LETO V. — St. 28 Ljubljana, april 1962 LJ A • I !■ C R A D 9V Iz razgovora z ing. Vladimirjem Čadežem, pomočnikom republiškega sekretarja za industrijo, gradbeništvo in okrt Izvršnega sveta LRS Sedma april stelovni (San zdrav[a Ze vrsto let posveča Svetovna zdravstvena organizacija svoj Dan zdravja enemu izmed pomembnih zdravstvenih problemov, ki tarejo večino človeštva. Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je: »Čuvajmo vid — preprečujmo slepoto!« Namen te akcije je, da zdravstvene in socialne službe ter vse prebivalstvo po svetu opozorimo na ta važni problem. Rešitev tako pomembnega vprašanja zahteva namreč skupne napore tako pri preprečevanju bolezni kot pri odstranjevanju vzrokov, ki ogrožajo milijonom ljudi njihovo najdragocenejše čutilo — vid. V Sloveniji je vsak tisoči prebivalec slep. Obolenja in okvare oči pa predstavljajo 5,M % vseh obolenj aktivnih zavarovancev in so med obolenji po pogostnosti na 4. mestu. V našem podjetju je bilo med 625 nesrečami pri delu 54 poškodb oči. To so bile: pri varjenju, pri spajkauju, pri odpiranju silosa, pri obmetavanju, beljenju, čiščenju, dolbljcnju, nakladanju malte, brušenju, kovanju, struženji, in podobno. Največ-kr .i poškodovanci niso hoteli nositi zaščitnih očal ali pa so opustili uporabo ostalih predpisanih zaščitnih sredstev in ukrepov. Ker taka akcija ne more uspeti samo z enim dnevom, bo teden med 8. in 15. aprilom posvečen boju proti slepoti, vise letošnje leto pa reševanju tega važnega vprašanja. Ne samo preprečevanje slepote, ampak tudi sodelovanje nas vseh je potrebno pri zgodnjem odkrivanju najrazličnejših! okvar in napak vida ter preprečevanju očesnih bolezni, zlasti pri najbolj ogroženih: mladini in delavcih na nekaterih delovnih mestih. Zato bomo v našem glasilu v nadaljnjih številkah objavili nekaj člankov s tega področja. Mi vsi, predvtsem pa tisti, ki so odgovorni za varnost in zdravje ljudi pri delu, bomo morali posvetiti tudi tej nalogi vso potrebno pozornost in izkušnje drugih uporabiti tudi pri svojem delu. dr. R. D. V »Gradisu« so kapitali treba jih je izkoristiti Uredništvo našega lista je te dni zaprosilo ing. Vladimirja Čadeža, pomočnika republiškega koli poprej potrebna vztrajna in da pridejo investitorji k njemu, bo «1 .... s.. „ t.. tna.ic.4-*>; :.. I Tr»*r»>£«nn-a evoio nenehna borba za napredek. lahko kmalu oslal brez dela. Sekretarja za industrijo in obrt^ Izvršnega sveta Omenil bi še montažno gradnjo Že prej sem omenil, da je »Gra- LRS, da bi V razgovoru Z novinarjem Igorjem po sistemu PBM. Prav gotovo vsi dis« zelo veliko podjetje, ki pa mo-v „r.-v-.-.v 1:»-»ri pozdravljamo napredno misel mon- ra bili kljub svoji velikosti elastič- Presernom, SOcIgIcIVCGHI n&SGga, lista, ponovil no- |a-ne ki jo je razvil »Gra- no, prilagodljivo in udarno, torej katere osnovne misli O najbolj aktualnih in pere- dis«. Menim pa, da bi »Gradis« enotno. Ob tej trditvi bi mi morda čih problemih v gradbeništvu in jih povezal s problemi našega podjetja, O Čemer je tovariš po- je pokazala ta gradnja, se vlečejo mostojne ekonomske enote. Menim, močnik že govoril pred nekaj tedni na Pohorju, Z2SJZ gH kjer je naše podjetje organiziralo seminar za se mi ne zdi pravilna. Po mojem tem ne bi mogle in smele prav nič irctdcfirono Irorleo T? 7 irso- Čadežem m,ienju bi morala biti za montažno ovirati. Decentralizacija upravlja- voastvene liatue. IZ iazo0\0ra.z. ing. ca gradnjo specializirana enotna or- nja v ekonomskih enotah sprošča objavljamo nekatere osnovne misli. ganizacija, ki bi imela v svojem sicer pobude delavcev-upravljav- sklopu vse — od projektiranja do cev, odkriva skrite rezerve in po-izdelave betonskih elementov in manjkljivosti v ekonomski enoti, »V gradbeništvu so danes nastali Prva naloga je gradnja stanovanj snme montaye. Takšno enotno orga- omogoča pravičnejšo delitev ustvar-itovi odnosi, tako kot tudi na osta- za trzisce. »Gradis« bi vsekakor kot nj/acj:0 j,; družil skupen interes, jenih, sredstev in podobno. Vendar . . , ^ , ih področjih v gospodarstvu, ki so najveeje podjetje v Sloveniji in eno (,a hiJ 1)ila či,n i)o!i konkurenčna, mislim, da ekonomske enote niso fj"'ovo pomemben kapital, loda bistveno drugačni od prejšnjih. V najvecj.h v cel. držav, glede na toi.cj (~.im cenejša. Skratka, v takr istovetne z razdrobitvijo oziroma z ‘ an.es "e ».oie nobeno podjetje se- nekaj besedah bi lahko rekel, da svojo tradicijo m druge kvalitete orSaJni7acijsUi tvorbi bi vsi ljudje likvidacijo podjetja. Ekonomske ,lel1 ,"a lovorikah, življenje terja vse bolj in bolj tudi v gradbeništvu vsekakor moral pokazat, najboljše nastopali kol en mož. Zdaj pa dobi enote morajo imeti interes, da vi- nenehno borbo, prilagodljivost, ela- Piihaja do veljave tržišče. V vedno in najcenejse rešitve. Meium, da f!ovek vtis, da ima vsaka ekonom- tlijo ne samo sebe, marveč tudi ce- stičnost, stalno izpopolnjevanje, ostrejši borbi za trg, za plasma iz.- gradnja stanovanj za trzisce m sa- ska enota _ 0(| projektantov do loto, da vidijo celotno podjetje in Dandanes so v podjetjih potrebni delkov in sploh za obstoj, se zao- mo ozko komercialna, marveč tudi 0|)rafa gradbenih polizdelkov in da druga drugi tudi v teh mejah »zredili napori, zlasti umski, za uve- struje zdrava konkurenca, vse bolj izrazito prestižna neloga. gradbenega vodstva Ljubljana, ki pomagajo. V »Gradisu« mora živeti Ijsvljanje na tržišču, za obstoj nase uveljavljajo na vseh področjih Druga pomembna naloga, ki bi se (e zsradbe montira — svoje inte- zavest, da je to veliko, močno pod- sploh. Kdor ne bo znal izkoristiti ekonomski činitelji. je moral »Gradis« zelo resno lotiti, rese. jetje, ki je sposobno tudi reševati svojih rezerv, ga lahko življenje V teh splošnh odnosih, ki se vse obstaja v tem, da bi moral »Gradis« Kat re£.eno danes so tudi v grad- velike naloge. Ce pa so ekonomske potisne ob stran. »Gradis« se mora bolj zaostrujejo, se mora seveda na razne projekte investitorjev ob t,eiljštvu bistveno drugačni odnosi cnole drugače usmerjene, če ni ne- nenehno razvijati, stalno mora iska- tudi »Gradis«, jirav tako kot vsa licitacijah dajati protipredloge,svo- koj pred leti. Podjetja so danes ti- ke operativne enotnosti, udarnosti, ti boljše in cenejše rešitve, mora ostala podjetja, boriti za tržišče, za je zamisli, seveda boljše. sta k| moraj0 js'katj investitorje, potem se »Gradis« v bistvu prav gledati perspektivno. »Gradis« se Omenil sem ze uvodoma, da da- j()I.ej delo, podjetja in vodilni ka- nič ne razlikuje od manjših in sred- mora boriti za interesantne objekte, nes vse bolj prihajajo do izraza der v njih mora navezovati poslov- njevelikih bazenskih podjetij in je stalno mora navezovati poslovne ekonomski činitelji. Včasih, se pred ne stike z investitorji, z bančnimi sploh vprašanje, kaj ga še potem- slike in stalno iskati pot naprej, nekaj leti, je bil investitor srečen, 7avodi> podjetja morajo iskati vezi takem združuje. Samo po taki poti bo s konkretnimi da je to ah ono gradbeno podjetje g p0ijti£njlnj gospodarskimi vodi- Naj torej zaključim: »Gradis« uspehi dokazal, da je res lahko kot sploh hotelo prevzeti gradnjo. Da- tejj; v koniunah in okrajih. Škrat- ima za seboj dolgoletne izkušnje, največje in najstarejše gradbeno nes_ pa je bistveno drugače. Investi- kai gradbeno podietie mora danes sposobne in številne strokovnjake, pod jetje v naši republiki vsem torji težko ustvarjajo sredstva, uve- najti Vse mogoče načine, da bo pla- močno mehanizacijo. To je prav osialim za zgled.« P-n Ijavljajo se liste rešitve, ki so eko-nomičnejše, cenejše, boljše. Tu investitor ne pozna sentimentalnosti, njega prav nič ne briga, ali je podjetje veliko, srednje ali majhno, ali ima dolgoletno tradicijo ali ne. Prav tu bi moral nastopiti »Gradis« in z boljšimi protiprojekti dokazati, da je zares vodilno podjetje v LRS in tudi v celi državi. Kot tretjo važno nalogo bi omenil izvoz nekaterih izdelkov in uslug. Morda le naloge danes v gradbeništvu še ne postavljamo s tako ostrino kot na primer v indu-slri ji,, toda vsekakor je v tem perspektiva. Te naloge »Gradis« ne bi smel zanemariti, moral bi se nanjo zelo intenzivno pripravljati že danes, da se bo lahko čimprej vključil v proces mednarodne delitve dela in izvažal presežek svojih kapacitet. . .... In slednjič bi kot zadnjo — če- »Gradis« je eden naših najvecjili prav po važnosti ne zadnjo — ome-delovnih kolektivov, z dolgoletno in „j[ še nalogo, da bi »Gradis« moral močno tradicijo. V tern podjetju so na vsei, področjih prednjačiti, mo-koncentrirani veliki kapitali — v ral bi biti. kot sem že rekel, vzor kadrih, strokovnjakih, mehanizaci- VSem ostalim podjetjem, za kar so Ji in izkušnjah. Vse to so nedvom- v »Gradis« vsi objektivni pogoji, ne prednosti, veliki kapilnh, ki pa Skratka, vsa tradicija in vsi nalagajo tudi določene obveznosti. llspehi v pretckI„s(i nam llie ne ko. luko veliko podjetje kot je »Gra- ,.j.s(ij0) podjetje ni udarno, če v dis«, s tako močno tradicijo in to; njem ni nckc dinamike, če ni v kolikšnimi kapacitetami, bi namreč lektivu močne, stalne in nenehne moralo biti neke vrste kažipot, torej žel je za napredkom, za razvojem, kot vzor vsem manjšim podjetjem, »Gradis« je veliko, zelo veliko pod-nos.lec najnaprednejših pobud Ce je(jc. <0(Ia kljllb temu mora biti Pa pogledamo »Gradis« s te plati, (udi elastično, udarno, hitro prila- guni' d0ol&°eno Jposlanstvo1!''6^'«!! ™ ra7;n:c„.sIl?I'?me,”be<..V?,te' prej omenjenih kvalitet določene posebne naloge, se mi zdi, da »Gra-»hs« ni v celoti izpolnil te svoje poslanske misije. Katere osnovne naloge bi moral v sedanjem obdobju izpolniti »Gradis«? delo, za plasma svojih izdelkov uslug. žave, ki se pojavljajo na tržišču. Dvojna pomlad — želimo, da bi po zamrznjenosti pri nas in sploh v gradbeništvu prišlo kmalu do nove spomladi ,JJ mam m ® Ljubljana — obrat gradbenih polizdelkov. Delavski svet, kot sindikalna podružnica so na zadnji seji raprav-Ijali o pripravah na volitve v delavski svet. V delavski svet bodo volili 17 članov, v proizvodne svete obračunskih enot pa po 5 članov. Razpravljali so tudi o perspektivnem planu za leto 1962, ki je sorazmerno zelo visok, saj znaša 700 milijonov din. Zal še nimajo za ves plan sklenjenih pogodb. K Ljubljana — sektor Titova. Sektorski vodja tovariš Zorko je na zadnjem sestanku obratnega sveta navzočim^ povedal nekaj misli in zapažanj s seminarja na Pohorju ter med drugim dejal, da decentralizirano upravljanje nalaga obratnim svetom mnogo več dolžnosti, daje pa tudi večjo pravico do samostojnejšega upravljanja. Razpravljali so tudi o perspektivi za leto 1962, ki jim ni najbolj naklonjena. Dograditveni roki so zelo tesni in vzporedno s tem so visoki tudi penali. Za vsak m2 nepravočasno dograjenega prostora morajo plačati 1600 din mesečno. Razpravljali so tudi o delovni disciplini, varnosti pri delu, stroSkih prevoza itd ® Kovinski oprati Maribor. Sindikalna podružnica je že na seji dne 21. II. t. 1. razpravljala o volitvah v delavske svete ter predlagala v nov obratni delavski svet naslednje tovariše: Boris Škerget, Ivan Pigner, Stanko Mlakar, Slavko Onič, Rizmal Ludvik, Franc Merc, Marijan Gabre, Alojz Kplar, Franc Tominc, Andrej Nerc, Tomo Barana-šič, Franc Nipič, Emil Pečar, Zdenko Roš, Janko Masten, Jože Plečko, Leopold Krojs in Maks Vajsenštajn. Tako bodo imeli dovolj časa se pred volitvami pogovoriti o kandidatih. « Zalog — Ljubljana-oko-lica. Na seji osnovne organizacije ZK so razpravljali o resoluciji tretjega plenuma. Med drugim pravijo, da so nekateri zelo kratkovidni in gledajo samo na svoj ozki interes, ne vidijo pa problemov podjetja celotne družbe. Prav mi komunisti, je dejal sekretar, se bomo morali še nadalje spoprijeti z ostanki egoizma. Razpravljali so tudi o vzrokih, zakaj bežijo stari kadri iz podjetja. Tov. Ribič je v razpravi dejal, da decentralizacija ni približala upravljanja proizvajalcem, temveč razparcelirala in razdrobila enotnost kolektiva. Tov. Cvetkovič pa je razpravljal o liku komunista in trdi, da neaktivni člani Zveze komunistov nič ne pomenijo, poleg tega po komunisti ne morejo in ne smejo imeti nobenih privilegijev. ■ Kovinski obrati Maribor. Na prvi seji novo izvoljenega odbora sindikalne podružnice so sklenili, da bodo, preden gre član njihovega kolektiva na sestanek sindikalnega odbora podjetja .di član centralnega odbora delavskera sveta na sestanek, sklicali sestanke, se pogovorili s člani kolektiva in šele potem bo do-tični, ki se seje udeleži, upravičen govoriti v imenu kolektiva. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Erik Krajnc, za tajnika pa tovarišica Nada Višner. Blagajniške posle pa je prevzel tov. Ernest Rus. Nadalje so izvolili tudi šest komisij, in sicer komisijo za varnost pri delu, komisijo za šport in fizkulturo, komisijo za mladinska vprašanja, komisijo za kulturo in prosveto ter izvolili člane v komisi jo za sprejem in prenehanje delovnih razmerij in komisije za delitev dohodka. ® Ravne na Koroškem. Sindikalna podružnica ima v svojem programu ciklus predavanj o aktualnih problemih. Po prvem predavanju o zunanji politiki so predvajali tudi film. Predavanje je bilo zelo pestro in poslušalci so bili nadvse zadovoljni. >Gradisov vestnik* izdaja delavski syet oodjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna kloneta Tomšiča« v Ljubljani. — — izhaja mesečno === Izpiti so za nami, zato smo dobre volje. Tečajniki — visoko kvalificirani delavci iz Maribora, Raven in Celja I n smili irmnliatiio graiic s Kaj pravi o nekaterih problemih organizacije gradnje glavni inženir Alfred Peteln Hi V prejšnji številki našega lista je povedal nekaj misli o najpo- H! membnejših in najbolj perečih problemih, ki so v zvezi z organizacijo == gradnje, naš tehnični direktor, ing. Jože Uršič. Tokrat pa objavljamo |||f nekatere misli ing. Alfreda Petelna. Takole pravi o problemih organi-HH zacije gradnje ing. Peteln: jg| »Menim, da so predvsem tri mož- podjetja včasih na probleme, ki jih = nosti, ki vodijo do pačrtne organi- pri najboljši volji ne morejo rešiti. IH zacije gradnje, oziroma so pogoj, Vzemimo samo nadomestne dele! = da lahko neko gradnjo dobro orga- Naše podjetje je še pred nedavnim niziramo. kupilo štiri nove buldožerje doma- m Prva stvar je dvig produktivnosti, če proizvodnje. Ti stroji zdaj že =| 1 n nas bomo morali V gradbeništvu precej časa stoje neuporabni, ker -- nasploh še močno razviti produk- ----- ' 1 •' tivnost. Seveda pa tega ne bomo dosegli tako, da bomo od delavca zahtevali, naj še bolj napenja svoje mišice in hitreje koplje z lopato ali krampom. Gre enostavno za to, da ni mogoče nikjer dobiti rezervnih delov. Poseben problem je mehanizacija obrtniških del. Znana stv.ar je, da so pri nas gradbena podjetja do 5. faze gradnje še nekako na evropski = bomo delovne operacije v gradbeni- ravni, od 3. faze naprej smo pa ništvu kompleksno mehanizirali. strašanski reveži. To je rakova ra- Seveda, tu bi se ustavil ob trdit- na gradbeništva. Niti ni dovolj vi, ki jo je v pre jšn ji številki po- obrtniških kapacitet, vrh tega pa sc stavil ing. Uršič. Judi jaz se po- še vse dela ročno, skrajno primi-vsem strinjam z njim, da je na tivno. Mehanizacija obrtniških del splošno danes fizična storilnost v in uporaba polfabrikatov bi nam gradbeništvu nižja kot pa je bila prinesla velike uspehe. V inozem-nekdaj. Vendar pa mislim, da ne bi stvu imajo na pr.imer vse instala-dosti dosegli,^ če bi videli rešitev le cije na gradn jah že vnaprej ukriv-v večji fizični storilnosti, torej v Ijene in odrezane na potrebne me-tem, da bi delavec fizično delal več, re, stanovanja slikajo s strojnimi hitreje. Nedvomno nudi naporno napravami ali pa uporabljajo ta-fizično delo določen odpor, zato je pete, parketa nikjer več ne polagai delavca mnogokrat težko ali skoraj jo tako kot pri nas, deščico ob Pred konferenco Z V središču pozornosti političnega življenja v podjetju je trenutno bližajoča se konferenca funkcionarjev osnovnih organizacij ZK. Stalnejši sodelavci podjetja se prav gotovo spominjate konference članov ZK podjetja, ki je bila v letu 1959. Predsto-ječi sestanek ni tako velikega formata, prisojen pa mu tembolj delovni značaj in določitev osnovnih smernic v sedanji fazi razvoja gospodarskega in političnega življenja v podjetju. Ni še preteklo dosti časa od plenuma sindikalnega odbora podjetja. Smernice in sklepi, ki jih je plenum osvojil, so bili za obdobje uveljavljanja decentraliziranega upravljanja podjetja temeljni, ugotovimo pa lahko, da se izvajajo nekje (ne pa povsod) prepočasi ali pa v drugačnem smislu, kot so bili sprejeti. Odgovornost za to ne bi kazalo prisodili toliko političnim in upravnim funkcionarjem, kot pa različnemu pojmovanju uvedenih novitet v našem političnem življenju, in to na najširših nivojih. Ponekod so kolektivi pojmovali decentralizacijo bolj kol uveljavitev določenih pravic, manj simpatično pa so sprejemali dolžnosti, ki s pravicami vzporedno nastajajo. Letne konference osnovnih organizacij ZK v podjetju so osvellile vrsto_ vprašanj, ki jih bo treba v bližnji prihodnosti energično rešiti. Naj naštejemo samo nekaj problemov, katerih rešitev je politično izredno pomembna: — nadaljnji razvoj decentraliziranega upravljanja podjetja — razvijanje politike ekonomskih enot . usmerjanje delitve osebnih dohodkov v odvisnosti od količine in kakovosti proizvodnje, višine poslovnih stroškov in uspeha ekonomske enote — politična plat organizacijskih problemov podjetja k . poslovno uveljavljanje podjetja v pogojih konkurenčnega — ideološki dvig članov ZK — obračun z negativnimi pojavi, ki so vzklili ob uveljav-Ijanjii decentraliziranega upravljanja podjetja in kateri močijo škodujejo poslovni uveljavitvi podjetja v našem gospodarskem življenju itd. Tu so našteta samo najvažnejša vprašanja, katerih rešitev je nujna ter pomeni vsako odlaganje rešitve politično in gospodar-sk°. napako. V razpravah na naših konferencah osnovnih organi-zacij je bilo večkrat slišati ostro kritiko obstoječega stanja, čeprav moramo istočasno" pokazati tudi lepe usjiehe. Osnovna ugotovitev na prav vseh konferencah pa je bila, da so komunisti, v podjetju premalo izobraženi, politično in gospodarsko, ter d« očitno premalo vedo o novih instrumentih, ki se v gospodarskem sistemu uvajajo. Ta ugotovitev velja za veliko večino. Napake. Ki jih delamo, so le logična posledica našega neznanja. V primeru, ce bi hoteli učinkoviteje delovati, bi se moral nivo znanja občutno dvigniti, m to na vseh področjih političnega in gospodaf-skega udejstvovanja. Izobraževanje članov ZK in na tej osnovi učinkovitejši poseg v družbeno dogajanje je bilo tudi eno od osnovnih napotil, ki jih je dal III. plenum CK ZKJ. Vsi člani ZK v podjetju se morajo te svoje najvažnejše naloge v celoti zave-dau ter vložiti vse sile za njeno uresničitev. Omenjena prvenstvena naloga članov ZK pomeni široko plat-loriiio, s katere bo ZK v podjetju po izvršeni konferenci začela novo obdobje svojega političnega dela. Problemi, ki terjajo rešitev, katere smo že v pričujočem sestavku navedli, so poleg izobraževanja elanov zelo pomembni. V celoti se bodo morali člani ZK zavedati svoje odgovornosti za nadaljnjo demokratizacijo proizvodnih odnosov, pri čemer pa je ta pojav pravilno razumeti, ne pa postavljati vprašanja demokratičnosti, kadar gre za izjiol-n?JwYC dr še ni takjšnje dejstvo) določa osnove in temelje svojega poslovanja in bodoče ureditve. s tega področja ni bilo zaslediti. Ker se je pokazala potreba po pri-lagojevanju sistema ekonomskih enot lastnim razmeram in pogojem dela, je na področju formiranja tovrstnih sistemov nastala silna raznolikost. V javni debati se pa v sedanji fazi razvoja pojavlja vprašanje, ali ne bi kazalo vse te materije urediti s splošnim pravnim predpisom in gospodarskim organizacijam prepustiti le konkretizacijo v lastnih pogojih dela? Poleg tega vprašanja postavimo lahko še eno, ki je za naše podjetje in njegove dislocirane organizacijske enote (oziroma EE) še zanimivejše! Ali je posamezna organizacijska enota tak organizem, da je sposoben v svojem imenu in za svoj račun sklepati pogodbe in samostojno nositi oz. odgovarjati za prevzete pogodbene bveznosti? Postavljeni vprašanji sta zanimivi iz dveh razlogov, in sicer zato, ker smo v fazi sprejemanja pravil podjetja, nadalje pa zato, ker se razširja mnenje, da bi dislocirane gospodarske enote morale samostojno odgovarjati in tudi nositi vse posledice za kršitev predpisov v svojem poslovanju. To drugo mnenje se večkrat sliši v javnosti ter skoraj nič v kolektivu podjetja. V odgovor na prvo vprašanje bi lahko rekli, da okvirni predpis splošnega značaja, pa čeprav v pooblastilnem tonu, ne bi škodoval, seveda pa bi moral pustiti kolektivom gospodarskih organizacij široko iniciativo. Dokaj bolj delikatno je pa drugo vprašanje. Dislocirane organizacijske enote nudijo organizacijsko osnovo za svojo samostojno odgovornost glede na prevzete obveznosti. Pojavlja pa se ob tem misel, kakšna usoda pa bi pri sedanjih izkušnjah lahko doletela enotno poslovno politiko podjetja. Ob tem pomisleku ne ?rc za kakršnokoli nezaupanje do kolektivov organizacijskih enot, pač pa ta pomislek izvira iz analize trdih pogojev poslovanja v obdobju konkurenčnega boja, katero je sedaj nastopilo in za katerega, kot je razvidno iz nekaterih nezaželenih rezultatov pri zadnjih licitacijah, nismo najbolje pripravljeni. Bolj kot kdajkoli poprej bomo morali stremeti za enot- nostjo poslovne politike ob upoštevanju interesov podjetja kot celote ter interesov organizacijskih enot. Pomanjkanje mehanizacije, kadrov, finančnih sredstev itd. so močne vezi, ki ne dovoljujejo segati po rezultatih, pri tem pa ne upoštevati interesov tako podjetja kot ostalih enot. JNedvomno samoiniciativnost, urejene pristojnosti, predvsem pa zaupanje v pripadnost podjetju spodbudno vplivajo na kolektiv podjetja v celoti, zavedati pa se moramo hkrati, da je v sedanjem položaju treba biti previden, predvsem pa stvaren in realen v svojih odločitvah. Takšna ureditev podjetja, ki bo zagotavljala enotnost poslovne politike, hkrati pa dovoljevala maksimalno samoiniciativo organizacijskih enot, pri kateri bo vsaka enota nosila pravno odgovornost za svoje poslovanje, je pogojena ne samo z višjo stopnjo zavesti koletiva, ampak tudi ter predvsem materialno. Tu nastopa že od nekdaj težak problem, to je vskladitev hotenj z razpoložljivimi možnostmi. V sedanji fazi marsikdaj ne bi škodovalo, če bi nosil odgovornost za svoja dejanja vsak sam, vendar pa je pravna osamosvojitev organizacijskih enot v danem položaju zadeva prihodnosti in perspektive, ne pa trenutne odločitve. Predvsem je potrebno s pravili podjetja uzakoniti rezultate dosedanje in izvršene decentralizacije ter hkrati nakazati v perspektivi bodoč razvoj podjetja. Tej trenutno najbolj važni nalogi je posvetiti vse svoje moči. Namen sestavka je bil analizirati možnosti pravne osamosvojitve dislociranih gospodarskih enot v pogojih decentraliziranega upravlja-nja, kar je trenutno aktualna tema javnih razprav. Čeprav pri razpravah naše podjetje ni omenjeno, je vsekakor pozitivno, da so člani ko-lektiva informirani o vsebini jnv-nih razprav s tega področja, ker bodo znali potem zavzeti, upoštevajoč naše pogoje dela in življenja, primerna stališča, kadar se bo o usodi našega podjetja ter njegovi organizaciji kaj govorilo in razpravljalo. Hajprej ustvarimo, potlej delimo Razburljivo obdobje sestavljanja in potrjevanja predpisov za delitev osebnih dohodkov je v glavnem za nami. Pravilniki so sprejeti, merila delitve postavljena in ob koncu marca smo že na zasedanju delavskega sveta podjetja obravnavali rezultate lanskoletnega dela. Kljub temu, da je obdobje razprav o delitvi osebnih dohodkov mimo, pa lahko ugotovimo, da se nekateri kolektivi organizacijskih enot kar ne morejo umiriti in otresti mrzlice, za katero smo pred krajšim časom vsi bolehali. Še vedno prihajajo na dnevni red zasedanja DS podjetja predlogi za spremembo pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Na XVII. zasedanju je eden članov sveta, že malo naveličan debat »koliko temu, koliko oremut, pribil: »Naj imajo, kar hočejo, ampak sanirali ne bomo nobenega!« Tudi sklep, s katerim je bilo soglasje na spremin jevalne predloge dano, je imel take vrste zaključek. Predvsem je energična oripomba letela na predlog gradbišča Kranj, kjer so se pri svojih željah glede osebnih dohodkov malo »zakalkulirali« in so potem, ko so se ozrli okrog sebe, prihiteli z novim predlogom v celoti, boječ se, da ne bi pri osebnih dohodkih v primerjavi z lokalnimi podjetji le preveč zaostajali. Strinjamo se. da se ustvarjena sredstva pravično razdelijo med člane kolektiva, vendar jih je treba najprej ustvariti, česar bi se moral ® Celje. Na letni konferenci mladinske organizacije so si mladinci postavili program dela za leto 1962. katerega bomo prihodnjič objavili ter sklenili, da bodo sprejete sklepe dosledno izvedli. ■ Ravne na Koroškem. Šef gradbenega vodstva tov. Lojze Štok ter šef komerciale tov. Ivan Ciringer sta na zadnji seji obratnega delavskega sveta obširno poročala o zaključnem računu za lansko leto ter o perspektivnem poslovanju v letu 1962. Pogovorili so se tudi, koliko razpoložljivega dohodka bodo razporedili na osebne dohodke, koliko na sklade. Izvolili so 5-člansko komisijo, ki bo pripravljala predloge o delitvi čistega in osebnega dohodka. Razpravljali so tudi o kandidatih za volitve v novi delavski svet. V ta namen je bil 9. marca sklican množični sestanek. Predlagane kandidate so potrdili z dviganjem rok. ■ Ljubljana. Sekretariat sindikalnega odbora podjetja je na zadnji seji razpravljal o izvrševanju sklepov prvega plenuma sindikata podjetja. Med druvim je bilo ugotovljeno, da se sprejeti sklepi ne izvajajo načrtno in dosledno. Zato bo treba delo v naših' sindikalnih podružnicah podkrepiti s konkretnimi akcijskimi nalogami. Na seji sindikalnega odbora podjetja dne 17. 3. 1962 ,ja so razpravljali o zaključnem računu podjetja za leto 1961. O zaključnem računu je poroča! komercialni direktor tov. Iko Ravnikar. UO gradbišča Kranj zavedati in tudi proizvodnim problemom posvetiti več pozornosti, ko so 23. III. 1962 razpravljali na seji o svojih pro-blomih, loda ne glede na vse sku-Paj.'.‘m'9 Kranjčanom, da uspešno rešijo svoje denarne in proizvodne probleme. ALOJZ OBLAK Nenadoma nas je tudi zapustil Alojz Oblak. Na njegovi zadnji poti smo ga spremljali 8. 3. 1962. Pokojnik je bil štirinajst let član našega kolektiva in je sodeloval skoraj na vseh organizacijskih enotah podjetja. Nazadnje je služboval v Kranju. Vestnega in skromnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Z GRADBIŠČA V PTUJU Gradimo tovarno močnih krmil Skoraj bo preteklo leto dni, odkar smo pričeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo tovarne močnih krmil v Ptuju. Ta tovarna bo proizvajala v eni izmeni 15 tisoč ton močnih krmil ter bo to ena izmed največjih tovrstnih tovarn. Gradbena in obrtniška dela bodo znašala 160 milijonov dinarjev. Postavljeni termini so zelo ositri ter moramo delo dokončati že do sredine letošnjega leta. Pri sami gradnji bi omenil zanimivost, da smo silosne stene montirali s posebnimi »V« elementi, ki smo jih tudi na samem gradbišču izdelali, in sicer 336 komadov. Nekaj teh elementov pa smo iz d o ki I i in odooslali na gradbišče v Ljutomeru. Na jvečje težave smo imeu pri montaži teh elementov. Druga zanimivost pa je, da obstaja pri nas že od vsega začetka sedemčlanski proizvodni svet in sindikalni pododbor. Najbolj delaven je proizvodni svet. Sestane se ob vsakem večjem problemu, ki ga skupno z vodstvom gradbišča uspešno rešuje. Razprave so konkretne in odločne. Med drugim smo januarja razpravljali o poslovanju v lanskem letu ter je naš svet dal vrsto konkretnih predlogov za izboljšanje gospodarjenja v letu 1962. Vse razprave vodimo v okviru dobre 'ekonomske politike, kvalitete dela ter pravilnih medsebojnih odnosov. Radi beremo Gradisov vestnik, želimo, da objavite čimveč novic z ostalih gradbišč. V. V. , Sklepi XVII. zasedanja DS podjetja 1. Za overovatelja zapisnika sta določena tov. ing. Branko Vasle in tov. Janez Zupan. 2. Vsi sklepi XVI. zasedanja so bili izvršeni. Točki 7. in 10. teh sklepov se bosta obravnavali na današnjem zasedanju. 3. Iz poročila overovateljev sklepov XVI. zasedanja je ugotovljeno, da so sklepi pravilno formulirani in vskla-jeni z zapisnikom. 4. Delavski svet podjetja osvoji predlog upravnega odbora in potrdi zaključni račun podjetja z naslednjo razdelitvijo: din a) za skupne sklade 5 % od doseženega čistega dohodka, t. j. od 2.772,443.945 din . . . 138,622.197 b) za sklade in osebne dohodke organizacijskih enot....................................... 240,632.558 Skupaj ................................................. 379,254.755 Od skupnih skladov v višini 138,622.197 din se odobrava naslednja uporaba: 1. Za sklad skupne porabe: a) vračilo dolga Zavodu za stanovanjsko izgradnjo ............................. b) anuitete od posojila za stanovanjsko izgradnjo ............................. c) dotacija počitniškim domovom . . . . d) invest. vzdrževanje počit, domov. . . . e) dotacije sindikalnim podružnicam • . f) dotacije športnim društvom . . . • . g) dotacije za športni dan h) spominska darila............... • • • i) razne podpore.................. . ♦ • j) dotacija gradbišču Koper.............. 2. Prispevek za družbeno-invest. sklade ad. 1. 3. Skupni rezervni sklad gradbeništva . . . 4. Za osebne dohodke uslužbencev centrale bruto.................................... 5. Nerazporejeno, na razpolago DS podjetja (za kritje izgube težke mehanizacije, obrata Škofja Loka, za osebne dohodke in pomoč pri gradnji stanovanj)............... Skupaj .................................. din 20,563.000 12,000.000 16,000.000 4.000. 000 6.000. 000 2,000.000 1,000.000 1,500.000 500.000 3.000. 000 16,640.750 8,470.687 4.000. 000 16,222.803 138,622.197 Delavski svet priporoča, da edinice, ki trenutno nimajo nujne potrebe po lastnih skladih, te posodijo drugim edinicam in s tem pripomorejo k čimhitrejši realizaciji začetih del ali rešitvi najbolj perečih problemov. Sklep o delitvi čistega dohodka na sklade in osebne dohodke morajo posamezne edinice sprejeti do 15. aprila 1962. Delavski svet podjetja priporoča delavskim svetom organizacijskih enot, da delitev viška osebnih dohodkov izvede za 1. maj t. 1. 5. Delavski svet podjetja potrdi razdelitev sredstev na sklade, katere je predlagala komisija za investicije od vrnjenega deleža 50 °U od dohodka za leto 1961 v znesku 267,472.724 din. Za obratna sredstva se nameni 130 milijonov, z ostankom razpolaga komisija za investicije za nabavo mehanizacije. €. Delavski svet podjetja potrdi predračun stroškov režije podjetja v višini 187,400.000 din, in-sicer: din — obresti od kreditov za osnovna sredstva (delijo se po ključu amortizacije) . . . . •— obresti od kreditov za obratna sredstva (delijo se po ključu koriščenih obratnih sredstev) .................................. —• stroški za strokovno izobraževanje kadrov (delijo se po ključu izplačanih osebnih dohodkov) .................................... — obresti od sklada obratnih sredstev (del poslovnega sklada)....................... — prispevki in članarine ZGS in strokovnim združenjem (se delijo po ključu od dohodka) .................................. — stroški za razvoj podjetja (se delijo po ključu od dohodka)....................... — stroški stoječe mehanizacije (se delijo po ključu amortizacije)..................... 17,400.000 60,000.000 25.000. 000 15.000. 000 25.000. 000 25.000. 000 20.000. 000 Skupaj ...................................... 187,400.000 7. Točka 6. dnevnega reda o predlogu plana sklada skupne porabe se ne obravnava ter se bo vzela v obzir po potrditvi plana. S. Na podlagi predpisov Navodil za volitve DS in UO gospodarskih organizacij. Pravil podjetja ter v zvezi z odlokom Izvršnega sveta LRS o določitvi roka za izvedbo volitev v DS se sklene: a) volitve v delavski svet podjetja in delavske svete organizacijskih enot bodo v torek, dne 24. aprila 1962; b) ker sedanje število članov delavskega sveta ni v sorazmerju s številom zaposlenih delavcev, se določa novo število članov delavskega sveta, ki znaša 37 delavcev; c) volitve članov delavskih svetov bodo po organizacijskih enotah, ki so istočasno tudi volilne enote. Volilne enote, kakor tudi število članov delavskega sveta, ki nanje odpade, so naslednji: članov — gradbeno vodstvo Ljubljana..................6 — gradbeno vodstvo Maribor.....................6 — gradbeno vodstvo Celje......................4 — gradbeno vodstvo Jesenice ..................4 — gradbeno vodstvo Ravne ......................3 — gradbišče Zalog 2 — gradbišče Koper .............................2 — gradbišče Kranj............................ i —- centrala................................ . 1 — projektivno biro.............................1 — CO Ljubljana.................................3 — Škofja Loka..................................1 —- OGP Ljubljana ...............................2 37 Volitve bo vodila volilna komisija na sedežu podjetja, katero je izvolil delavski svet podjetja — predsednik Milan Surk, sekretar r*odie4ia. — predstavnik gradbenega vodstva Ljubljana, —■ predstavnik CO Ljubljana, — predstavnik OGP Ljubljana, — predstavnik Projektivnega biroja. Svoje predstavnike v volilno komisijo podjetja imenujejo prej navedene organizacijske enote v roku 2* ur. V komisijo za sestavo seznamov volilcev je delavski svet izvolil: — Cepuš Alojz, centrala, — Capuder Mila, centrala, — Pančur Janez, gradbeno vodstvo Ljubljana. Komisija za sestavo seznama volilcev izvoli izmed svojih članov predsednika. 9. Delavski svet podjetja potrdi poročilo komisije za pregled Pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov organizacijskih enot gradbenega vodstva Jesenice, gradbišča Ljubljana-okolica in gradbišča Kranj s pripombo, da podjetje v nobenem primeru ne bo saniralo nobene organizacijske enote v primeru finančnega neuspeha. 10. Predlog gradbenega vodstva Ljubljana in Obratnega sveta centrale podjetja za spremembo in dopolnitev Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, se bo obravnaval na prihodnjem zasedanju. 11. Delavski svet potrdi predlog uprave podjetja za razširitev predmeta poslovanja na parketarstvo, steklarstvo in teracerstvo. 12. Cene penzionskih uslug v počitniških domovih za letu 1962 so po sklepu delavskega sveta naslednje: dnevno* din — za nekvalificirane delavce............. 400 — za druge delavce podjetja ..•!••••• 500- — za prehodne goste podjetja................. 800» — za tuje goste .............................1200» Za predšolske otroke znaša oskrba polovično ceno. 13. Poročilo s sestanka predstavnikov organizacijskih enot ljubljanskega bazena za rešitev komunalnega vprašanja, se vzame na znanje in potrdi tako, da sklepi, sprejeti na tem sestanku veljajo do definitivne rešitve organizacijske oblike tega vprašanja. 14. Člen 5 Pravilnika o higiensko-tehničnem varstvu podjetja se korigira tako, da se v prvem odstavku besedila črta drugi odstavek. Predlog korekcije, katerega je delavski svet vzel na znanje se pošlje kolektivu v obvezno razpravo, nakar bo na prihodnjem zasedanju delavski svet razpravlja) o dokončni potrditvi korekcijskega predloga. 15. Ker je komisija delavskega sveta za pregled pravilnikov organizacijskih enot skrčena za enega člana, se pooblašča gradbeno vodstvo, da imenuje v komisijo novega člana. 16. Delavski svet podjetja potrdi predlog komisije za raz-hodovanje osnovnih sredstev v osnovni vrednosti 9,068.216 din in v sedanji vrednosti 923.614 din in prodajo odvišnih osnovnih sredstev v sedanji vrednosti 17,543.568 din (osnovna vrednost 81,964.973 din). 17. Delavski svet imenuje komisijo za ureditev problema težke mehanizacije. V komisiji so: — Janez Zupan, predsednik; — inž.Alfred Peteln, član, centrala; — Franc Vovk, šef gradbenega vodstva Jesenice; — inž. Ivan Lah, teh. pomočnik gradbenega vodstva Maribor; — Ančka Lenščak, komercialni šef gradbenega vodstva Ljubljana. 18. Glede na pomanjkanje finančnih sredstev ter glede na neredno plačevanje obveznosti s strani naših kupcev, sprejme delavski svet podjetja sklep, da se ukine vsaka prodaja materiala in izvršitev uslug privatnikom in družbenim organizacijam na kredit. Investitorji morajo imeti garancijo banke, oziroma morajo pred pričetkom izvajanja gradbenih del odpreti bančni dokumentarni akreditiv. 19. Sklep v točki 11. XVI. zasedanja DS z dne 27. II. 1962 se v prvem odstavku razveljavi, ker Pravilnik o sklepanju in prenehanju delovnih razmerij ni bil sprejet po predpisanem postopku. Ker podjetje ima Pravilnik o delovnih razmerjih, je vnesti določila Pravilnika o sklepanju in odpovedovanju delovnih razmerij v Pravilnik o delovnih razmerjih, pri čemer je treba spre-minjevalni, oziroma dopolnilni predlog dati kolektivu v predhodno razpravo. Overovatelja: Janez Zupan, 1. r. inž. Branko Vasle, 1. r. Sklepi Vlil. seje 110 podjetja 1. V zvezi z zaključnim računom za leto 1961 je Upravni odbor sklenil da se predlaga delavskemu svetu podjetja, naj sprejme in potrdi zaključni račun z naslednjo razdelitvijo razpoložljivih sredstev ustvarjenega čistega dohodka: din a) za skupne sklade 5 •/# se oddvoji od doseže- nega čistega dohodka, t. j. od 2.772,443.945 dinarjev................................ 138,622.197 b) za sklade in osebne dohodke organizacijskih enot ................................ 240,632.558 Skupaj............................................ 379,254.755 2. Upravni odbor je razpravljal o predlogu mase režije podjetja v znesku 187,400.000 din ter pri tem ni zavzel konkretnega sklepa, ker bo o tem dokončno sklepal delavski svet podjetja. 3. O predračunu potrebnih sredstev za skupne sklade podjetja, ki se bodo formirali iz čistega dohodka za leto 1962, upravni odbor ni razpravljal ter se bo predlog ponovno vzel v razpravo po potrjenem planu za leto 1962. 4. Potrdi se predlog kadrovskega oddelka centrale za dodelitev enkratne nagrade v znesku 30.000 din neto tov. Francu Rakefu, inštruktorju za praktična dela, ki je v bolniškem staležu, ter bo sedaj odšel v pokoj. Človek FLUKTUACIJA JE ŠE VEDNO PEREČ PROBLEM ni šievilka Zelo aktualno vprašanje, s katerim se danes srečujemo, je fluktu-aeija delavcev in uslužbencev, ki je predvsem pri slednjih zadnje čase zajela močan obseg. Problem delovne sile predvsem tehničnega kadra je bil vedno v ospredju razprav v naših edinicah. Potrebe po nekvalificirani delovni sili so se sicer zmanjšale, vendar je bilo v letu 1961 sprejetih na delo 2777 delavcev in 43 uslužbencev. Od "tega je bilo 44 visoko kvalificiranih, 486 kvalificiranih, 361 polkvalificiranih in 1879 nekvalificiranih delavcev. Izboljšanje načina delitve dohodka je v primerjavi z lanskim letom le malenkost vplivalo na fluktua- notranjih odnosov, še vedno ogrom-cijo delovne sile. ki ie v glavnem na. zaradi nejasne investicijske politi- Evidenca razlogov za prenehanje ke, delno tudi zaradi neurejenih delovnega razmerja nam kaže tole: — odpoved podjetja . 258 ali °/o 8,8 — lastna odpoved . 345 ali 11,8 — samovoljna zapustitev . . . . 1395 ali 57,2 — dsciplinska odpoved . . . 17 ali 0,05 — po sporazumu . 665 ali 23,5 — odhod v JLA 120 ali 4 — upokojitev 34 ali 1.2 — smrt 14 ali 0.05 — ostali vzroki , 111 ali 3,4 skupaj , 2959 ali 100 Uspehi na področju delavskega samoupravljanja so bistveno posegli v notranje odnose delitve dohodka. S tem se je začela nova pot močnejšega razvoja socialističnih družbenih odnosov. Tovariš Vinko Vajf je eden izmed mnogih kandidatov za centralni delavski svet ^,1 | l l - 'S j-f. Res je, da je vprašanje kadra tesno povezano z nagrajevanjem. Toda, kot vidimo, je med odpovedmi največ samovoljne zapustitve dela. Sem so šteti tudi primeri, ko je delavec našel boljšo zaposlitev in ni hotel upoštevati odpovednega roka. Skoraj vsi novo sprejeti delavci so bili sprejeti na enomesečno poskusno dobo. kot to predvideva pravilnik o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja. Mnogo problemov povzroča tudi premeščanje delovne sile. Tako je bilo v okviru edinic premeščenih 825 delavcev, v okviru podjetja pa 227. Največ premestitev je bilo na gradbenem vodstvu Celje; sledijo Jesenice, Zalog itd. Sprejemale in odpuščale so delavce komisi ie za sklepanje delovnih razmeri j. Skupno so se v letu 1961 vključno s centralno komisijo za sklepanje in odpovedovali je delovnih razmerjih komisije sestale 88-krat ter obravnavale 1892 primerov. Po decentralizaciji kadrovsko socialne službe delujejo komisije po edinicah oziroma ekonomskih enotah popolnoma samostojno. Kadrovsko-soeialna služba ie v lanskem letu uvedla tudi testiranje kandidatov, kar vršimo potom psihološke službe Zavoda za produktivnost dela LRS, Testiranje vršimo le za osebe-člane kolektiva, ki jih predvidevamo za nadaljnje izobraževanje. Pri tem upoštevamo stopnjo splošne inteligentnosti in stopnjo sposobnosti presojanja abstraktnih odnosov. Z testi smo skušali ugotoviti lastnosti in razlike v stopnji intelektualnega nivoja kandidatov. Doblieni rezultati pregleda pa nam služijo kot podatki o najverjetnejšem uspehu posameznika pri študiju. Seveda testiramo samo bodoče štipendiste. Tudi testiranje sodi med ukrepe za omejitev fluktua-cije, kajti že pri izbiri kandidatov, upoštevamo geslo »Pravi človek na pravo delovno mestoc. Če bi pri sprejemu delavcev to načelo vedno upoštevali, bi se verjetno fluktua-cija delovne sile bistveno zmanjšala. Odhod ljudi iz podjetja je na videz popolnoma enostavna zadeva. Delavec ali uslužbenec je odšel iz podjetja, razpišemo prosto delovno mesto in stvar je po mnenju nekaterih rešena. Toda temu ni tako! Človek, ki je v podjetju že 10 do 15 let, si je gotovo pridobil mnogo izkušenj, pozna podjetie in njegova storilnost dela ie mnogo višja kot pri novincih, ki jih je treba v delo šele uvajati. Poleg tega je fluktuaciia zelo draga. Druga napaka, ki povzroča fluk-tuacijo predvsem mlajših kadrov, je ta, da starejši ljubosumno čuvajo svoje znanje in ne puste, da pride delo mlajših do izraza. Ne smemo zameriti mlademu tehniku, inženirju ali tesar ju, ki je poln elana in novih zamisli orišel v podjetje ter želi nekaj ustvariti. Tako se zgodi, da mladi tehnični kadri, ki prihajajo iz šol, da le-ti na delovnem mestu osla iajo dostikrat prepuščeni sami sebi. Znanje, pridob-Ijeno v šoli. počasi bledi in se nihče ne zanima za njihovo nadaljnjo strokovno rast. ki nai bi bila praktična ali teoretična. Vzrokov fluktnncije delovne sile je še več. treba bo le včasih napraviti analizo in poiskati dejanske vzroke odhoda iz podjetja. -c NESREČE PO EDINICAH V MESECU FEBRUARJU 1962 E d i n i c a Število zaposlenih smrtne Nesreče pri težje delu lažje Nesreče na poti Skupaj Ljubljana . . . 726 6 __ 6 Celje 439 — i 4 5 Maribor .... 1016 4 9 13 Lj. okolica . . . 231 ‘ 5 5 Jesenice .... 344 — 6 6 Koper . . . . . 182 — 1 1 K ran i 106 — — ■ i 1 Ravne 303 1 1 CO Ljubljana . . 420 — 6 2 8 K O Maribor . 157 4 4 OGP Ljubljana 219 — 4 4 I. O. Škofja Loka 141 1 __ 1 Pro|. biro . . . 30 Centrala .... 88 — 4402 — 5 47 5 55 Delavski svet podjetja je na XVII. zasedanju 23. marca razpravljal o zaključnem računu podjetja za leto 1961 in ga tudi potrdil. Iz razprave povzemamo nekaj zanimivih analiz o poslovanju podjetja v lanskem letu. 1. Celotni dohodek in razdelitev dohodka V poslovnem letu 1961 je podjetje ustvarilo celotni dohodek v višini 12;033,025.0()0 din, od tega odpade na: 1. realizacijo — gradbene proizvodnje . . 9,033.987/m — stranske proizvodnje . . . 1,966.069/m — storitev ........ 774.309/m — prodaje materiala .... 227.959/m '12,002.324/m 2. izredne dohodke................. 30.701/m Skupaj.......................... 12,033.025/m Doseženi finančni uspeh je zadovoljiv, četudi smatramo, da bi bil ob boljši organizaciji dela, intenzivnejšem izkoriščanju delovnih priprav, predvsem težke mehanizacije, večji storilnosti in povečani štednji pri materialu v splošnem, predvsem pa pri lesu. lahko še boljši. V naslednjih dveh tabelah primerjamo doseženo realizacijo in finančen uspeh v letu '1961 z letom 1960. a) realizacija v 000 din Zap. št. Opis 1960 1961 Indeks 1. Gradbena proizvodnja . . 7,340.669 9,033.987 123 2. Stranska proizvodnja . . . 1,452.223 1,966.069 135 3. Storitve 774.309 131 4. Prodaja materiala . . . . 210.456 227.959 108 Skupaj 12,002.324 125 Letni proizvodni plan podjetja, ki je za to leto znašal 10,600.000/m din, je bil na ta način realiziran s 112,5 "/o oziroma prekoračen za 15,5°/o. To je vsekakor zadovoljiv rezultat, katerega v začetku leta nismo pričakovali. Seveda je to finančni pokazatelj na katerega višino je v znatni meri vplivalo tudi zvišanje cene gradbenih storitev v preteklem letu. Nedvomno bi bili za analizo oziroma pravilno ocenitev izvršitve plana podatki zanimivejši, če bi razpolagali tudi s količinskimi pokazatelji. To pa je v gradbeništvu spričo najraznovrstnejših del, ki se pojavljajo, faz, v katerih se ta nahajajo, in drugih specifičnostih, ki jih n. pr. druge vrste gospodarskih panog, kot n. pr. industrija, ne poznajo, ali pa vsaj v taki meri ne. zelo tež.ko. če že ne neizvedljivo. V naslednjih tabelah podajamo primerjavo obširnega celotnega dohodka ter delitev dohodka in čistega dohodka njih tabel, so naslednje: a) celotni dohodek v 000 din din Vo din */• 1. Celotni dohodek . . 9,632.393 100 12,033.025 100 2. Poslovni in drugi stroški 7,060.957 73.3 8.466.722 70.4 3. Dohodek (1—2) . . . 2,571.436 26.7 3,566.303 29.6 b) razdelitev dohodka 1. Doliodek 2,571.436 100 v 000 din 3,566.303 100 2. Prispevek iz dohodka 420.391 16.3 534.945 15.0 — tlel za federacijo 192.589 — 267.473 — — del za podjetje . . 227.802 — 267.472 — 3. Cisti dohodek (1—2) 2.151.045 83.7 3,031.358 85.0 c) razdelitev čistega dohodka v 00C ) din 1. Čisti dohodek . . . 2,151.045 100 3,031.358 '100 2. Prispevek od izrednega dohodka _ 258.914 _ 3. Čisti dohodek za razdelitev (1—2) 2,151.045 100 2,772.444 100 4. Osebni dohodki delavcev 1,915.020 89.0 2,500.000 90.2 5. Skladi 236.025 11.0 272.444 9.8 Poglavitne ugotovitve, ki jih lahko povzemamo iz prednjih tabel so naslednje: Tabela a) nam kaže, da je leta 1960 predstavljal dohodek 26,7 °/o. Ce to izrazimo v indeksu, potem je slika takale: leto 1960 indeks 100, leto 1961 indeks '111. To pomeni, da smo leta 1961 dvignili dohodek relativno za ll°/o, kar je vsekakor pozitivna ugotovitev. Tabela b) nam kaže, da je znašal leta 1960 prispevek iz dohodka, kot rezultat tedaj veljavne progresivne določitve dohodka, 16,3 Vo, v letu 1961, pri linearni obdavčitvi, pa le IS®/«. To se je seveda nujno odrazilo v čistem dohodku, ki je predstavljal leta 1960 83,7 °/o, leta 1961 pa 85 %> dohodkov. V indeksu bi to pomenilo leta 1960 indeks 100. leta 1961 indeks 102. Torej zopet pozitivna ugotovitev — v korist podjetja, ki pa je le navidezna, kar bomo takoj videli že iz naslednje tabele. Tabela c) nam kaže, da smo morali v letu 1961 odvesti federaciji iz doseženega čistega dohodka še tako imenovani prispevek od izrednega dohodka, ki ga leta 1960 še ni bilo. Če to upoštevamo, in to seveda moramo, potem vidimo, da nam preostali čisti dohodek za razdelitev predstavlja le 77,7 ®/o dohodka. Če to sedaj izrazimo v indeksu, potem bi bila slika takale: leta 1960 indeks 100. leta 1961 indeks 93 z drugimi besedami: udeležba čistega dohodka v dohodku je v letu 1961 nasproti 1960 padla relativno za 7%, in to izključno zaradi na novo uvedenega prispevka od izrednega dohodka. Ta tabela pa nam kaže še drugo ugotovitev. Od skupnega čistega dohodka za razdelitev smo namenili leta '1960 za osebne doliodke delavcev 89,0®/o, za sklade pa 11,0%. ,V letu 1961 na osebne dohodke delavcev 90,2% na sklade pa 9,8%. Opozoriti je treba, da razmerje delitve v letu 1961 še ni dokončno, ker je pričakovati, da bodo delavski sveti posameznih edinic v podjetju namenili iz svojih sredstev, ki so deloma prikazani v. delu čistega dohodka za osebne dohodke delavcev, še dodatna sredstva v sklade. To bo seveda bistveno spremenilo zgoraj prikazano razmerje v delitvi čistega dohodka iz leta 1961 na osebne dohodke delavcev in sklade. K tej točki poslovnega poročila je še omeniti, da ugotavlja nase podjetje celotni dohodek ter deli dohodek in čisti dohodek po posameznih organizacijskih edinicah, ki jih je bilo v preteklem letu skupno 14. Nobena od teh edinic pa nima značaja obrata s samostojnim obračunom, ker je v podjetju le en žiro račun. Izjemoma se vodi poslovanje delavsko-uslužbenskih menz in počitniških domov, ločeno od poglavitne dejavnosti in imajo ti obrati zato svoj žiro račun in svoj zaključni račun, ki se posebej obravnava. b) finančni uspeh Zap. št. Opis 1. Gradbena proizvodnja . . 2. Stranska proizvodnja . . 5. Storitve.................. 4. Prodaja materiala . . . 5. Presežek izrednih stroškov nad drugimi dohodki . . Skupaj .................... 1960 1961 (lin •It din •/. 738.511 10.1 1,031.523 11.4 150.960 10.4 180.803 9.2 72.896 12.3 52.809 6.8 22.513 10.7 14.342 — 44.738 — 43.342 — 940.145 9.8 1,236.723 10.3 Tabela a) nam kaže porast vrednosti celotne realizacije v letu 1961 nasproti letu 1960 za 25%. Gledano po posameznih dejavnostih je ta porast najobčutnejši pri stranski proizvodnji in storitvah, kjer znaša 35%, oziroma 31%. Tabela b) nam kaže, da je znašal povprečni uspeh leta 1960 9,8%. leta 1961 pa 10.5 °/o. Relativno izboljšanje finančnega uspeha se kaže le pri gradbeni proizvodnji, kjer znaša porast od 10,1% v letu 1960 na lt.4% v letu '1961, dočim so obsegale ostale dejavnosti kljub povečanemu obsegu proizvodnje v letu 1961 relativno slabši finančni rezultat. 3. Število ur delavcev V letu 1961 je znašalo skupno štev ilo ur delavcev y rednem delovnem razmerju 11,339.750. V naslednjih tabelah podajamo pregled ur po vrstah in po kvalifikacijski strukturi delavcev z istočasno primerjavo z letom 1960: a) ure po vrstah Mbo mi P. -£ 1960 1961 1 din •It din •It H 1. Poslovni sklad 2,000.948 58.6 2,305.791 62.9 115 2. Krediti za osnovna sredstva .... 255.860 7.5 278.970 7.6 109 3. Kredit za zač. skl. obrat, sredstev 379.379 11.1 251.940 6.9 66 4. Krediti za trajna obrat, sredstva 379.379 11.1 377.978 10.3 100 5. Krediti za občasna obrat, sredstva 396.544 11.7 449.814 12.3 113 Skupaj .... 3,412.110 100 3,664.493 100 107 Iz tabele vidimo, da so se povprečno vložena sredstva povečala v letu 1961 nasproti letu 1960 za 7 %. Kot poglavitni element v vloženih sredstvih nastopa poslovni sklad, ki je bil udeležen v skupno vloženih sredstvih leta 1960 58,6%, leta 1961 pa že 62,9%. 6. Zaloge Na koncu leta 1961 so znašale skupne zaloge materialnih vrednosti 1.445,883.000 din. Spodnja tabela prikazuje te zaloge po posameznih skupinah, in iio po njih stanju konec leta 1960 in 1961. 1960 1961 rt tsi din •It din 1. Surovine in mater. z dovozom . . . 916.802 64.6 909.800 62.9 99 2. Droben inventar . 368.888 26.0 358.169 24.8 97 3. Ostalo 36.264 2.6 41.949 2.9 116 4. Nedokončana pro- izvodnja .... 5. Zaloge gotovih 30.574 2.'1 • 29.772 2.1 97 proizvodov . . • 66.162 4.7 106.193 7.3 161 Skupaj . . • i 1,418.690 100 1,445.883 100 102 Spet vidimo, so bile zaloge, v celoti gledano, ob koncu leta 1961 višje le za 2% kot ob koncu prejšnjega leta. Če upoštevamo, da so cene materialu in drobnemu inventarju v razdobju enega leta naraščale, v povprečju prav gotovo več kot za 2%, potem lahko zakl jučimo, da so bile zaloge ob koncu leta 1961 po količini celo nižje kot prejšnje leto. Ta ugotovitev velja seveda le za skupne zaloge, nikakor pa ne za n. pr. zaloge gotovih proizvodov, ki so bile tudi količinsko višje konec leta 1961. Pozitivno je to, da kljub povprečnemu obsegu proizvodnje v letu 1961 zaloge niso bistveno narasle. 7. Osebni dohodki delavcev Skupni vkalkulirani osebni dohodki delavcev v rednem delovnem razmerju so znašali v preteklem letu 2.332,351.000 dinarjev. V naslednji tabeli podajamo prikaz teh osebnih dohodkov po posameznih kvalifikacijah delavcev. i5 Opis Osebni Število Na eno uro i dohodki nr bruto neto A. Delavci i. VK delavci . i • S 320.982 1,018.616 315 185 2. K delavci . > m • 813.777 3,597.545 226 133 3. PK delavci i • • 375.500 2,152.876 174 102 4. NK delavci . « i • 446.687 3.281.121 136 80 A. skupaj . t • • C 1,956.946 10.050.158 195 115 B. Uslužbenci 5. VS uslužbenci • • h 97.906 192.586 508 299 6. SS uslužbenci 238.043 853.550 279 164 7. NS uslužbenci • • « '14.749 90.584 163 96 8. P uslužbenci . • • i 24.707 '152.872 162 95 B. skupaj • • • 375.405 1,289.592 291 171 A. + B. skupaj . . • 2,332.351 11,339.750 206 121' Vrednost ene ure je znašala leta 1960 povprečno 88 din neto, kar pomeni, da se je vrednost ene neto ure zvišala y letu 1961 za ca. 37,5 %. 8. Pokazatelji na enega povprečno zaposlenega delavca Če iznesene rezultate apliciramo na 1 povprečno zaposlenega delavca v letu 1961 oziroma v letu 1960, dobimo naslednje kazatelje: Zap. št. Opis 1%0 1961 Zap. št. 1. Celotni dohodek .... 2067 2649 128 2. Dohodek 552 785 142 3. Čisti dohodek 462 667 144 4. Čisti doh. za razdelitev . 462 610 132 5. Osebni dohodki delavcev 411 550 134 6. Skladi 51 60 '118 7. Realizacija ...... 2060 2642 128 8. Finančni uspeh .... 202 272 135 9. Vložena sredstva .... 732 807 110 10. Vrednost zalog .... 305 318 104 ^ Iz gornje tabele vidimo, da se je nasproti letu 1960 povečal v letu 1961 na '1 povprečno zaposlenega delavca: a) celotni dohodek za.....................28 % b) dohodek za........................... . 42 % c) čisti dohodek za.......................44% č) čisti dohodek za razdelitev za ... . 32% d) osebni dohodek delavcev................34 % e) skladi za.......................... . . 18% f) realizacija za . . . ..................28% g) finančni uspeh za.................... . 35 % h) vložena sredstva za 10 % i) vrednost zalog za . > < , • . , . 4% Se dve sliki iz zadnjega amucarskega tekmovanja na Pohorju — pred in po tekmovanju Osma trofeja za kegljavce Gradisa Na letošnjem republiškem prvenstvu vnovič prve — Med posameznicami najboljša Klemenčičeva — In kaj bo v prihodnje? V začetku marca je bilo pričeto in končano letošnje žensko ekipno kegljaško prvenstvo Slovenije, na katerem je sodelovalo — z izjemo Primorske in Dolenjske — zadovoljivo število 6 ekip, med njimi Fu-žinar z Raven, Slovenj Gradec, Branik iz Maribora, kranjski Triglav, Ljubljana in Gradis, vsega skupaj z 39 tekmovalkami. Čeprav letos ni sodelovala na šem tekmovanju ekipa Celja — kar ;e seveda nerazveseljivo — so vse »delujoče ekipe nastopile, kot do-dej, na štiristeznih kegljiščih v iijubljani, Kranju, Celju in Mariboru. Da je bila ta odločitev glede seljskega kegljišča pravilna, so pokazali tudi zelo dobri ekipni in posamezni rezultati, doseženi na njem, medtem ko so se ekipe mnogo slabše izkazale v Mariboru. Letos je bila konkurenca med posameznimi ekipami že mnogo resnejša, kot prejšnja leta, zakaj v borbi za najboljši naslov so tekmovalke dale vse sile in sposobnosti, končni vrstni red pa je pokazal, da je med njimi v resnici zelo majhna razlika, tako v točkah kot v kegljih. V tej sorazmerno ostri konkurenci je ekipa Gradisa tudi letos — sedaj že osem let po vrsti — osvojila častni naslov republiškega prvaka. Zato vsem tekmovalkam, ki so doprinesle svoj delež k pomemb- ni zmagi čestitke! na prvenstvu, zaslužene Kratek pogled nazaj Start vseh ekip je bil 3. marca x Ljubljani, naslednji dan pa nadaljevanje v Kranju. Na svojem kegljišču si je Gradis priboril določeno prednost z zmago in zadovoljivim številom podrtih kegljev (2333), že v Kranju pa je to prednost izgubil, saj je dosegel 5. mesto in slabši rezultat (2254). Kljub temu pa je ostal do Celja — 10. marca — v vodstvu s 4 točkami in 458? keglji. V Celju je športna sreča Gradisov-kam skoraj pokazala hrbet, kajti z enakim številom točk in z več podrtimi keglji je prevzel vodstvo Fužinar pred Gradisom. Fužinar je v Celju zmagal pred Gradisom z 2395:2365. Počakati je bilo torej treba naslednjega dne, 11. marca, kaj bo v Mariboru. Tu so, kot rečeno, vse ekipe dosegle precej slabše rezultate, med njimi tudi Gradis. Njegov rezultat pa je bil precej boljši od ostalih, kar je zadostovalo za naslov prvaka. Borba je bila torej res zanimiva in do konca negotova, najbolj dramatična pa vsekakor med kegljavkami Gradisa in Fužinar ja, ki sta si razdelila prvi mesti. Vmes niso mogle poseči niti izkušene igralke Branika ali Tri- glava, med katerim se prve letos niso uvrstile niti na državno prvenstvo, druge pa so zasedle le tretje mesto. Vse to kaže, da postaja Fužinar Gradisu iz leta v leto nevarnejši in bo treba nanj kar resno računati. Najboljše pri Gradisu Tudi letos je bila v Gradisovi ekipi najboljša — njen kapetan — Klemenčičeva, ki je med vsemi tek- movalkami prvenstva dosegla najboljše povprečje 393,75. Za njo se vrstijo Erjavčeva s 393 na tretjem mestu, Tometova s 380 na desetem mestu, Smrajčeva s 374,50 na dvanajstem mestu, sledijo pa Remčeva s 374 na 'treh nastopih, Satler jeva s 567,50 na dveh in Sonnenvvaldova s 360,6 na treh nastopih. Povprečje omenjenih tekmovalk Gradisa je kolikor toliko zadovoljivo, v primerjavi s kegljavkami iz ostalih klubov pa vidimo, da jim one vendarle precej konkurirajo, saj so zasedle vsa boljša mesta med prvimi desetimi 'ikoronaiočimi. ' ' š f/.voi-ua naloga Kot vse doslej, čaka nove republiške prvakinje precej odgovorna naloga braniti barve slovenskih klubov — hkrati s Fužinarjem, Triglavom in Ljubljano — na letošnjem državnem prvenstvu v Zagrebu, na drugi strani pa tudi odgovornost pred prihodnostjo ekipe Gradisa. 2e v uvodu smo omenili, da je bila konkurenca za naslov republiškega ' ekipnega prvaka žo letos zelo ostra, in tekmeci Gradisr bodo podvojili svoje sile, da mu ta v prihodnje, če bo le moč, preprečijo. To so zlasti ekipe z mlajšimi tekmovalkami, ki imajo sicer malo izkušenj, a dovolj borbenosti, da bi to lahko tudi uresničile. Res je bilo vse doslej glavno orožje Gradisove ženske ekipe izkušenost in dolgoletna praksa, toda na to se vodstvo kluba dolgo ne bo moglo več zanašati. Nastaja namreč nova doba, ki poraja nove ženske ekipe vsepovsod po Sloveni!], le-te pa utegnejo postati slej ko prej nevarne. In še vrstni red: 1. Gradis 7 točk (9068 kegljev), 2. Fužinar 9 (9048), 3. Triglav 14 (8731), 4. Ljubljana 17 (8768), 5. Branik 18 (8713), 6. Slovenj Gradec 19 (8574), KEGLJAČI IN KEGLJAVKE GRADISA PO REPUBLIŠKEM EKIPNEM PRVENSTVU Moški ekipi slabše kot obič V zadnjem trenutku na šesto mesto lastnem kegljišču — — Starc daleč pred vsemi — Spodrsljaja na Tarman najboljši Jeseničan Letošnje moško ekipno kegljaško prvenstvo Slovenije, ki je trajalo od 13. januarja do 18. februarja, je terjalo od tekmovalcev in ekip precej napora, bilo pa je od začetka zelo zanimivo in dramatično. Pet različnih kegljišč v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju in na Jesenicah je krojilo usodo kegljaških osmoric in vse do zadnjega kola ni bilo moč ugotoviti točnega končnega vrstnega reda. STRELSKE TEKME V POČASTITEV 10-LETNICE STRELSKE DRUŽINE V CO LJUBLJANA e za jubilan Na startu je bilo 7 ekip s 35 strelci — Favoriti tekmovanja — strelci Central-nh obratov — šele na drugem mestu — Med posameznik najboljši Mariborčan Ditmajer V nedeljo, 18. marca dopoldne, so bile v, Ljubljani strelske tekme, na katerih so proslavili skromen, a kljub temu pomemben jubilej: tO-letmco obstoja strelske družine v gradbenem vodstvu Ljubljana. Te-knm se je udeležilo 7 ekip, v vsaki. je. nastopilo po 5 tekmovalcev. 1 roti pričakovanju so prepričljivo zmagali jubilanti — strelci gradbenega vodstva Ljubljana. v to- bil Prireditev se je pričela z malenkostno zamudo v prostorih menze Centralnih obratov, kjer se v prostem času marljivo udejstvujejo tudi naši strelci. Prireditev je odprl predsednik sindikalne podružnice gradbenem vodstvu Ljubljana, ’ variš Ivan Žorž, navzoč pa je ______ tudi tajnik podružnice, tovariš Edo Kragelj. Potem ko je tovariš Žorž orisal razvoj sredstva v gradbenem vodstvu Ljubljana, je predsednik strelske družine Jože Narandža še obrazložil tehnične pozicije tekmovanja. Po propozici.jah je imel vsak 5 poskusnih strelo^, nato pa 30 v konkurenci. Streljalo se je v stoječem stavu na razdaljo 10 m, seveda s predpisanimi zračnimi puškami in standardno municijo. Še žreb — in posamezne -ekipe so dobile svoja mesta. Potem se je začelo zares... Prvi tekmovalci so stopili na svoja mesta in ' Toda, računi na papirju so eno, razvoj na bojni poljani — pravzaprav na strelski poljani — pa je druga reč. In tudi tokrat se je pokazalo, da nihče ne sme hvaliti dneva pred nočjo. Strelci gradbenega vodstva Ljubljana — jubilanti — so namreč povsem zasluženo osvojili prvo mesto. In to celo na »terenu« svojih glavnih rivalov — strelcev Centralnih obratov. No, resnici na ljubo pa je treba priznati, da je strelce Centralnih obratov spremljala smola — ali bolje povedano — neka nesreča, nenavadna okoliščina. Prejšnji dan, v soboto popoldne, so imeli namreč v Centralnih obratih občni zbor sindikalne podružnice, ki se je zavlekel v pozne nočne ure. In tako ni nič čudnega, da drugo jutro oko in roka neumornih strelcev iz Centralnih obratov nista hotela tako ubo- tarčam. Prvi streli so že prinesli prva razočaranja in tudi prvo veselje. Kdo bo na koncu zbral največ točk? Kdo bo dobil lep pokal? In kdo bo prvi med posamezniki? 4 o so bila tiha, neizrečena vprašanja. ki so vsem rojila po glavi. Na papirju so bili pred tekmovanjem glavni favoriti strelci Centralnih obratov. Kako tudi ne, saj je ta strelska družina že vrsto let nepremagljiva na vseh tekmah v okviru podjetja »Gradis«, vrh tega pa so najbol jši strelci iz Centralnih obratov že večkrat segli po višjih lovorikah v okviru občine, okraja in celo — republike! se morali strelci Centralnih obratov po dolgih serijah zmag tokrat zadovoljiti z drugim mestom. Sicer pa so bili zmagovalci zelo fair in so po tekmi odkrito priznali, da je bila zanje prava sreča, da so imeli v Centralnih obratih občni zbor. Dolgoletni predsednik strelcev Centralnih obratov in eden najboljših ^ strelcev v širni »Gradisovi« družini, tovariš Ludvik Šnajder, pa je takole dejal: »Zmaga jubilantov je neoporečna. Toda zahtevati bomo revanš. In to takoj po občnem zboru sindikal- ne podružnice v gradbenem vodstvu Ljubljana ...« Vsekakor umesten predlog. Da se bo videlo, kdo je res boljši, 'naj bodo pogo ji izenačeni... No, šalo na kraj! P-rireditev je bila nesporno lepa športna manifestacija, ki je poiekla brez kakršnihkoli neprijetnih zapletljajev. Po končanem tekmovanju so vsi strelci odšli v menzo v ulici Moše Pijade, kjer je tovariš Žorž razglasil rezultate in razdelil nagrade in diplome. Zmagovalna ekipa je prejela v trajno last lep pokal, vse nastopajoče ekipe pa diplome. Najboljši posameznik je dobil lepo praktično darilo (nalivno pero), drugo- in tretjeplasirani tekmovalec pa diplomo. V prijetnem vzdušju je bilo tako lepo zaključeno desetletno delo strelcev gradbenega vodstva Ljubljana. Rezultati — ekipe: 1. Gradbeno vodstvo Ljubljana 1286 krogov (Andrej Šoštar, Jože Konrad. Jože Narandža, Ivan Vučkovič, Radan Radovan), 2. Centralni obrati — Ljubl jana 1252, 3. Lesni obrati Škofja Loka 1223, 4. Kovinski obrati — Maribor 1219, 5. Gradbeno vodstvo — Ljubljana II. ekipa 1180, 6. Obrat gradbenih polizdelkov — Ljubljana 1089. 7. Gradbeno vodstvo — Celje 674. Posamezniki: 1. Alojz Ditmajer (Mrb) 267 kroogv (od 300 možnih), 2. Jože Konrad (G. vodstvo Lj.) 267, 3. Ludvik Snajder (CO Lj) 263, 4. Andrej Šoštar (G. vodstvo L j.) 262. 5. Ivan Vučkovič (G. v. Lj) 262, 6. Jože Narandža (G. vodstvo Lj) 259, 7. Peter Brdnik (Šk. Loka) 257, 8. Zupan Janez (CO Lj) 254, 9. Rajko Dokl (Mrb) 254, 10. Anton Zupan (CO Lj) 251. 11'. Jože Benko 'Gr. vodstvo Lj. II) 251 itd. P-n Prvak je postal kranjski Triglav, ki je po treh letih zamenjal na tem mestu sosednje Jesenice, nas pa bo bržkone zanimala usoda obeh Gradisovih ekip, z Jesenic in Ljubljane. Obe ekipi sta pred začetkom kazali nagnjenja doseči čim boljšo razvrstitev, obe pa sta se tudi primerno okrepili z nekaterimi novimi močmi. Jeseničani so pridobili mladega Kijučeviča. Ljubljančani pa Starca iz Kranja. Kl jub temu pa s končnim vrstnim redom obeh ekip nismo preveč zadovoljni. zakaj imeli sta več možnosti za boljšo uvrstitev, kot sta jih izkoristili, zlasti pa še ljubljanska, ki je sodila med najboljšo četverico v Sloveniji. Značilno pri obeh ekipah pa je, da sta doživeli spodrsljaja prav na lastnih kegljiščih, če upoštevamo, da jeseniški Gradis stalno trenira na štiristeznem ke- uspeh so dosegli v Kranju s 6564 keglji ter s četrtim mestom in. ko bi si morda lahko privoščili kakšen korak proti vrhu. jim je prav na Jesenicah spodletelo s 621t kegl ji in tako so ob koncu dosegli 14. mesto med 20 ekipami. lako torej na kratko o nastopih obeh ekip, ki na kegljaškem področju zastopata, poleg ženske ekipe ljubljanskega Gradisa, to naše močno gradbeno podjetje. Lahko bi bilo več uspeha, samo več smotrnega dela bo treba in več notranje organizaci jske trdnosti, ki v vsakem klubu igra zelo pomembno vlogo. In kako posamezniki? Ni napak, če pogledamo še, kakšno prizadevnost za dosego uspehov svojih ekip so pokazali v obeh moštvih posamezniki. To je morda tudi nekakšno merilo, ali sta ekipi kompaktni in izenačeni, ali so v njiju vrzeli, ki bi jih bilo treba popraviti. Gradis Ljubljana: najboljši Starc s povprečkom 862,6 in z najboljšim rezultatom 893 v Ljubljani. Sledijo Nemanič — 817,6 (834 v Kranju), Čadež 813,6 (832 v Ljubljani), —,—,, Pra-šek 804,2 (830 v Celju). Toni 801,5. Maribora — dosegel svoj najboljši rezultat, enako pa ljubljanski Gradis na svojem kegljišču. Kako torej Ljubljančani... Svoj prvi nastop so imeli kegljači Gradisa Ljubljana v Mariboru in Celju. Glede na slabosti mariborskega kegl jišča^ so tam dosegli še dokaj soliden, čeravno ne najbolj prepričljiv rezultat 6404. Dokaj bolje so se odrezali v Celju s 6541 Že ob drugem nastopu v Kranju so naravnost zablesteli s 6590 keglji in bili solidni na Jesenicah s 6527 keglji. Ce bi obdržali tudi doma doseženo prednost z nizkim številom »slabih« točk, bi se prav gotovo uvrstili med prvo četverico. Hudo pa so zdrknili v Ljubljani na koncu tekmovanja z dokaj prenizkim rezultatom 6469 in z doseženim devetim mestom, zaradi česar jih je ob končni razvrstitvi prehitel najprej Partizan Ljutomer in celo Branik, ki sploh ni računal na doseženo peto mesto. Le malo je manjkalo, pa bi celo izpadli iz konkurence za vstop na letošnje državno prvenstvo, kjer bo letos nastopalo iz olovenije, namesto dosedanjih 5, kar 7 klubov. ...in Jeseničani; Jeseniški Gradis je začel svoje tekmovanje dokaj šibko v Ljublja-n> z rezultatom 6333. Kasneje so se tekmovalci v Celju nekoliko popravili (6477), pa spet poslabšali položaj v Mariboru (6093). Prav dober Satler 798,6 (vsak z dvema nastopoma), Šuštar 793,2, Zdešar 782. Gradis Jesenice: najboljši Tarman 830,4 (864 v Kranju). Jeklič 814.8 (839 v Ljubljani), Ključevič 810,6 (860 v Kranju), Radonič 787,2 Čufar 785,9, Žgavc 780.2, Simeonov 778.8 in Munda 742. Pri obeh ekipah je videti, da »ena lastovka ne prinese pomladit, zakaj Starc pri Ljubljančanih in Tarman pri Jeseničanih sta precej pred ostalimi, v ekipnem tekmova-nfu Pp je pomembno, koliko pri-kegljafo vsi, ki nastopajo, in v tem so potem tudi možni bol jši rezultati. Vrstni red ekip: Triglav 8 točk (33.294 kegljev), Ljubljana 11 točk (33.203), Jesenice 24 <32.699), Partizan Ljut. 26 (32.730), Branik 30 (32.599), GRADIS Lj. 33 (32.531). Konstruktor 34, Celje 43, Fužinar 49, Pionir 53. Kranjska gora 55, Maribor 58, Rudar 39, GRADIS Jes. 62 (31.678), Domžale 71, Elektro 73. Slovan 82, Krilato kolo 88. Izola 92, Razlag 99 točk. Med gradbinci Jože: No, Miha, kako so pri vaa uredili plače? Miha: Čim več naredim, tem več dobim. Kaj pa pri vas? Jože: Čim več poderem, tem več dobim! Miha: Si mar šel med gozdarje? Jože: Ne! Podiram sdare ljubi Sanske bajte! s. E. PO SEMINARJU ZA VODSTVENO OSEBJE PODJETJA Spremenjena mnenja Tudi v našem podjetju smo že dosegli tisto stopnjo družbeno ekonomskega razvoja, ko se moramo pri svojem delu vedno bolj opirati na podatke in analize, ki smo jih dobili na podlagi zanesljivih metod, testov, vprašalnih pol itd. Razumljivo je, da veljajo take analize tudi na področju strokovnega izobraževanja. Da bi ugotovili razliko družbeno ekonomskega znanja pred in po seminarju za vodilni in strokovni kader podjetja, smo udeležencem na Pohorju zastavili odprta vprašanja, na katera so morali v celo-ti odgovoriti po lastni presoji. Odgovore smo razporedili v tri oziroma v štiri poglavitne skupine. V prvo kategorijo spadajo odgovori, ki so v celoti pravilni, v drugo smo razporedili odgovore, ki so delno zadostili vprašanju, v tretjo skupino so razporejeni odgovori, ki niso zadostili vprašanju, v četrto skupino spadajo neodgovorjena vprašanja. (Za vsako kategorijo odgovorov navajamo skozi ves test po en primeren odgovor iz kategorije, v katero so bila vprašanja razporejena. Ob vsakem odgovoru pa navajamo procentualno vrednost takih odgovorov v odnosu na celotno število udeležencev, ki so izpolnjevali test.) KATERA SO DOBRA NAČELA ORGANIZACIJE PODJETJA? I. test II. test Pravilni odgovori: ®/o •/. (produktivnost), racionalnost, ekonomičnost in rentabilnost podjetja 52,70 Zadovoljivi odgovori: ekonomsko poslovanje, upoštevanje med upravo podjetja, med upravnimi organi in stavbišči, skrb za proizvajalna sredstva in smotrna delitev dohodka . . . 21,08 10,44 Nezadovoljivi odgovori: pravilna orientacija v tehničnem napredku, delovna disciplina, tovarištvo, odkritost in poslovna morala 21,00 36,86 Brez odgovora: 31,00 — ZAKAJ ZAHTEVAJO EKONOMSKE ENOTE DECENTRALIZACIJO UPRAVLJANJA PODJETJA? * I. test II. test Pravilni odgovori: % decentralizacija omogoča dvig proizvodnje, dovoljuje samostojno razpolaganje z osnovnimi sredstvi, omogoča temeljitejše zasledovanje ekonomskih uspehov in večjo stimulacijo posameznika ............................26,S5 Zadovoljivi odgovori: omogočeno je večjemu številu proizvajalcev sodelovanje pri upravljanju zaradi individualnega gospodarstva ...... 26,35 Nezadovoljivi odgovori: .555. — Brez odgovora: s ; . 47,30 5,14 63,24 31,62 KAKŠNI SO PO VASEM MNENJU POGOJI ZA USPEŠNO RAST PODJETJA GLEDE NA VELIKOST IN STRUKTURO (TEHNIČNA OPREMLJENOST) VLOŽENIH SREDSTEV? I. test Pravilni odgovori: % čim večje podjetje — tem večji izgledi za ekonomsko rast. Cim boljša tehnična opremljenost, tem večja je produktivnost v širšem smislu in tem boljši bodo pogoji za ekonomsko rast . — Zadovoljivi odgovori: visoka tehnična opremljenost; združevanje sredstev — razširjena reprodukcija, izkoriščanje tehnične opremljenosti .... 21,08 Nezadovoljivi odgovori: poudarek na specialnosti podjetja, disciplina članov kolektiva, hitrost dela, kvaliteta, solidne cene, dvig strokovne usposobljenosti članov kolektiva itd. . 36,86 II. test •/. 26,35 36,89 26,36 Brez odgovora: . . . ? : s ? ; ; 42,03 10,41 KAJ PREDLAGATE ZA VASE PODJETJE, DA BI SE EKONOMSKO OKREPILO? I. test II. test Pravilni odgovori: °/o 0/e zagotoviti take notranje odnose o delitvi ustvarjenih skladov in predvsem v koriščenju teh skladov, da bodo konščeni po principu rentabilnosti in da bodo vplivali na ekonomsko rast, predvsem pa na strukturalno spremembo vloženih sredstev v korist boljše tehnične strukture ...................... f * !— 31,62 Zadovoljivi odgovori: čimvečja mehanizacija; boljša tehnična opremljenost; vložiti več sredstev v sklade podjetja, posebno v sklad obratnih sredstev, koncentracija sredstev 5 . 36,89 26,35 Nezadovoljivi odgovori: izvajanje specialnih konstrukcij; finančno močni investitorji iskanje kreditov; dobri odnosv kolektiva do političnih forumov, konkurenčnost itd. . . . 57,97 36.89 Brez odgovora: .............. 5,14 5,14 KATERI FAKTORJI VPLIVAJO PO VASEM MNENJU NA PRODUKTIVNOST DELA? I. test II. test Pravilni odgovori: •/• •/« človek — kvalifikacija, intenzivnost. Nivo znanosti in tehnike ter njuna tehnološka uporabnost. Opreiriljehost neposrednega proizvajalca z učinkovitimi proizvajalnimi sredstvi, pri-rodni pogoji........................— 26,35 Zadovoljivi odgovori: dobra organizacija dela, pridnost posameznika, specializacija kvalitetne delovne sile, merila za individualno produktivnost, strokovnost, delovna mesta, proizvodni pripomočki, zaščitna sredstva........................ 42,16 52,70 Nezadovoljivi odgovori: jasne delovne in finančne perspektive, tipizacija projektov, montažna gradnja, stanovanje, prehrana, delo po učinku. Visok standard članov kolektiva itd. . 31,62 20,96 Brez odgovora: 26,22 — KAKO BI POVEČALI V PODJETJU PRODUKTIVNOST BREZ DODATNIH INVESTICIJ? I. test II. test Pravilni odgovori: •/• V* z boljšo organizacijo dela, z boljšim izkoriščanjem obstoječe mehanizacije.......................15,81 42,16 Zadovoljivi odgovori: realno postavljene norme, študij delovnih operacij, delitev dela po fazah, analiza delovnega procesa, specializacija kvalitetne delovne sile itd...........42,16 K)35 Nezadovoljivi odgovori: dvig osebnega standarda. Termine naj postavljamo mi in ne investitor, da ne žagamo veje, na kateri sedimo itd. , . 5 . . . 21,08 15,81 Brez odgovora: t . 20,95 15,68 KATERI POSLI NAJ BI BILI V SODOBNO ORGANIZIRANEM PODJETJU CENTRALNO VODENI? I. test II. test Pravilni odgovori: ®/# •/« planiranje podjetja, kadrovanje, investiranje in evidenca ... — 31,62 Zadovoljivi odgovori: politika perspektive podjetja, ka-drovsko-socialna služba, tehnična služba. Uvedba novih delovnih postopkov, dobro organizirana analitska služba . . . 21 1,7 63,24 Nezadovoljivi odgovori: zbiranje nalog za celotno podjetje, težka mehanizacija, nabava osnovnih materialov itd. . . . 36,»o 5,14 Brez odgovora: i ? . s . . ; . . 42,03 — Mi se bomo morali prilagoditi novim družbenim in ekonomskim odnosom, če se bomo hoteli uveljaviti kot enakopraven partner pri našem gospodarskem razvoju (iz seminarja za vodilni strokovni kader na Pohorju— del udeležencev prve skupine) OD KATERIH OSNOVNIH ELEMENTOV NAJ BO ODVISNA KOLIČINA OSEBNIH DOHODKOV V EKONOMSKI ENOTI (OBRAČUNSKI ENOTI)? I. test II. test Pravilni odgovori: •/# od vloženega dela, organizacije dela, ekonomskega poslovanja, delovne prizadevnosti in storilnosti ........................... 47,43 52,70 Zadovoljivi odgovori: splošna smer gospodarske poDtike in odgovornost pred kolektivom. Pravilna delitev dela itd. 10,44 36,95 Nezadovoljivi odgovori: konkurenca med podjetji, politična organizacija. Čimmanj vtikanja od zunaj itd..................15,81 10.35 Brez odgovora: 26,32 — KAKŠNI ODNOSI MORAJO VLADATI MED SAMOUPRAVNIMI AKTI GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN KAJ NAJ TI ODNOSI ZAGOTAVLJAJO? I. test II. test Pravilni odgovori: •/• samoupravni akti morajo biti vsebinska celota, pravila pa so podlaga in izhodišče............— 47,43 Zadovoljivi odgovori: zagotavljajo naj pravilno poslovanje, pravilna delitev osebnega dohodka. Pravilni gospodarski odnosi v podjetju...... 36,89 31,49 Nezadovoljivi odgovori: notranja zakonodaja, konkretnost . 10,44 21,08 Brez odgovora:.............. 52,67 — KAKŠNA JE RAZLIKA MED TARIFNIM PRAVILNIKOM IN PRAVILNIKOM O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV? Zaključni test nam pokaže drugačno sliko. Udeleženci seminarja so pridobili — če se izrazimo v odstotkih — 32,2 ®/* znanja. Skupni odstotek pravilnih in zadovoljivih odgovorov pa se je povečal na 74,28 #/o. V splošnem delu ankete, ki so jo slušatelji izpolnili, vidimo gostitev struktur, ki so v sorazmerju s starostno stukturo. Tako doseže »koliko časa ste zaposleni v podjetju« kumulativa svoj modus v razredu 10 do 15 let, izraženo v odstotkih je 42,10 Zanimivo je kritično gledanje slušateljev na delo organov delavskega samoupravljanja; 73,69 ®/c je odgovorilo, da organi delavskega samoupravljanja ne poznajo vsebine svoje funkcije, oziroma, da niso dovolj seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. Navedli pa so tudi vzroke, zakaj tako ocenjujejo delo organov delavskega samoupravljanja. Največ jih je bilo mnenja, da organi delavskega samoupravljanja premalo poznajo celotno družbeno ureditev 57,89 % da premalo poznajo gospodarsko problematiko lastnega podjetja . ................... 52,63 % da niso dovolj seznanjeni z nalogami, s pravicami in z dolžnostmi svoje funkcije . 31,57 °/e Manjši del seminaristov pa je pripomnil, da je takemu delu organov delavskega samoupravljanja kriva nezainteresiranost do lastne funkcije, premajhna strokovna izobrazba, da nekatere upravljavce prehiteva čas in da nekateri posamezniki gledajo vse s stališča osebnih koristi. Ta ocena dela organov delavskega samoupravljanja pa potrdi potrebo po nadaljnjem izobraževanju. Po mnenju anketirancev naj bo prehod iz centralizacije v decentralizacijo postopen in naj bi bile decentralizirane le službe, ki lahko vplivajo na ekonomski razvoj podjetja. Nekdo je tudi izjavil, da bi bilo treba spremeniti nekatere sklepe in jih prilagoditi novim ekonomskim zahtevam. Tudi sindikalna organizacija ne opravlja v celoti zaupanih ji nalog, anketiranci izjavljajo I. test II. test Pravilni odgovori: % ®/o tarifni pravilniki bazirajo na mezdnih odnosih, pravilniki o delitvi osebnih dohodkov pa dajejo proizvajalcu pravico do participacije v dohodku gospodarske organizacije........................15,81 63,31 Zadovoljivi odgovori: tarifni pravilnik daje fiksne tarife, ki niso vezane na ekonomski uspeh podjetja, pri pravilniku o delitvi osebnega dohodka pa so prejemniki odvisni od uspeha podjetja. Tarifni pravilnik določa samo osnovne plače, pravilnik o delitvi osebnih dohod- kov zajema vse prejemke . . 36,89 15,81 I. test II. test •/. Nezadovoljivi odgovori: . i . s . — 30,44 Brez odgovora:.................... 47,30 10,44 Pravilni odgovori: . ............. 26,46 37,93 Zadovoljivi odgovori: . . s . . . 29,51 36,35 Odgovori v testih nam torej nudijo jasno sliko, kako poznajo udeleženci seminarja splošno družbeno problematiko, v prvem testu je bilo le 42,58 pozitivnih odgovorov. To nam kaže, da je bilo mnenje udeležencev, ki so enoglasno odgovorili že pred pričetkom seminarja, da je tak seminar prepotreben, zelo realno da le-ta ne pozna v celoti smernic našega gospodarstva.......................... 36,84 */o da se premalo poglablja v gospodarsko problematiko lastnega podjetja.............. 47,36 % in da nima dovolj izkušenj za svoje delo pa 36,84 °/o Nekateri vodstveni kadri — udeleženci seminarja — menijo, da se sindikalne organizacije (sindikalne podružnice) preveč zavzemajo za socialne dobrine, premalo pa spremljajo gospodarstvo, upravljanje in vodenje edinic oziroma podjetja. Zaradi tega nekateri ostajajo na pozicijah pridobivanja materialnih dobrin iz leta 1945—1950. Po mnenju anketirancev bo treba organizirati še več družbenega izobraževanja. Seminar za vodilni kader podjetja je uspel. Konkretnih predlogov in razmišljanja je bilo dovolj. Vsi, ki so se udeležili obeh seminarjev, so prišli do prepričanja, da je uspeh podjetja odvisen od ekonomičnega poslovanja, koncentracije sredstev, ki so potrebne za razvoj podjetja, rentabilnosti, predvsem pa od sposobnosti tistih, ki vodijo podjetje, oziroma poslovanje posameznih ekonomskih enot. Drugega dela seminarja na Pohorju so se udeležili: inž. Jože Uršič, Iko Ravnikar, Milan Surk, inž. Ivan Lah, inž. Franc Marinčič, Vojteh Pečlin, inž. Silvo Erjavec, inž. Boris Vede, inž. Dušan Dovjak, Josip Lipovec, Valter Stropnik, Franc Tominc, Kristina Horvat, Oton Roškar, Marjan Orlič, Tone Zaletel, Franc Zorko, Marjan Keršič, Mitja Smole, Marica Ambrožič, Bojan Jeločnik, Vinko Florjančič, Marjan Starovašnik, Franc Tehovnik, Jelka Bezjak in drugi. N zaradi slabe organizacije dela Pod naslovom »Brez krivde kriv« so bile v »Gradisovem vestniku« št. 47 — mesec marec '1962 objevl.jene pripombe k članku »Nesreča zaradi slabe organizacije dela«. Pripombe je napisal Ivan Mundžar, strojnik pri dvigalu, ki je povzročilo opisano nesrečo. Čeprav z objavljenim opisom nesreče nisem imel namena koga obtoževati, ampak samo ugotoviti dejstva in s tem opozoriti organizatorja dela ter vse druge, ki so pri takih delih zaposleni, na nevarnosti, ki pri opuščanju varnostnih ukrepov lahko privedejo v nesrečo, ne morem dopustiti, da bi sokrivci nesreče zavestno z neresničnimi izjavami za nesrečo bremenili druge. Poglejmo še enkrat vzroke nesre-rče! 1. Do nesreče je prišlo, ker se ie posoda dvigala polna gramoza pri dviganju zataknila v železen rovski opaž. 2. Do zataknjenja — do zapleta posode v opaž je prišlo zaradi nepravilno usmerjene vrečice dvigala V nakladalni prostor. 3. Zato, ker ni bila stena, ob kateri se dviga posoda, opažena. 4. Zato, ker med strojnikom, ki ni imel pregleda med nakladalnim prostorom in delavci v jarku, ni bilo urejene signalizacije. 5. Zato, ker delavca, ki sta uravnavala posodo dvigala, nista držala posode toliko časa, da bi bila dvignjena iz nevarnega območja. 6. Strojnik pri delu ni bil priseben. Ni opazil, da se je začelo dvigalo po vključitvi mehanizma za dviganje počasi nagibati in zato ni izključil pogona. 7. Zato, ker strojnik kljub opozarjanju sodelavcev, tesarja Solarja in delovodje Žigona ni nič ukrenil, da bi preprečil prevrnitev dvigala. Z navedenimi vzroki je že tudi pokazana krivda oziroma odgovornost za nesrečo. Soodgovorni za nesrečo so: delovodja, strojnik in delavci pri nakladanju. V 2. točki je za nepravilno usmeritev ročice dvigala v nakladalni prostor odgovoren izključno strojnik dvigala. V 3. točki za neurejene-neopaže-ne stene, ob katerih se dviga posoda, je odgovoren delovodja, soodgovoren pa strojnik, ker od delovodje ni zahtevni izvršitev tega ukrepa. V 4. točki zato, ker je dvigalo brez urejene signalizacije, je odgovoren strojnik, ker signaliziranje ni uredil ali pa je zahteval; soodgovoren pa delovodja, ker je dopustil, da dvigalo v takih okoliščinah obratuje brez signalizacije. V 5. točki za zaplet posode v opaž so soodgovorni tudi delavci, ker posode, ki se je dvigala, niso toliko zadržali, da bi prišla med tisti del lovskega opaža, kjer bi se posoda lahko zataknila. V 6. točki je izključna odgovornost strojnika, ker on bodisi bi lahko dviganje ustavil in s tem bližajočo se nesrečo preprečil. V 7. točki je odgovoren strojnik, ker ni upošteval opozoril sodelavcev, ki so ga opozarjali s take bližine, da bi jih moral slišati, če bi bil z mislijo in očmi pri delu. Brez odgovornosti pa ni za to nesrečo tudi vodstvo stavbišča, ker kljub pismenim opozorilom in navodilom varstvene službe podjetja še dovoljuje samovoljo pri izvajanju varstvenih ukrepov in uporabi zaščitnih sredstev. Te in mnogo drugih nesreč pri delu bi lahko preprečili ali zmanjšali njih posledice, če bi v podjetju, ne samo na tem stavbišču, še enkrat obračunali z malomarnimi odnosi do higiensko-tehničnega varstva pri delu. -ic SKRB za delovnega človeka Ena izmed najdelavnejših blagajn vzajemne pomoči je prav gotovo v Centralnih obratih. Vseh članov ima 217. Blagajno vodi sedemčlanski odbor, ki skrbi za nabavo raznega materiala in blaga. Tako so v letu 1961 nabavili za člane kolektivu 1040 m3 drv, 150 ton premoga, 19.171 kg jabolk, 500 kg fižola, 1273 kg slanine, 52.743 komadov jajc, 634 m blaga, 235 srajc, 190 komadov odej, 6700 steklenic piva, 13.000 steklenic kokte. Menza vzajemne pomoči pa je razdelila 10.920 kg kruha, 936 kg salame, delavci pa so prcieli 37.440 porcij toplih obrokov. Že iz*teh skromnih podatkov je jemne pomoči. Želimo, da bi tako videti delo članov blagajne vza-skrbeli za svoje člane tudi v drugih edinicah. sl £2 -sv, > ■ Ob prazniku žena — ekskurzija v neznano Sezona dopustov se približuje, pohitite s prijavami, Ankaran vao vabi Srečna družina, ki se je po tolikih letih truda in vselila v novo stanovanje naporov Dvojno tekmovanje tovariša Marjana. V borbi za prva mesta se ti pri smučanju kaj lahko zgodi tudi kaj takega tehnik, temveč tudi dober fotograf IllW iz* Ob letni bilanci — Ali se bodo name kaj ozrli?! _ desetletnico. Tovariš Tine, še na mnoga leta! šofer line Štrekelj je nedavno obhajal pet- Dd članov kolektiva, ki gradi v Mariboru najmodernejši gasilski dom 23^ Kaj bomo s tem Fergusonoin? Ce bi zidali s krompirjem, bi bil kar poraben. »Ti si ravno tak, kot naši licitatorii.« Vsem se vedno kaj izmuzne iz rok!? »Prekleta smola! Ravno sedaj mi je počila fedra,« je zaklical šoier tov. Franček j#2 H- 53 5> »C Tečajniki betonerji pri polareniu strokovnega izpita. V ozadju predsednik izpitne .r:.V > tov. dr. Milen Orožen si ogleduje potek izpita iz strokovnega dela PRI IZPITU IZ GRADBENE TEHNIKE Izpraševalec: »Kakšno vlogo ima armatura v betonu?« Po krajšem »globokem« razmišljali ju odgovori kandidat: »Armatura ima v betonu železno vlogo!« (Tečaj za vis. kval. delavce v Mariboru) Vodoravno: 1. prostaški, 8. predsednik centralnega DS (Martin), 14. uničevati, propadati ^kovine), 15. vojska, 16. potrebni pri zidanju, 17. mesna jed, 19. gradbeni material, 20. zahod sonca, 22. velike papige, 24. predlog, 25. tuje žensko ime, 27. lov, 29. kratica za štev. (ital). 31. zapor, 34. krvološna žival. 37. ime znanega pevca popevk, 39. znamka televizijskih aparatov, 41. podariti (množ.), 42. država v severni i\me-riki, 44. poveljnik ladje. 4f>. lepo vzgojen. 47. plameneč« Navpično: 1. Maršal Jugoslavije. 2. poljski p idelek, 3. znamka ko- zmetičnih preparatov, 4. letalo (dvoj.), 5. izgovorjava črke L (obratno), 6. na, poglej (hrv.), 7. nasprotno od ima, 8. vprašalnica, 9. gora v Aziji, 10. različna soglasnika, H. potrebuješ ga pozimi, 12. jih ni več, samo..., 13. blagajna, 18. ploskovna mera, 21. kdor ni spreten, je.. ., 23. tuje moško ime (množ.), 29. brat znanega pevca pod. 37. vodoravno, 30. ni svež, 32. pritrdilnica (ital.), 33. tovarna usnjenih izdelkov pri Ljubl jani. 35. polet, 36. zna-na pevka in plesalka (Ita), 43. če, skrajšana oblika, 45. Polni naslov.