LJSTEK. K anketi o ,,Našem rodu". Anketa je bila vsekakor zelo potrebna. Doplsniki in uredniŠtvo spoznavajo na ta način okus, zahteve in duševne potrebe kmetske, delavske in mestne mladine. Vendar pa je dvomljivo, ako bo zamogla pokazati anketa takoj praVo smer, po kateri naj bi bil urejen mladinski list. Bila je za učiteljstvo premafo razložena, razpredelnica sama je preveč omejena, za plsihološko spo> znavanje našega otroka z ozirom na njegove želje in misli o svojem listu prepovršno in na veliko sestavljena. Kar pa je za točnost in zanesijivost takih statistik najbolj važno, je to, da ibi morala biti ta anketa razpisana mnogo prej in bi se moralo opozoriti nanjo kmalu po prvi ali drugi številki. Na ta način bi moglo učiteljstvo temes ljiteje pripraviti pot za novi letnik »Našega roda«, ki bi bil preobražen čisto v smislu našega otroka, ki izhaja v veliki večini iz kmetskega in delavskega stanu. Treba je namreč vzeti v upoštevanje, da je mestni otrok že deloma preskribljen s čtivom v mladinskih prilogah raznih dnev* nih listov, česar posebno kmetski otrok v veliki vcčini pogreša, ker kmet večinoma nu ma dnevnikov. Vsaka številka »Našega roda« bi se to« rej morala, ako bi hoteli uspešno anketo, na neprisiljen način, vendar pa temeljito obrav« navati, in sicer ves list do konca meseca. Najprej bi čitali to, kar otrokom najbolj ugaja. T-o pa vsled tega, ker ne smemo sto* piti pred otroka iti >reči: Tako, zdaj pa od» prite »Naš rod« na strani 52 in si prečitamo opis!« Prvič s tem odbijamo naročnike, jem= Ijemo otroku svobodo do lista, ki ga vendar sam plačuje ter uduši v njem vse veselje do lista in do čitanja sploh. Ko si razdeli deca list, ipustimo, da se ista po mili volji razgleda po njem. Pri tem opazujemo otroke, poslušamo njihova med seboj izražena mnenja in najznačilnejše izs jave o slikah, o splošni vsebini lista vobče. Če 0'troci sami žele, >da kaj čitamo iz li* sta, st'orimo to. Sicer je^ boljše, da ne »po=> gremo« z njimi vsega lista kmalu. Otrok naj list čita doma in prihodnje dni poizvemo, kaj je kdo že čital. Tu opazimo, da kmetski otrok hlasta po pravljicah, pripovedkah., po katerih kar žeja, ker vedno bolj ugaša današnjemu otToku ipravljična doba, ki je doma, kjer se izčrpavajo v borbi za kfuh, ni več, ali le ma< lokje. Zato jo mbra nadomestiti šola, ker bi bil ;zločin nad otrokom in nad bodočnostjo doraščajočih generacij, ako bi deci rijeno mavrično in dehtečo življensko' atmosfero zasmradili z zadušljivimi besedami o samem golem resničnem življenju in o njegovi ?Dorbi ter ji zatemnevali njeno fantazijo s sami,mi realnostmi^ Pustimo ga, da ostane popolen otrok, kajti »kdor ni bil nekoč popolen otrok, ta bq težko kdaj popolen človek« (Holderlin). Tega se mora t prvi vrsti zave* dati mladinski list v današnji materialistični dobi. Poudarjanje aktualnosti ,v mladinskem časopisu ni dobro. Tudi je danes toliko »aktualnosti«, da se odrasel človek zadrgava ob njih, oteok pa jih sploh ne prebavi. Iz< borno pa bi bilo, ako poda mladinski list v živahni obliki najizbranejše snovi iz sodobs nega življenja in napredka, i toda ne tako, da izpodriva in utesnjuje pripovedni del, kar opažamo n. pr. pri naših šolskih čitankah. K temu pripominjam, «la sem v večini slučajev opazil, da je prvo, kar poišče otrok nele nižje, ampak višje stopnje ali razireda, ono istran v ,»Našem rodu«,'ki je za »Ciciba* nov rod« in kateremu se je odmerilo zato vselej premalo prostora. Otrok posebno Ijubi živahno ilustrirane basni in doživljaje (»Zgodba o nezadovolj* nem kužku«), posebno kmetski otrok Ijubi lepe, v naTodnem stilu pisane pesmice (»V Jeruzalemu vse že spi«) in arije (»Marija je po polju romala .. .«)• Posebno dečke zanima opis življenja žiVali (»Lisica«, »Mati narava pripoveduje«). Hvaležen je za vsako sliko in najpriproj stejšo risbo, ako je izrazita in otroškemu duhu primerna, dočim za slike, ikak'rš(na je »Jiadež Iškarijot«, četudi' izraža še tako lepo misel še ni zrela. »Poglej to /grdo halo!« je ena vzkliknila, iko je odprla naslovno stran 5. številke. Zelo pa se zanimajo za narodne motive {Jaslice, okras (za hišne števiLke) in so bili n. pr. zelo razočarani, da velikonočna številka ni prinesla kaj pisanega (»Zvončko* va« priloga!)- Kjer le najdejo kaj iprimer« nega, prerisujejo in ipobarvajo. Preden sem si sam natandno ogledal omament na tablici s hišno številko (7. štev. »N. r.«) mi je že eden prinesel prepavzirano irisbo, drugi pa je okras že ipobarval z izredno posrečeno iza branimi barvami. Radi tudi čitajo dopise svojih sovrstni* kov širom Slovenije. Všeč so jim posebno živahni in smešni dogodki \ prozi in v ver« zih. Zanima jih popis klrajev svojih soroja« kov, to, kaj delajo, ,kako se jim godi. Poro^ čila o letinah in vremenskih neprilikah naj bi bila tudi vpletena v takih dopisih. S tem vzgajamo zanimanje in s iem Ijubezen do naše grude, socialno čutenje, čut solidars nosti, kar je predpogoj nacionalnega in pa* triotičnega čuvstva. Ko tako od številke do številke z deco neptisiljeno predelamo vso snov v listu in pri tej ipriliki tudi preštudiramo misefeost in duševnost posameznega otroka in celote, tedaj šele Jahlco sestavimo poročilo. ki bi moglo dati točncjši pregled o kvalitativnem stantu lista iz otrokovega vidika. Smatram namreč za boljše, ako bi o listu izrazile šole bolj splošno mnenje in me zgolj statistično po številu g-lasov naročnikov mladinskega lista. Tisto neizzvano samolastno navdušes nje ali omalovaževanje otrokovo pri čitanju svojega lista je bolj točno in podaja vernejšo sliko o kvalitativnem stanju Iista, nego oficis jelno izraženje »za« in »proti« v posameznih lepošlovnih odstavkih ali opisih realne vse« bine. Prvo je izraz offoka, in je ¦ zato bolj pristno, če tudi v objektivnosti seve ni go« vora, a.mpak je stvar otrokove individual* nosti, drugo pa je »krščeno« z mhenji otro^ kove okolice, ki navadno nima in ne more ineti innogo smisla za otroikove dušewne težnje. Seveda 'ni absolutno merodajna povs sod cttr.okova izjava, ampak je ista le vod« nik k bližnjici v spoznavanje otrokovega mišljenja, čuvstvovanja in po tej v pravo smer njegove duševne i^obrazbe. Otrok ne more biti toliko zrel, da na vprašanje sodi o tem ali ionem leposlovnem spisu v ,svojem listu. Saj večina odraslih sodi o najilepši umetnini nepo-voljno, dočim hvali usedline literarnih, kiparskih, slikar* iskih., glasbenih i. dr. del ko't najlepšo umet» nino. Čut ]za lepota. umetnost, je treba vzgo« jiti z vztrajno voljo in vajo. Zato pWečini globokih in umetniških leposlovnih odstav« kov, pisanih v klenem jeziku, kakor n. ^pr. i»V grobnici«, »Kbvačnica«, »Velikonočha »procesija«, »Otrok če1blja zapuščeni materi«, deca ni doumela in se seve tudi ni navduše* vala izanje. Tako je ri. pr. povest »V grofo* nici« zelo ugajale le trem učericem. Dvema deklkama, sirotama, ki pa ste v zelO' dobri vzgojni oskrbi, ter nekemu dečku, katerega starši so si ravno tako privzgojili z mnogim čitanjem kritičnost. Njihovo mnenje je tudi vplivalo na otroke, dobro pa tudi v hegativ« nem (smislu. Jaz sam nisem vplival z hobeno razlago na ;mmenje otrok, ker isem hbtel presoditi resnično mišljenje in nazore dece same. Ktjuib temu ipa sem začutil', ko sem koncem šo.lskega leta izpiraševal mlade čitatelje o njihovi sodbi o spisih leposlovne in realne vsebine, mnogo vpliva od strani staršev, na drugi strani ipa marsikakega spisa, ki se je deci zdel ,na prvi pogled težak, ista splbh prebrala ni, ali samo na poL Xd me je ravno napotilo do ipisanja igornjih misli V mnenju, da Jist sam ostane, četudi še takb lep, brez vrednote, ako ne ptrivzgojimo einisla za pra» vilno čitanje v deci, in je ,vsled fega brez prave vredriote tudi atiketa, ki naj ,bi podala verno sjiko o otrokovem mnenju. Za tako prccizno izražanje pa iše ni ,časa, ampak bi bilo, kakbr že žačetkoma rečeno, primernejše zbiranje splošnih podatkov o stanju lista. Vsaka utnetnina vpliva na človeka, torej vzgaja, toda ne vedno neposredno. Mladinski list pa bi naj imel take literarne odstavke, ki vzgajajo posredno, ki vplivajo takoj kakor n. pr. Cankarjcva »Skodelica kave« ali »Ma* ter je zatajil«, manj onih, kjer mora posredo vati učitelj. Vselej pa to ni mogoče, ne glede rta to, da »Naš rod« ne sme služiti le kot mladinska leposlovna revija, prav za prav le* poslovna revija za mladino, ampak tudi ta* krat, če bi bila samo leposlovni list. Posebno danes, ko prav za prav služi »Naš rod« kot bistveno čtivo pri pouku v čitanju in so naše čitanke le — dasi največ slab — pripomoček za pouk v realijah in še dolgo nimamo pri* čakovati, da dobe osnovne šole res leposlov* no, umetniško čtivo, prilagodeno duševnemu obzorju dece, čtivo, ki že samo posebi koru centrira vso strokovno pozornost njegovi vsebini, ker le tako, leposlovno čtivo vzgaja v deci čut za pristnost, melodijo in krasoto svojega materinega jezika in ga uči istega praktično uporabljati, je nadvse potrebno, da je vendarle mladinski list v prvi vrsti lepo* sloven. Ker pa »variatio delectat«, posebno pa še po naravi temperamentnega otroka, je treba opestriti mladinski list nele z raznolič= nostjo v literarnih spisih, v povestih, basnih, pravljicah, bajkah, pesmih, dramatičnih pri= zorih v prozi ali verzih, ampak tudi v onih realne vsebine, ki pa naj bodo izbrani tako, da bodo zadostili v prvi vrsti vedoželjnosti kmetske mladine. Zato se popolnoma stri* njam z izvajanji tov. A. Žerjava v 44. številki »Učiteljskega Tovariša« 1. 1., da je čisto ne« potrebno posvečati tretjino lista stvari, ki nima tesnejše zveze s kmetsko mladino. Ves list pa bi naj bil v vsem glasilo zdravega, vztrajnega in borbenega življenjskega optis mizma, ki bi prešel v duha in telo našega roda. Končno še misel o izhajanju in naroč> nini lista! Tudi v tem se mi je zdela odveč vsaka anketa v smislu, kakršnem je bila raz» pisana. J^z sam sem v razredu vplival s pred= logom, ki ga je izrazil V. Mazi v 36. Številki letošnjega »Učit. Tovariša« v 4. odstavku, kateri se mi je zdel najboljši. Nič si tega ne očitam, ker nisem delal sile otrokovi indivi* dualnosti, ampak sem jim v računu pokazal razliko med tem in obema ostalima predlos goma, katera sta bila razpisana v anketi in jih v tem prepričal. Le par premožnejših je bilo za tretjo možnost, nekaj zelo revnih pa za prvo. Za poslednje bomo skusili bolj »so= cialno« urediti. Je pa Mazijev predlog za eiv krat najcenejša in najbolj praktična rešitev tega vprašanja, pri katerem ne bi bila ogro* žena ali omejena niti kvantiteta, niti kvali« teta publikacij. Forsirati štirinajstdnevnik že iz gmotnih ozirov dece ne bi bilo primerno, ker brezdvomno zahteva tak list, tudi če bi bilo zrealizirano združenje z »Zvončkom«. kar smatra kot upravičeno potrebno tovariš Žerjav v svojem že omenjenem članku, več stroškov, posebno ako bi se moral tudi vse« binsko izboljšati. Ali bi ne bilo morda zato bolje, da bi ostali pri predlogu tov. Mazija, pač pa skrbeli za to, da se list, četudi le v sedanjem obsegu, po svoji kakovosti, t. i. po svoji vsebinski vrednosti dvigne na niveau dobrega mladinskega lista, ki ne bo le naj« boljše nadomestilo in pomoč v naši revščini pri šolskih knjigah, ampak v prvi vrsti emi* nenten vzgojni list našega slovenskega, jugos slovenskega roda. A. Koprlva.