S kakšnimi težavami sem se moral boriti. Spisal Ivan Lapajne. (Dalje) Ko se je drugo leto, odkar je on našo šolo nadzoroval, pri inšpekcijski konferenci sesUvljal protokol, je ožital mojima tovarišema tako krivične reei, da ta dva nista hotela teb ožitanj zapisati. Meni ni takrat nie oeital, ker gem bil — bolan; zarariitega ni upošteval pri oeeni mojih šolskih uspehov; zaraditega pa tudi pri dotični konferenei niti besedice nisem zinil. Zaradi krutogti Knapitsoheve je ostala ta inšpekeijska konferenca brez uspeha; protokol se namree ni izpisal Zato nas je ta nemškutar zatožil; moja tovariša sta zaradi te ,,npornosti" dobila ukor, obenem pa tudi jaz, oeš, ndas Auftreten des Direktors Lapajne laflt aueh vieles zu wunsehen iibrig\ T*bleau! Kjer je pri kakšni skupšoini imel c. kr. mož prvo besedo, ni ilo vselej gladko. Edini vzrok temu je bilo to, da so si gospodje, n. pr. c. kr. okrajni šolski nadzorniki, rabili le ncmški jezik, doeim sem v prri vrsti jaz poudarjal slovenščino Zaradi tega sem prišel pri njih v zamero. Tako je bilo na Stajerskem, kjer še dandanes ni dosti boljše, in tako je bilo še pred 20 leti na Kranjskem. Seveda so mi na Eranjskem še zaradi tega še bolj zamerili rabo slovenšžine, n. pr. pri uradnih okrajnib ueiteljskih skupšeinah, pri sejah c. kr. okrajnega šolskega sveta, ker sem bil nastavljen na nemški šoli. Taka zamera n pr. je bila v Krškem od leta 1879. do 1883.; potlej pa tega kakih 10 let (Winklerjeva doba) nismo opazili. Kmalu pa so prišle druge homatije. Zaeeli so iskati za nemike šole na Kranjskem nemskih nadzornikov, in takemu nemškemu možu so izročili tudi mešSansko šolo v Krškem, čeravno je c. kr. okrajni šolski svet to odsvetoval višjim inštaneam, ker je bil s e. kr. okrajnim glavarjem (Weiglein) vred prepriean, da nemški nadzornik prinese v Krško le prepir. In to se je uresnieilo. Slovenski šol. nadzorniki namree prvotno niso hoteli nas nnemških" ueiteljev voditi k okrajnim ueiteljskim konfereneam, dasiravno bo bile tudi za nas obligatne, dasiravno smo imeli pravico do prisostvovanja vsaj pri nekaterih toekah dnevnega reda, o. pr. pri volitvah v knjižnični odbor, v c. kr. okrajni šol. svet. Vsaj la eno konferenco se dobro spominjam, da nas meščanskih užiteljev n8lovenskiJ e. kr. okrajni solski nadzornik ni hotel povabiti. Ti možje veekrat izdelujejo vabilo, doloeujejo čas in dnevni red konference ne da bi v plenarnej seji za to iskali dovoljenja. Imajo konference bolj za nekako šolo — primerjaj obligatne, ne v dotienem ministrskem zakonu utemeljene pismene, nalogom podobne referate —- kakor za učiteljski parlament, dasi 80 okrajne in deželne učiteljske skupšeine po duhu veljavnega reda bolj parlament kakor šola. Vodil je ta nprikrajšani zbor" (Rumpfparlament) neženirano brez nas in ukazal voliti knjižnieni odbor brez nas in ne oziraje se na nas, katerim je takorekoč odvzel to pasivno in aktivno volilno pravieo. Naposled je pa še mene v imenu okrajnega šolskega sveta kar ,,brevi manuJ odstavil kot načelnika knjižničnega odbora. Seveda so bili ti njegovi žini nezakoniti in bili na vloženo pritožbo tudi razveljavljeni po c. kr. deželnem šolskem svetu. Zakaj pa te stare rekriminaoije spravljam na dan? Zato, ker me je to takrat jako peklo in da svetu povem, da tega ta sicer hvalevredni ,,slovenski" e. kr. okrajni šjlski nadzornik ni sam zakrivil. V Winklerjevi dobi pod okrajnim glavarjem Weigleincm je bil mož, dasi v marsioem pedant, na svojem mestu, ker je bil menda prvi na Kranjskem, kt je uvedel slovensko uradovanje v okrajnem šolskem svetu. Ali v Heinovi dobi pod glavarjem Sehonbergerjem se je izpremenil: nasproti učiteljem je postal visok, nasproti nemškim baronom pa silno nizek in ponižen. Pri neki okrajni konferenoi, katero je vodil sicer lepo v slovenskem jeziku, se je nemškeuiu baronuglavarju v nemškem jeziku bolj klanjal kakor se mohamedanec pred svojim Alabom. — Te neprijetne spomine navajam zopet zaradi tega, ker me je moj nemški nadzornik pri neki damaei inšpekcijski konferenci baš zaradi te uradne okrajne ueiteljske skupšeine okaral v pričo svojih tovarišev tako grdo, da bi me bilo še dandanes sram, če bi bil to zmerjanje zaslužil *) Ker sem bil skoro vedno elan c. kr. okrajnega šolskega sveta, mi je bil znan običaj te korporaeije, da je ona prvotno v sejah doloeila dan in dnetni red konference in da je ona vabila vse elane okrajnega šolskega sveta h konferenci. član okrajnega šolskega sveta je bil pa tudi nemški nadzoinik, ki je bil vsulej k sejam vabljen in ki se je časih tudi udeležil sej. Dolžnost njegova je bila, zanimati se za dan in dnevni red ofioialne ueiteljske skupšeine, pri kateri bi moral tudi on sodelovati, ker ni sklicaval za svoje ueitelje posebnih konferenc. če on tcga ni storil, na to ga opominjati ni bila inoja dolžnost, marvee predsednika ali prvega (slovenskega) šolskega nadzornika, ki naj bi mu bila vsaj vabilo poslala. Ker oni niso storili svoje dolžnosti, j« ozmerjal nernžki nadzornik m e n e v prieo mojih tovarišev; ti so bili seveda tudi sieer navzočni, kadar mi je očital drnge grehe. — Bolelo me je, da me je v ožeh podložnih mi tovarišev tako ponižal, a pomagati si nisem mogel Pogledal sem v inštrukcijo od 1. 1869., po katerem ministrskem ukazu se moiajo pri inspekcijah ravnati okrajni šolski nadzomiki. Toda o tej toeki nima ta ukaz navodila. Našel sem pa v novem navodilu, ki je izdan za deželne šolske nadzornike, da ti ne smejo šolskim ravnateljem t pričo podložnih učiteljev očitati napak. Per analogijam sem ta ministrski ukaz porabil, ko s«m se ustno ali pismeno (ne vem že) pritožil zoper nemške nadzornike svoje, ki so delali z menoj nkakor svinja z mebom". (Koneo.) *) Zahtoval je namreč od mene, da bi mu moral j & z dan te okrajnc uriteljsle konference naznanjati. Pis.