinke ujele in nato zmagale. Pohvaliti moramo celotno ekipo, ki seje izkazala z veliko borbenostjo in željo po dokazovanju, kar se jim je na koncu prineslo drugo mesto in pravico nastopa na finalnem turnirju. Najučinkovitejši sta bili Ines Kaltak, Doris Frank in Meri Karajkovič, dobro pa sta branili obe vratarki Lara Pavčnik in Eneja Čulina. V finalu bodo nastopale ekipe: ZAGORJE, POLJE, CEUE in IZOLA MLAJŠI DEKLICE B V FINALU BAJC DAEWOO IZOLA: KRIM ETA NE0TR0 ROBERTS 13:11 POV CEUE : BAJC DAEWOO IZOLA 18:7 V soboto je bil v Izoli tudi polfinalni turnir za mlajše deklice B. Izolanke so najprej z dobro igro premagale ekipo Krima. V drugi tekmi pa so izgubile s Celjankami, ki so prav tako premagale Krimovke. Celjanke so zasluženo osvojile prvo mesto, Izolanke pa so si z drugim mestom zagotovile nastop med štirimi najboljšimi ekipami v Sloveniji. Pri Izolankah je izstopala Anja Barič, kije bila tudi najboljša strelka turnirja. V finalu bodo nastopale ekipe: ZAGORJE, POUE, CEUE in IZOLA_ OBVESTILO Vse fizične in pravne osebe na območju pozidave obveščamo, da smo investitorju Občini Izola dne 25.04.2001 izdali lokacijsko dovoljenje pod št. 351-48/2001-1/L-01/10 za graditev komunalne infrastrukture v Bazoviški ulici in Ulici Oktobrske revolucije ter komunalne infrastrukture v območju med Ulico Oktobrske revolucije, Leninovo ulico in Drevoredom l.maja in ga v skladu s 94.členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l.RS, št.80/99, 70/00) vročamo z javnim naznanilom z objavo v tedniku Mandrač. Vročitev velja za opravljeno po preteku 15dni od dneva objave. Načelnik Branko Andrejašič, univ.dipl.prav. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA IZOLA Številka: 351-48/2001-1/L-01/10 Datum: 25.04.2001 Upravna enota Izola izdaja na podlagi 52.člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.list SRS, št.18/84, 37/85, 29/86 ter Ur.list RS, št.26/90, 3/91-odločba US, 13/93-odločba US, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97; v nadaljevanju ZUN), 2.člena in Vl.točke 3.člena Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin (Ur.l.RS, št.29/95), s soglasjem Zdravstvenega inšpektorata RS-Območne enote Koper št.526/1-21/01-05 z dne 09.03.2001 in s požarnim soglasjem Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami-lzpostave Koper št.8032-S-370-05-50/01 z dne 21.03.2001 ter na zahtevo investitorja OBČINE IZOLA (po Uradu za komunalni razvoj), v upravno-gradbenem postopku gradnje komunalne infrastrukture v Bazoviški ulici in Ulici Oktobrske revolucije ter komunalne infrastrukture v območju med Ulico Oktobrske revolucije, Leninovo ulico in Drevoredom l.maja, naslednje LOKACIJSKO DOVOLJENJE I. Investitorju OBČINI IZOLA se dovoli graditev komunalne infrastrukture: vodovodno omrežje, omrežje fekalne in meteorne kanalizacije, elektroenergetske naprave (VN in NN omrežje, TP in JR), telefonsko in plinovodno omrežje ter cestno omrežja (prometne površine za avtomobilski promet in peš promet), v območju Kajuhove in Bazoviške ulice, Ulice Oktobrske revolucije, Leninove ulice in ulice Drevored l.maja, na zemljiščih k.o.Izola, v naslednjih trasah in obsegu : a) vodovodno omrežje: - od Ul.Istrskega odreda po Kajuhovi ulici (parc.št.1856), preko Prešernove ceste (parc.št.2355), po Bazoviški ulici (parc.št.2035), nato po Ul.Oktobrske revolucije (parc.št.2354/1) in po parc.št.1626, 1627 in 1625/1 z navezavo na obstoječi vodovod v Leninovi ulici (parc.št.1621); b) omrežje fekalne in meteorne kanalizacije: -fekalna kanalizacija od križišča Kajuhove ulice (parc.št.1856) s Prešernovo cesto, preko Prešernove ceste (parc.št.2355), po Bazoviški ulici (parc.št.2035) in preko Ul.Oktobrske revolucije (parc.št.2354/1) do obstoječega kolektorja "Ž" na parc.št.1706 - fekalna in meteorna kanalizacija: - od novega zdravstvenega doma preko Ul.Oktobrske revolucije (parc.št.2354/1) ter preko parc.št.1637, 1636, 1634, 1633 in 1632 do Drevoreda l.maja (parc.št.1649) z navezavo fekalne kanalizacije na obstoječo fekalno v pločniku ulice, meteorna kanalizacija pa preko Drevoreda l.maja (parc.št.1649) do navezave na obstoječo meteorno kanalizacijo na parc.št.1318 - od novega PSO Stavbenik (na parc.št.2052 in 2354/2), preko Ul.Oktobrske revolucije (parc.št.2354/1), po parc.št.1626 in 1630 do Drevoreda l.maja (parc.št.1649) z navezavo na obstoječo fekalno kanalizacijo v ulici, meteorna kanalizacija pa preko Dantejeve ulice (parc.št.1493) in Drevoreda l.maja (parc.št.1649) do navezave na obstoječo meteorno kanalizacijo na parc.št.1318; c) elektroenergetsko omrežje: - SN 20 kV električno omrežje v kabelski kanalizaciji od obstoječe transformatorske postaje TP Izola VI v Nazorjevi ulici (pare.št.1554, 1553/2), nato po Nazorjevi ulici (parc.št.1555), Leninovi ulici (parc.št.1621), Ul.Oktobrske revolucije (parc.št.2354/1) ter po pare.št.2021 in 2036/3 do obstoječe transformatorske postaje TP Izola IV (parc.št.2034) južno ob kulturnem domu - nizkonapetostno omrežje: vzporedno s SN omrežjem, prav tako v kabelski kanalizaciji - nova transformatorska postaja na parceli štev.1628 - javna razsvetljava v kabelski kanalizaciji (v ulicah obojestransko): v zelenici Bazoviške ulice (parc.št.2035) in ob pločniku v delu Ul.Oktobrske revolucije (parc.št.2354/1) od križišča z Bazoviško ulico do novega zdravstvenega doma (na parc.št.2042); d) plinovodno omrežje: - od obstoječega plinovoda s Kosove ulice po Ul.Oktobrske revolucije (parc.št.2354/1) proti zahodu do križišča z Leninovo ulico - nadaljevanje plinovoda od obstoječega priključka za OŠ V.Šmuc po Ul.Oktobrske revolucije (parc.št.2354/1) proti vzhodu, nato zahodno v pločniku Bazoviške ulice (parc.št.2035), preko Prešernove ceste (parc.št.2355) in zahodno v pločniku Kajuhove ulice (parc.št.1856) z navezavo na obstoječi plinovod (po Ul.Istrskega odreda); i) telefonsko omrežje: dograditev kabelskega omrežja v obstoječi trasi vzhodno v Bazoviški ulici (parc.št.2035) do križišča z Ul.Oktobrske revolucije h) cestno omrežje: - ureditev Ul.Čktobrske revolucije od meje funkcionalnega zemljišča novega zdravstvenega doma (od parc.št.2042) proti vzhodu do križišča z Bazoviško ulico, pretežno v trasi sedanje ulice po parc.št.2354/1 in 2036/1, v skupni širini 10m (vozišče 6m in obojestranski pločnik 2m) - obnova Bazoviške ulice od križišča z Ul.Oktobrske revolucije do križišča s Prešernovo cesto, v obstoječi trasi po parc.št.2035 in širini (vozišče ter obojestranska pločnik in zelenica), vse po lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelalo projektivno podjetje PIA Studio d.o.o. Portorož pod št.LD-32/2001 z datumom februar 2001 in je sestavni del te odločbe. II. Pogoji: 1. Lokacija -Trase naprav so določene v situaciji s prikazom posegov v M 1:500 (graf.l.št.8). - Naprave morajo potekati v usklajenih medsebojnih odmikih. 2. Pri izdelavi načrtov je potrebno upoštevati: - pogoje komunalnih organizacij: - da je obstoječe telefonsko omrežje prilagoditi novonastali zunanji ureditvi - da morajo biti v projektni dokumentaciji obdelane ukinitve, obnove in prestavitve obstoječih vodovodnih priključkov; - kulturnovarstvene pogoje Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, št.P/V-2825-00 z dne 27.12.2000: - da morajo biti vsi posegi v neposredni bližini dreves v Drevoredu l.maja in v Bazoviški ulici načrtovani in izvedeni tako, da ne poškodujejo koreninskih sistemov dreves, kar mora biti razvidno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja - pogoje soglasja Urada za komunalni razvoj občine Izola, kot upravljalca javnih cest in površin v občini Izola, št.352-01-29/99/SB z dne 11.12.2000: - da se z izgradnjo komunalnih naprav in objektov in priključkov ne sme zmanjševati polje preglednosti ceste ali zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na cesti - pogoj požarnega soglasja št.8032-S-370-05-50/01 z dne 21.03.2001 : - da morajo biti v projektno dokumentacijo vnesene zahteve iz 19.člena Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l.SFRJ, št.30/91) in 9.1.17člena Pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.l.RS, št.22/91) - pogoje za ureditev območja in oblikovanje, pogoje za komunalno ureditev ter določbe glede varstva okolja, kot je navedeno v poročilu lokacijske dokumentacije. 3. Ureditev gradbišča - Gradbišče bo moralo biti organizirano tako, da bo funkcioniranje okoliških objektov in površin minimalno moteno. V času gradnje mora biti omogočena nemotena uporaba komunalnih naprav in varen dostop do okoliških objektov in površin. - Z aktivnimi protihrupnimi ukrepi bo treba doseči nivo varovanja bivalnega okolja pred večjim izvorom hrupa. 4. Drugi pogoji - Ohraniti je treba drevoredno ozelenitev v Bazoviški ulici ter predvideti in izvesti novo drevoredno ozelenitev v Ul.Oktobrske revolucije. - Izvedba komunalnega omrežja mora biti taka, da bo omogočena ozelenitev v največji možni meri. - Do vseh objektov morajo biti zagotovljeni dovozi in dostopi vsem uporabnikom in interventnim vozilom. - Pri urejanju površin ob kulturnem domu je treba upoštevati ustrezne površine za pešce, promet in uporabnike kulturnega doma. - Vse peš površine morajo biti dostopne in uporabne tudi gibalno oviranim osebah. - Sestavni del projekta mora biti tudi situacija gradbišča s prikazom dostopnih poti za potrebe tega, poročilo o protihrupnih ukrepih v času gradnje ter poročilo o dostopnosti okoliških objektov in zemljišč in o nemoteni uporabi komunalnih naprav v času gradnje. - K projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. ili. Tolerance - Dopustne so manjše spremembe tras zaradi prilagajanja tehnološkim rešitvam, ekonomičnosti izvedbe, trasam ostalih komunalnih naprav, terenskim razmeram ali zaščiti in varstvu okolja, kulturni dediščini ali zaradi primernejšega oblikovanja. Pri tem ne sme biti ovirana izgradnja drugih predvidenih objektov, naprav in ozelenitev. Pred izvedbo morebitne take spremembe morajo biti predhodno pridobljena soglasja lastnikov zemljišč in komunalnih organizacij. - Možna je izvedba po fazah, pri čemer mora vsaka faza predstavljati zaključeno celoto, ki mora biti tudi dokončana. IV. Dovoljenje preneha veljati po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti, če investitor v tem času ne vloži zahteve za gradbeno dovoljenje. V. O stroških postopka bo izdan poseben sklep. Obrazložitev Investitor OBČINA IZOLA je po Uradu za komunalni razvoj z vlogo z dne 23.02.2001 zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo komunalne infrastrukture v Bazoviški ulici in Ulici Oktobrske revolucije ter komunalne infrastrukture v območju med Ulico Oktobrske revolucije, Leninovo ulico in Drevoredom l.maja, ki obsega: vodovodno omrežje, omrežje fekalne in meteorne kanalizacije, elektroenergetske naprave (VN in NN omrežje, TP in JR), telefonsko in plinovodno omrežje ter cestno omrežja (prometne površine za avtomobilski promet in peš promet). V postopku je dne 23.04.2001 vlogo dopolnil z obrazložitvijo detajlnega obsega gradnje komunalnih vodov in ureditve cest. Iz osnovne in dopolnjene vloge je razvidno, da gre za komunalno infrastrukturo v trasah in obsegu, kot je navedeno v izreku dovoljenja. Pretežni del obravnavanih komunalnih naprav poteka v parcelah cest in deloma po parcelah, ki so v lasti Občine Izola. Ureditev cest se izvede na površini obstoječega cestnega sveta. - poročilo, kjer je navedena veljavna urbanistična dokumentacija, ki ureja območja posegov, opisano je sedanje stanje in obrazložen predviden poseg z opisom posameznih posegov, navedene so parcele, na katerih so predvideni obravnavani posegi, nadalje so navedeni pogoji za ureditev območja in oblikovanje, pogoji za komunalno ureditev, zahteve glede varstva okolja, ukrepi za varstvo pred požarom, določbe glede zaklanjanje in tolerance - grafični listi: izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Izola za obdobje 1986-1990-2000, izseki iz PIA: iz ZN 'Prešernova-Drevored l.maja" (zbirni karti komunalnih naprav (obstoječe in predvideno stanje), situaciji - arhitektonska zazidalna in geodetska zazidalna), iz PUP 'Mesto - Livade-Kajuhova" (zbirna karta komunalnih naprav, ureditvena situacija), iz PUP 'Ob Morovi ulici" (zbirna karta komunalnih naprav), kopija katastrskega načrta M 1:1000 in kopija katastrskega načrta M 1:500 z vrisanimi predvidenimi komunalnimi napravami, geodetski posnetek obstoječega stanja z vrisanimi obstoječimi komunalnimi napravami v M 1:500, zbirna karta komunalnih naprav, situacija z urbanističnimi pogoji, situacija s prikazom posegov in zbirna karta komunalnih naprav s prikazom drevoredne zasaditve, vse v M 1:500. b) zemljiškoknjižna izpiska za parc.št.1553/2, ki je DL v uporabi Občine Izola in za parc.št.2021, kije DL v uporabi OŠ V.Šmuc, ki pa je javni zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Izola e) novo soglasje Rižanskega vodovoda Koper št.SO-01/207-1-KP-kn z dne 27.03.2001, v katerem so pogoji, ki se pretežno nanašajo na zahteve o potrebnem obsegu projektiranih vodovodnih naprav, na samo izvedbo, ali na finančne obveznosti, kar pa upravni organ ne more upoštevati in pogojevati pri izdaji lokacijskega dovoljenja, saj se v tem postopku odloča o lokaciji posega in morebitnih pogojih, ki se morajo upoštevati pri projektiranju. Upravni organ je v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo na podlagi 209.člena ZUP (Ur.l.RS, št.80/99, 70/00) pridobil še soglasje zdravstvene inšpekcije in požarno soglasje. Požarno soglasje je dano s pogojem upoštevanja zahtev iz veljavnih pravilnikov o hidrantnem omrežju in utekočinjenem naftnem plinu, kar je navedeno v drugi točki pogojev. Po družbenem planu občine Izola za obdobje 1986-1990 (Ur.objave, št.19/90 in 22/90; Ur.l.RS, št.48/90-podaljšanje veljavnosti z Zakonom o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju; Ur.objave občine Izola, št.13/95, 14/98, 9/99, 1/00 in 15/00 -Odloki o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Izola) obravnavane trase komunalnih naprav potekajo po naslednjih območjih z oznakami, pretežno namensko rabo in načini urejanja: -T 1/1, turizem, ZN Marina" (Ur.objave PN št.4/90, odločba US - Ur.l.rs št.38/92, Ur.objave občine Izola št.5/99 in 13/99) (severno od Drevoreda l.maja) - S 3/1, stanovanja, PUP "Ob Morovi ulici" (Ur.objave občine Izola št.19/94) (vzhodno od Leninove ulice) -C3/2, centralne dejavnosti, stanovanja, ZN "Prešernova-Drevored l.maja (Ur.objave občine Izola št.16/94, 13/99) (med Leninovo, Bazoviško, Drevoredom l.maja in Prešenovo cesto) - S 4/5, stanovanja, PUP "Livade - Kajuhova" (Ur.objave občine Izola št.3/98, 9/99) (vzhodno od Kajuhove ulice). Območje med Prešernovo cesto in Cankarjevim drevoredom leži v vplivnem območju starega mestnega jedra Izola, ki je razglašeno, kot urbanistični spomenik in s tem pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine. V območjih potekajo komunalna omrežja: vodovod, elektrika, kanalizacija, telefon in plinovod ter cestno omrežje, katerih trase so označene v grafičnih delih posameznih prostorskih izvedbenih aktov. Po odlokih o zgoraj navedenih aktih je v območjih predvidena izvedbo ustrezne komunalne in prometne infrastrukture s sanacijo, rekonstrukcija in vzdrževalnimi deli na infrastrukturnih objektih in napravah ter gradnja novih. Predvidena je prometna in hortikulturna rekonstrukcija Ul.Oktobrske revolucije od Bazoviške do Kosove ulice. Ob primerjavi situacij predvidenih komunalnih naprav po PIA in predlaganih tras se ugotavlja, da te bistveno ne odstopajo od predvidenih. Po navedenem se ugotavlja, da so predlagani posegi v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, ki območje posegov urejajo, da je investitor dokazal pravico graditi na zemljiščih/na katerih se bodo izvajali posegi in da je predložil vso potrebno dokumentacijo, ki je pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja, zato je bilo na podlagi 1.odstavka 54.člena ZUN zahtevku možno ugoditi in odločiti, kot je navedeno v izreku. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je v roku 15 dni od njenega prejema dopustna pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljani. Morebitna pritožba, kolkovana po tar.št.2 Zakona o upravnih taksah (Ur.l.RS, št.8/00, 44/00 in 81/00) s 3000,00 SIT v upravnih kolkih, se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Upravni enoti Izola, Sončno nabrežje 8, Izola. Takse prosto po določbi 2.točke 23.člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l.RS, št.8/00, 44/00 in 81/00). Postopek vodila: Načelnik Lilijana Sovdat Branko Andrejašič, univ.dipl.prav. Vlogi je investitor priložil: a) lokacijsko dokumentacijo, v kateri so vpeta dokazila in soglasja, poročilo in grafični listi. - dokazila o pravici graditi na zemljiščih: zemljiškoknjižni izpiski Okrajnega sodišča v Piranu, iz katerih je razvidno, da gre za zemljišča družbene lastnine v splošni rabi (ceste) ali v uporabi Občine Izola - soglasja k lokaciji: komunalnih organizacij (Elektra Primorska Nova Gorica-PE Koper, Rižanskega vodovoda Koper, Telekoma Slovenije - PE Koper, JP Komunala Izola, Butan plin-a d.d.Ljubljana - Obrat Izola) in Urada za komunalni razvoj občine Izola - kulturnovarstvene pogoje MZVNKD Piran - odloki o: Zazidalnem načrtu "Prešernova-Drevored l.maja" (s spremembo), PUP "Mesto - za ureditveno območje S 4/4 in S 4/5, stanovanjsko območje Livade-Kajuhova" (s spremembo) in PUP "Ob Morovi ulici" - urbanistično mnenje Urada za prostorsko načrtovanje občine Izola št.350-04-230/00-UM-1255 z dne 13.12.2000 OBVEŠČENI: 1. Investitor (osebna vročitev) 2. Inšpektorat RS za okolje in prostor, - Enota Koper, Trg Brolo št.4, Koper 3. MZVNKD Piran, Trg bratstva 1, Piran 4. Rižanski vodovod Koper, Ul.15.maja 13, Koper 5. Elektro Primorska Nova Gorica-PE Koper, Ul.15maja 15, Koper 6. OŠ V.Šmuc Izola 7. Oglasna deska UE (za čas 15 dni, kot vročitev z javnim naznanilom po 94.členu ZUP) 8. Lokalni tednik Mandrač, Veliki trg 1, Izola (za vročitev z javnim naznanilom po 94.členu ZUP) 9. Spis galerije Zlata Linhartova plaketa igralki Stepsa ODER JE NEKAJ NAJUPŠEGA r L. Med letošnjimi dobitniki Zlate Linhartove plakete, ki jo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje najboljšim slovenskim ustvarjalcem na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti, je tudi igralka Ksenija Jambrošič, članica izolske gledališke skupine Steps. "Nagrade sem seveda izjemno vesela, pomeni pa mi predvsem nek svoj osebni dosežek," seje priznanja razveselila Ksenija. Na vprašanje ali ji takšno priznanje bolj na široko odpira vrata do novih vlog hudomušno odgovarja, da sicer ne ve, kako bi ji ta nagrada v praksi pomagala, vseeno pa upa, da ji lahko kako pomaga. "Sicer pa mi je ob vsem mojem delu v gledališču stala ob strani Zvonka Radojevič in njej se moram zahvaliti za marsikaj. Pomagala mi je, da sem dozorela kot igralka, pa tudi v zasebnem življenju. " Letos mineva 10 let, kar se ukvarja z gledališčem, s katerim se je srečala v Gledališki šoli v Kopru. Kmalu po odhodu tedanje mentorice Katje Pegan ( sedaj v.d. direktorice novo- ustanovljenega Gledališča Koper), je mentorstvo v skupini prevzela Zvonka Radojevič, ki jo je pred sedmimi leti tudi povabila k Stepsom. Od tedaj je nastopila v praktično vseh predstavah te gledališke skupine, v številnih improvizacijah, preizkusila se je kot napovedovalka, nekajkrat zapela kot spremljajoči vokal Tulja Furlaniča ter izolskega 3 Big band orkestra, zaigrala pa je tudi na filmskem platnu. Videli smo jo namreč v filmu V leru, črnobelem filmčku o študentskem življenju, nekakšnemu začetniku serije slovenskih ekstra nizkoproračunskih filmov, nastalih izven uradne državne produkcije, ki pa so v kinemtografe spet privabili gledalce, ki so se slovenskemu filmu že skorajda odpovedali. "O tem, kako sem se znašla v tem filmu obstaja kar zabavna zgodbica. V Kopru sem namreč obiskovala gledališki seminar, ki ga je vodila Nataša Burger, žena režiserja omenjenega filma Janeza Burgerja. Tedaj se je pripravljal na snemanje filma in nekega dne me je poklical ter povabil na avdicijo, kjer sem vlogo dobila. Mislila sem, da me je predlagala Nataša, vendar sem na snemanju izvedela, da ona sploh ni imela ničesar pri tem. Sedel je namreč v avtu pred koprskim gledališčem in me opazil, ko sem peljala psa na sprehod. Zazdelo se mu je, da bi takšna morala biti Saška in ker je videl, da sem zavila v gledališče je sklepal, da morda obiskujem seminar. Sele nato pozanimal kdo sem ter stopil z menoj v stik. " Bolj kot ta filmski poskus pa ji je pri srcu njena vloga v monokomediji z naslovom Z Andrejo v sobotno noč avtorja Gorana Gluviča, s katero je pred dobrim letom dni pred gledalce stopila popolnoma sama ter se preizkusila v tej za igralca zahtevni odrski zvrsti. " Tedaj je v Stepsu vladalo nekakšno zatišje, meni pa je gledališče nekako manjkalo. Tako mi je Zvonka predlaga ta tekst in takoj sem vedela, da je to tisto pravo zame. Ta izkušnja je bila zame nekaj najlepšega: na odru si sam, vse je odvisno od tebe, sam se moraš znajti. Na koncu pa tudi vse pohvale in kritike letijo le nate, " razlaga Ksenija, ki je s to predstavo obiskala kar nekaj festivalov po Sloveniji. "Odigrala sem jo kakih 20 krat in jo bom še vsaj 20 krat, če bo le priložnost. Sele zdaj postaja ta vloga pravi užitek, saj jo s ponovitvami vse bolj osvojiš. " Sicer pa ji dela v teh tednih prav gotovo ne zmanjkuje, saj poleg študija turizma v Portorožu, ob večerih obiskuje vaje s Stepsovci, ki na oder postavljajo tekst Milana Kundere z naslovom Burka. Premiera naj bi bila v začetku junija in v tem času postajajovaje vse intenzivnejše. Obenem pa je pred nedavnim v življenje obudila tudi svojo staro ljubezen - ples, ki jo zanima že vrsto let. Po tem, ko je sodelovala na nekaj plesnih tečajih in seminarjih, se je sedaj pri vadbi pridružila plesni skupini Lai, kjer se seznanja s sodobnimi plesnimi tehnikami. Prav gotovo bomo za Ksenijo Jambrošič še slišali. (Karmen Bučar) DIHANJE V GIBANJU ..............« vsako nedeljo ob 16.uri v Izoli na travniku med hotelom Delfin in Marino Izola. Vabljeni ! galerija ALGA Razstava akvarelov in grafičnih listo* amctMbmikwmlmk, ZDENKE PETEK dobitnice Zlate palete 1999. Galerija INSULA Razstava oljnih platen, reliefnih slik in najnovejših glasbenih osnutkov Vojka Aleksiča Galerija KRKA, Strunjan Razstava w LEE BERNETIC ZELENKO.™*,m ROK ZELENKO slike kino ODEON •il,, , ; ; ;, j j', V iirtj; d ČETRTEK, 26.4. in PETEK, 27.4.2001 NE POZABITE VELIKANOV„b eoo (Remember the Titans), športna drama Režija: Boaz Yakin / Vloge: Denzel Washington, Will Patton, Donald Faison in drugi; ODA PREŠERNU ob 20 so slovenska komedija Režija, scenarij in glavna vloga: Martin Srebotnjak Ostale vloge: Barbara Cerar, Gregor Čušin, Brane Grubar in drugi; Satirična komedija o lanskem praznovanju 200 letnice Prešernovega rojstva. Imenitna zabava za vse, posebno za ljubitelje slovenske kulture. PORTOROŽ 2001 ■ PRVA NAGRADA OBČINSTVA! POZOR! V ČETRTEK, 26.4. SE BO OBČINSTVU PREDSTAVIL REŽISER, SCENARIST IN GLAVNI IGRALECMARTIN SREBOTNJAK! SOBOTA, 28.4. ìq NEDELJA, 29.4.2001 ODA PREŠERNU, komedija, ob 18.30 NE POZABITE VELIKANOV, športna drama, ob 20.30 PONEDELJEK, 30.4. in TOREK, 1.5.2001 NE POZABITE VELIKANOV športna drama ob 18 00 ODA PREŠERNU, komedija, ob 20.30 SREDA, 2.5.200L ODA PREŠERNU, komedija, ob 18.30 art KINO - CINE odeon Sreda 2. maja ob 20.30 ŠKANDALOZNO PERO -QUILLS Nominiran za tri oscarje 2001, ameriški kritiki so ga proglasili za najboljši film leta 2000! Režiser: Philip Kaufman / Glavne vloge: Geoffrey Rush, Kate Winslet, Jaquin Phoenix razburljiva drama o nenavadnem življenju markiza de Sada (po njem pojmi: sadist, sadizem) nam odpira širok in bolj toleranten pogled na svet. Film enkratnega vzdušja, sijajnih vlog in kostumov, se sprašuje, kaj se zgodi, če zatremo provokativno umetnost...na to temo kmalu filmski odgovor Christine Breilat z Romanco, najbolj drznim erotičnim filmom, ki je v zadnjih desetih letih prišel na nekatera slovenska filmske platna. ples ffti » )* *■/ « -, P' ?4 PLES METULJČKOV na Območnem srečanju plesnih skupin v Kopru. S koreografijo "Ples metuljčkov" na glasbo Johanna Straussa seje predstavilo sedem baletk m sicer Marlen Kleva, Ela Markočič, Nika Lozej, Valentina Haupt, Darja Dobrila, Andreja Tršavec in Maja Serkisovi. Baletno skupino že drugo leto vodi plesna pedagoginja Marina Prokopjeva. V tem času so baletke pridobile veliko plesnega znanja in baletne elegance, s katerim so ob domiselno izbranih kostumih in lepimi scenskim dodatki navdušile gledalce. Ga. Prokopjeva je po rodu Gruzinka, v Tbilisiju je diplomirala iz koreografije v Slovenijo pa je prišla skupaj z možem, ki je tu zaradi službenih obveznosti Sprva ji je pri sporazumevanju z dekleti pomagala hčerka Maja, sedaj pa to skoraj ni več potrebno. Stokoven pristop in veliko vloženega truda že napoveduje razvoj uspešne amaterske baletne skupine. Vsem plesalkam in go. Marini Prokopjevi čestitamo za uspešen nastop in jim zcnrno^daje^večkrat obogatijo kulturno dogajanje na Obali. Za Medobmočno srečanje plesnih skupin, ki bo v Kulturnem centru Srečka Kosovela-Sežana v torek, 8.5.2001, ob 10.30 je republiška selektorica Daliborka Podboj izbrala tudi skupine iz Izole in sicer: Plesna skupina "PREDLAI" IZOLA "Zemlja, Zrak..." glasba: Armand Amar / koreografija: Lilijana Šantič Ujčič Plesna skupina OŠ DANTE ALIGHIERI Izola "I 'II never Stop" glasba: N SY NC - Til never stop / koreografija: Ingrid Radman Plesna skupina ITALIJANSKE SKUPNOSTI "PASQUALE BESENGHI DEGLI UGHI" Izola "Maria Maria" glasba: Santana - Maria Maria / koreografija: Ingrid Radman Plesni studio lai izola "Reci mi, da sem lepa" glasba: Tesi - Vaillant - Trovesi / koreografija: Lilijana Šantič Ujčič BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA BOR Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure ZNANJ A Kaj je značilno za Borze znanja? Borze znanja ne odločajo o tem kje, kdaj in kako boste izmenjali znanja in informacije. O načinu sodelovanja in obliki oddolžitve se boste s ponudnikom ali povpraševalcem dogovorili sami.( znanje za znanje ali brezplačno) Kdo lahko sodeluje v Borzah znanja? Vsak, ki ima neko znanje ali spretnost. Potrdil o formalni izobrazbi ne potrebujete! V Borzah znanja posredujemo le podatke o učni ponudbi in povpraševanju, ne zagotavljamo pa kakovosti učnih storitev. Prav zato so nam v pomoč vaše povratne informacije. Kaj vam ponujajo Borze znanja? Ce se želite nečesa naučiti: podatke o ljudeh, ki vas lahko to naučijo; Ce želite s svojim znanjem pomagati drugim: podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje; Ce želite sodelovati v kakšni dejavnostrpodatke o ljudeh, ki se zanimajo za podobne stvari. IN POMEMBNO: Borze znanja posredujejo podatke o ponudnikih in uporabnikih znanj BREZPLAČNO! DAVID BELBIN PRI MANZIOLIJU romanov, ki je s serijo Udarci navdušil tudi naše mlade bralce Njegov obisk v Sloveniji bo obarvan s srečanji 1— z mladimi, predvsem tistimi, ki radi berejo in sodelujejo v šolski Bralni znački. Pisatelj se bo z njimi pobliže spoznaval na treh osnovnih šolah, v sredo, 9. maja ob 18. uri, pa se bomo srečali z avtorjem v Izoli na Manziolijevem trgu, kjer bo druženje z njim popestrila predstavitev novega CD-ja MEF-a in NOB, .mMiS sodelovali pa bodo tudi člani gledališke skupine STEPS David Belbin se je rodil v Sheffieldu v Angliji. Po končani osnovni in srednji soli v Leicesteru, West Kirbyju in Colneu, je šolanje nadaljeval na nottinghamski univerzi, kjer je študiral angleško in ameriško književnost. Predenje postal pisatelj kriminalk je poprijel za vsako delo. Bilje gozdni čuvaj, de lai je prek javnih del, pometal ceste in poučeval. Piše predvsem za mlade. Njegovih del je res zavidanja dosti: Megleno, Ustreli učitelja Maščevalni angel (serija Udarci), Poslednja predstava, Break Point Prosila je za to (serija Udarci), Nenadna smrt (serija Udarci), Nočna izmena (serija Udarci), Žrtve (serija Udarci), Mrtvi belec (serija Udarci), Zgube (serija Udarci), Pogrešana (serija Udarci), Crn in moder (serija Udarci), Dimna zavesa, Smrtonosna dediščina, Mračno ^est0 Ljubezenski napotki, Čas za strašenje zgodbe) Zate bi umrl, Osumljeni (serija Udarci), Padli angel (serfia Udarci), Ubežnik, Pravi trenutek, Kriv s 1 J Serija Udarci je namenjena nekoliko starejšim mladostnikom kot ostala klSmi e™ik„T„Y.fSimJ' kom'5l'ksnejs“ in “«"J»™ » Vsi, ki bi se radi srečali in iz oči v oči pogovorili s pisateljem, kije morda boPposkrbljenorV° knmmalk° Ste vablJeni na Manziolijev trg. Za prevode RAZLIČNE VRSTE BRANJA 4 strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije v Ljubljani Bralno društvo Slovenije je bilo ustanovljeno pred šestimi leti in je od takrat organiziralo vec posvetov z udeležbo na državni in mednarodni ravni. Letošnii dvodnevni posvet se je odvijal minuli četrtek in petek v (novi) Knjižnici Bežigrad. 2o referatov je obravnavalo bralne strategije od predšolskega do tretjega življenjskega obdobja, strategije pri različnih vrstah branj, o tem zakaj uporaba bralnih strategij povečuje učno učinkovitost učencev (dr. Sonja 1 ecjak), o prenosu pismenosti znotraj družine (dr. Livija Knaflič), dalje česa ne omogoča branje skrajšanega besedila in še marsikaj. Na strokovnem posvetovanju je z referatom Šolska branja in potovanja v neznano sodelovala tudi članica Bralnega društva Primorske, Lilia Ratoša učiteljica m knjižničarka na izolski Osnovni šoli Livade. Ustim ki niste bili deležni informacije o posvetovanju dovolj zgodaj: tako kot doslej (Pouk branja z vidika prenove, 1997, Branje - skrb vseh. 1998 in Bralna sposobnost ima neomejene možnosti razvoja, 2000) bodo tudi letošnji referati objavljeni v zborniku, ki bo z manj kot letom zamika izšel pri Zavodu RS za soBtvo. Dosedanje zbornike, pa tudi druga gradiva o branju imate na voljo v Matični knjižnici Izola. (Nadja Mislej - Božič) EKO PUM '4. ;;;:v 1 i; jg m 11 il M liPBiMMr POP ART RAZSTA IZ RECIKLIRANEGA ODPADNEGA MATERIALA (LIKOVNA RAZSTAVA, KI SO JO PRIPRAVILI UDELAŽENCI PUMA) Nikakor ne morem trditi, da so udeleženci PUM-a vsi povrsti zapriseženi ekologi ki se področij5 raZSeŽn°St‘ onesnažcvanJa Zemlje in se spoznajo na široko razvejanost ekoloških A vendarle so se v zadnjih mesecih nekateri med njimi zelo intenzivno ukvanali ravno z ekologijo - pripravili so razstavo, kije narejena iz odpadnih materialov, katere smo "privlekli" v naše prostore in so potem služili kot navdih za nastanek skulptur. Pn delu je bilo veliko lepljenja, barvanja, smeha, sprememb idej, iskanja smisla, tudi kriz in preko skupnega dela, sklepanja novih prijateljstev - tako kot se ponavadi dogaja med delovnim procesom. No, na cššvV koncu nam je naš prvi večji projekt uspel in rezultat dela je bil meseca marca razstavljen v Galeriji Pina v Kopru. Naslednji projekt, prav tako vezan na ekologijo, bomo predstavili konec aprila, za Dan Zemlje. Istočasno smo se začeli ukvarjati z urejevanjem naših prostorov -načrtujemo izdelovanje polic in inštrumentov iz bambusa ter urejanje balkona "na barki"(območje, ki je precej hrupno in nič kaj prijetno zeleno). Obenem utrjujemo in razvijamo delovne navade, spoznavamo različne materjale in tehnike obdelave, se učimo sodelovanja in skupinskih aktivnosti. Vse malde med 15. In 25. Letom, brez statusa dijaka oz. študent, brez zaposlitve in glavno, pripravljene resno delati, vabimo de se oglasite v naših prostorih na "barki" ( Izobraževalni center Memory, Ferrarska 30, Koper; tel 05/631-13-13). PSI BREZ VRVICE Menda so pripluli v Jadran pred dobrim mesecem. Da, beseda pripluli jim še najbolj ustreza, saj gre za prave morske velikane med katerimi je menda tudi takšen, ki meri celih 10 metrov. Pravijo jim psi orjaki oziroma pa angleško "basking sharks", po latinsko pa "cetorhinus maximus". Kljub velikosti so ti orjaški morski psi povsem nenevarni človeku, saj se hranijo zgolj s planktonom. Seveda nikomur od domačih ribičev ne pride na pamet, da bi se lotil ulova, ker so ti psi zaščiteni, čeprav jih ponekod še vedno lovijo v povsem komercialne namene. Na Japonskem, Norveškem, ZDA, Veliki Britaniji in na Kitajskem iz velikih jeter tega velikana namreč pridobivajo ribje olje._________________________________ V torek dopoldne so se za njimi odpravili tudi novinarji in snemalci ter jih poslikali za deset let naprej. DA gre res za plahe in nenevarne živali priča tudi to, da so mirno plavali ob ladji Pristaniške kapitanije, kije gostila novinarje, pa ob turistični ladjici z nemškimi turisti, izolski ribiči pa so z njimi že skoraj prijatelji. Doslej so jih našteli deset, v severnem delu Jadrana pa jih je menda še enkrat toliko. Eden od teh simpatičnih velikanov je medtem poginil v zalivu blizu Splita, saj je pogoltnil plastično vrečko, ki mu je zaprla požiralnik, tako da se enostavno ni mogel več prehranjevati in je poginil zaradi lakote, ih pred Izolo prešteli sedem, naj večji med njimi pa meri kar deset metrov. Razumi, kdor more ^ v KO NATO SE NI BIL NAS H. del ČLOVEKOVA AERA Odhod atomskih mornarjev je bila vojaška skrivnost, tako kot moja osebna zveza z ustavo ZDA in sabotiranje mojega fotoaparata, ki ni naredil treh posnetkov vlečenja spremljevalne ladje v Luko Koper do koruznega pomola kjer je pred pedesetimi leti bila mestna klavnica. Pred 65. leti sem kot kratkohlačnik gledal in slišal kako so štirje možje vodili v mestno klavnico v Koper, baka (bika) mora, razdraženega, ker mu niso več dovolili obrejiti krav zaradi njegove več kot eno tono teže. Bil je skoraj enake črne barve ta nori moro kot Norfolk na koruznemu pomolu. Ko so nekoč priplule zavezniške vojaške oz. mornariške ladje NATA v Koper, je bilo vse polno mornarjev od Portoroža do Postojne, sedaj pa ni bilo tako. Tiste dni sem bil tudi v Kopru, pa nisem dobil nobenega, da bi se mu predstavil s sliko mojega kaiča IZ-83 in mu povedal, da sem jaz tisti, ki je prisilil letalonosilko FORESTAL zapluti iz našega morja... In kakšna je moja zveza z ustavo ZDA? Po II. svetovni vojni sem v Kopru pismeno prijavil eno osebo sodelovanja z Nemci-fašisti, da bi takratno Ljudsko sodišče raziskalo in obsodilo kolaboracioniste, ki so bili krivi štirih žrtev v naši vasi Bernetiči, med katerimi je bila ustreljena tudi moja mama Ana. Po enem letu sem vprašal šefa UDV, tovariša B., kaj je z mojo prijavo, pa mi je odgovoril, da se kolesja zgodovine vrtijo naprej in da bodo vsi prišli na vrsto. V našem primeru seje kolesje ustavilo. Po dvajsetih letih pa me je državljan ZDA obsodil, da sem jaz osebno kriv, da določena neimenovana oseba ni dobila državljanstva v ZDA! Vse kar lahko rečem je hvala ustavi ZDA in Američanom, ki niso po drugi svetovni vojni dovolili pridobitev državljanstva vsem kolaboracionistom nacifašizma, sicer bi se tretja svetovna začela z našimi kolaboracionisti, pa..tudi števila mrtvih ne bi bilo, ker bi bili vsi mrtvi! Pa naj se vrnem k biku. Leta 1935 so od soseda, strica Jožeta-Cuča vodili bika v klavnico v Koper. Cuč je bil na karetini in kričal na ljudi po cesti "Bište ča s ceste, da se junc ne zjezi", zet bepi Frozič iz Montinjana je na dolgem špagu vlekel junca naprej, za druge manjše klešče je imel privezano Spago sin Čuda, pokojni Stanko, ki je hodil ob juncu po imenu Moro. "Homo, homo Moro" je govoril in ga božal s šibo. Od zadej paje bil zet Tonič iz Manžana, kije vlekel baka po potrebi nazaj z špago, privezano na 2.kg težke bale (jajca) med zadnjimi nogami. Na drugi strani je bil še Čufarjev zet Leonder, kije imel tudi eno špago in po potrebi ljudi odganjal od bika, približno tako kot so v Kopru odganjali radovedneže od spremljevalne ladje in od podmornice Norfolk. Radovedneži-fentiči so se približali skoraj do črnega morata, da bi vidli od blizu dvokilogramske bale, mi pa da bi videli in fotografirali Norfolk. NJEN POMEN IN POTI DO NJENEGA ZAZNAVANJA Energetski ovoj okoli naših teles pove domala vse o nas in našem počutju. Pojem aure, svetleče meglice, ki obkroža človekovo telo ni nov. Izvira že iz pradavnine. Na slikah iz zgodnjega Egipta, Grčije in Rima lahko vidimo upodobljene ljudi v svetlečem ovoju, še preden so umetniki v krščanstvu začeli upodabljati svoje svetnike s svetlečim sijem okoli glave. Te upodobitve po vsej verjetnosti temeljijo na videnju posameznikov, ki so opazili svetleče sevanje okoli njih. Okoli leta 1900 je angleški zdravnik dr. Walter Kilner odkril, da lahko z gledanjem skozi posebne steklene zaslone, napolnjene z dicianinsko kislino, vidi auro okoli človekovega telesa. Opisoval jo je kot sevajočo meglico debeline 15 do 20 centimetrov, v kateri se razločno vidijo barve. Opazil je, da se je velikost in oblika aure spreminjala pri spremembi razpoloženja, če je bil človek bolan ali utrujen, nanjo pa sta vplivala tudi električni tok in magnetno polje. Do podobnih ugotovitev je leta 1939 prišel tudi sovjetski znanstvenik Semjon D. Kirljan, ki mu je s posebnim postopkom kot prvemu uspelo narediti fotografske posnetke človekove aure V zadnjem desetletju je razvoj računalnikov omogočil opazovanje procesov, ki so prostemu očesu sicer nedostopni. V Essentii, družbi za svetovanje in inovacije iz Ljubljane, zadnje leto uporabljajo posebno napravo, ki s pomočjo računalnika omogoča snemanje in opazovanje človekove aure v živo. Z njo si pomagajo pri diagnosticiranju različnih bolezenskih in psihičnih stanj. Gre za tako imenovan sistem diferenčne kontrastne fotografije DKF, ki so ga razvili v sodelovanju z inštitutom za bioelektromagnetiko j in novo biologijo - BION iz Ljubljane. Slika aure s sistemom DKF kaže energijsko motnjo v področju vratu (hiperaktivna ščitnica). Več o auri, od kod izvira, kakšne so njene I značilnosti ter kako se v njej zrcalita bolezen in j zdravje, boste lahko slišali na predavanju z! naslovom Človekova aura, njen pomen in poti do ; njenega zaznavanja, ki ga organizira klub CDK j Obala. Predavanje bo v četrtek, 10. maja ob 19. S uri v prostorih Rdečega križa v Izoli. < Predavala bosta Katarina Velikonja dr. med. ; in Leo Ivandič iz Essentie. DALMATINKA SAMBI IN NJENIH 8 MLADIČEV Triletna simpatična psička - Sambi (rodovniška Dalmatinka) je pred tremi leti prišla iz Kopra v Lucijo. Zanjo je Petra Bandelj odštela vse svoje prihranke. Letos, 28. marca je Sambi skotila 8 mladičev; tri samičke in pet samcev. Oče je kobariški Dalmatinec Tim, ali po domače Sapo, sicer pa sta oba pasja starša po rodovniku odličnega porekla. Pa tudi naraščaj ni od muh: psički Ganymed, Garibaldi, Goldfever, Gorki, Grandini ter samičke Galatea, Gershvvin in Gaylove so bili že od samega rojstva zelo krepki. Nekaj malih Dalmatinčkov je že dobilo novega lastnika, nekaj pa jih je še na voljo (05 / 677-02-49, 041 / 975-330). Pri mami Sambi bo četica Dalmatinčkov ostala še do druge polovice maja, potem pa bodo že razveseljevali nove lastnike. KRIMINALIJE Morda se na prvi pogled zdi pripravljanje beležk za to rubriko zelo preprosto dejanje, vendar še zdaleč ni tako. Če bi imeli opravka zgolj s tatovi koles in preprodajalci droge bi bilo to enostavno, toda velikokrat zaidejo med policijske zapisnike dogodki, ki še zdaleč niso zabavni ali pa so za udeležence preveč boleči. V takšnih trenutkih pisci s policijske postaje in mi v uredništvu kar ne vemo, ali je prav zapisati tudi o teh dogodkih. Pa se največkrat odločimo za, ker je pač bolje, da o vseh stvareh govorimo na glas. Morda se za katero le najde rešitev. Tako kot za primere nasilja v družini, saj se vse pogosteje govori o ureditvi varne hiše, kamor bi se lahko zatekle na varno žene, ki so žrtve nasilja v družini. DRUŽINSKE ZGODBE Na policijsko postajo so prejšnji teden sprejeli otroški telefonski klic, kije v strahu pripovedoval, da oče pretepa mamo. Policisti so odšli na omenjeni naslov in tam ugotovili, da se pijani mož fizično znaša nad ženo. Odpeljali so ga na policijsko postajo in odredili pridržanje tako da je lahko razmislil o svojem početju, ki ga bo moral pojasniti še sodniku (sodnici !!!) za prekrške. V drugem, podobnem primeru, prav tako sredi prejšnjega tedna, pa žena preprosto ni več vzdržala nenehnega moževega maltretiranja, zato je preprosto pobrala otroka in se odselila k svojcem. Tretja zgodba pa ima lepši konec. Prejšnji teden so policisti namreč iskali pogrešanega občana, ki pa se je po dvodnevnem turističnem potepu vrnil domov in tako vsaj začasno rešil družinske probleme. TUDI KONJI SKAČEJO, MAR NE V splošno bolnišnico Izola so na oskrbo sprejeli poškodovanko, ki je padla s konja. Policisti so dogodek seveda preverili in ugotovili, daje dekle, skupaj s prijateljico, bila na ježi, ko je njen konj nenadoma zbezljal. Ker ni bila prvakinja rodea je seveda padla s konja in dobila poškodbe glave in kolena. PSI IMAJO ZOBE Zadnje čase je vse več primerov, da lastniki psov ne poskrbijo dovolj za svoje ljubljence pa tudi za varnost drugih občanov. Tako se je tudi prejšnji teden zgodilo, da je nezavarovan pes (zavarovan v smislu vrvice in nagobčnika) ugriznil sosedo. Njo so napotili k zdravniku, lastniku psa pa so izdali zelo konkreten plačilni nalog. Za vikend pa se je nek drugi "nezavarovan" pes zatekel v kokošnjak in tam naredil pravi pokol. Lastnik kokošnjaka je namreč naštel kar deset zaklanih kokoši, kijih bo lastnik psa seveda moral ustrezno plačati, za povrh pa je dobil še plačilni nalog, ki so ga napisali policisti. NI ZBEŽAL DALEČ Policisti so pred dnevi obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Povzročitelj je za seboj pustil kar precej sledi, zato so ga hitro izsledili in sicer na domu, še pred tem pa so odkrili avtomobil, ki ga je medtem skril. Seveda bo moral to svoje junaško obnašanje dobro pojasniti sodniku za prekrške. SEZONA PRIHAJA Bolj ko se topli, bolj zanimivo postaja izposojanje manjših čolnov in opreme. Tako je oškodovanec prijavil, da so mu neznanci ukradli 4 m dolg jambor in ga oškodovali za kakšnih 130 tisočakov. Drugi oškodovanec pa je prijavil tatvino izvenkrmnega motorja, ki gaje imel, tako kot vsi ostali, pritrjenega na čolnu. Za storilci resno poizvedujejo. TURISTI V KORTAH Krajan Kort je sporočil, da so v vasi opazili skupino pribežnikov. Policisti so šli v hitro intervencijo in prijeli 4 pribežnike, ki so jih poslali k sodniku za prekrške, potem pa na znani naslov v Ljubljani. AD HOC AVTOMOBILI Policisti so prejšnji teden obravnavali nekaj več prometnih nezgod od tega je bila ena takšna, da so štirje udeleženci dobili lažje poškodbe. Vzroki nesreč so bili klasični: neprimerna hitrost, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje prometnih znakov in seveda alkohol, vse več pa je voznikov, ki se vozijo naokrog z neregistriranimi vozili. Kaj pomeni trčenje s takšnim voznikom vedo povedati tisti, ki so imeli razbit avto, za plačilo zavarovalnice pa so se obrisali pod nosom. V teh prazničnih dneh boste morda našli več časa tudi za reševanje križank. Pred varno ji nova križanka s katero si lahko prislužite tudi katero izmed petih nagrad. Pravilno rešitev napišite na kupon in ga do 12.maja pošljite na uredništvo Mandrača, Veliki trg 1,6310 Izola. Nagrade so pripravljene. Srečno! 1. Nakupni bon za šiviljski pribor v vrednosti 3.000 SIT + torba za oblačila. 2. Ženske hlačne nogavice LEVANTE - ACTION 15 DEN + dokolenke LEVANTE VIVA - 20 DEN + moške nogavice CIOCCA FILO SCOZIA. 3. Ženske letne hlačne nogavice MURA - OASIS 8DEN + moške nogavice CIOCCA FILO SCOZIA. 4.3X nogavice PRISCO: 1x moške, 1x ženske in 1x otroške. 5. Potnice MARBET + torba za oblačila + BON za kemično čiščenje v vrednosti 1.000 SIT. AKCIJSKI MODEL CORDOBA VALIA za 1.902.000 SIT 'ay/e fEFEB=\ Izola, tel.: 616 80 00 IZOLANI SMO PISMENI Ob svetovnem dnevu knjige smo delček tega kulturniškega utripa začutili tudi Izolani. V soboto dopoldne so se mnogi odločili za nakup katere od poceni knjig, ki so jih ponudili na stojnici pred knjigarno GrafFit, v ponedeljek pa so knjižničarke matične knjižnice pripravile nekakšno "knjižnico na prostem" in hkrati obiskovalcem brezplačno ponudile nekaj knjig iz knjižničnega arhiva. Na obeh dogodkih je bilo precej obiskovalcev in dokaz na dlani: ljudje še vedno radi beremo, denarja za nakup knjig pa imamo vse manj. MOTOHOV KOT r ...KU VSE NAfcECM toči^nčMo j>eo5tvo j J>a PRITEGNE OBISKOVALCU. ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00 ob ponedeljkih zaprto narrar W jv ZLATA PLAKETA ZA KSENJO Ksenja Jambrošič je igralka izolske gledališke skupine STEPS, amaterka, ki je dosegla vse kar se na tej ravni doseči da. Odigrala je nekaj pomembnih vlog v predstavah skupine, uspešno nastopila v nagrajenem slovenskem filmu V leru, odigrala kar nekaj predstav monokomedije Z Andrejo v sobotno noč in bila sploh prisotna povsod, kjer je dišalo po gledališču in filmu. Za tako uspešno delo v lanskem letu je prejela Zlato Linhartovo plaketo, kar je navečje priznanje, ki ga lahko prejme amaterski gledališčnik. O dogodku pišemo na notranjih straneh, Ksenji pa je med prvimi čestital njen dolgoletni soigralec Darjan Gorela. četrtek O sončno max 19 min, 10 3etek n sončno max 18 min. 8 Sobota sončno max. 19 min. 9 Nedelja O sončno max. 18 min. 10 AKCIJA V MESECU GARNITURE ALBERTA — Projektiranje in inženiring stanovanjske in pisarniške opreme Salon pohištva -20% -30% Gis- mobel d.o.o. Zelena ulica 10, 6310 Izola, Slovenija TEL: +386 (0)5 6417668 FAX: +386 (0)5 6417667 popusta za gotovino O za nakup pohištva nad 500.000,00 SIT NUDIMO MOŽNOST ODKUPA VAŠE STARE IN DOTRAJANE GARNITURE