Delavstvo in industrija Slovenije Vito Kraigher Uvod. J »Slovenija se iz dneva v dan bolj industrializira", ..Slovenija je najbolj industrijska pokrajina Jugoslavije", Bodočnost Slovenije je v razvoju njene industrije" — To so splošne trditve o gospodarskem značaju naše zemlje, katere slišimo in beremo dan za dnem. S takimi splošnimi in površnimi trditvami se zadovoljujemo že 10 let, ne poglobimo se pa v bistvo današnjega položaja in razmer, ki vladajo pri nas ter se zlasti oziramo v njen industrijski razvoj z nekim naivnim zaupanjem. Še mnogo manj nas zanima usoda delavstva, ki je poglavitni tvorec industrije v Sloveniji. Delavske ustanove — Delavska zbornica, OUZD, Borza dela, Inšpekcija dela, Strokovne organizacije — izdajajo leto za letom poročila z bogatimi statističnimi podatki, ki nam pripovedujejo o vedno nižjih delavskih mezdah, o zelo valujočem številu delavstva, o porastu ženske delovne sile itd., kar pa malokdo bere in skoraj nihče ne proučuje. Tako se dogaja, da piše o sestavi ljubljanskega delavstva Hrvat1 in da Slovenec-Amerikanec,2 ki se je za leto dni vrnil v staro domovino, bolje pozna socialno strukturo naše sredine, kakor mi, ki v njej živimo. Brezbrižnost do gradiva, ki kaže razvojne smeri tako važnega dela slovenskega prebivalstva, kakor je delavstvo, je neodpustljiva ter za sedanjost in bližnjo bodočnost Slovenije lahko tudi usodna. Vsa slovenska poprevratna politika hira na nepoznavanju dejanskih razmer v Sloveniji, iz katerih bi spoznali razvojne smeri, ki se uveljavljajo na najrazličnejših področjih slovenskega narodnega življa. Vsa poprevratna politika Slovencev je zato tudi neslovenska in v veliko primerih tudi proti- 1 Branimir Haberle: ..Struktura delavstva naših glavnih mest. I. Delavstvo mesta Ljubljane". Radnička Zaštita 1935, št. 10—11. 2 Luis Adamič. 498 slovenska. Veliki politični uspeh dr. Janeza Ev. Kreka in njegove, sedaj bivše slovenske ljudske stranke je nasprotno izviral iz spoznanja tedanje največje potrebe slovenskega kmetskega ljudstva, da se namreč osvobodi oderuških rok in gospodarsko osamosvoji. Po Kreku in po prevratu se za novo nastale potrebe slovenskega delovnega ljudstva noben politik ni več brigal ali usmerjal svojo politiko v skladu z njimi. Odtod izhaja vsa nezakoreninjenost slovenskih in jugoslovenskih ..voditeljev" po prevratu v ljudstvu. Nič boljša ni bila politika vodilnih slovenskih delavskih krogov. Početki delavstva segajo v Sloveniji nazaj v zadnja desetletja Avstro-Ogrske monarhije, v kateri je bilo slovensko delavstvo del delavskega razreda dvojne monarhije. V novo državo je delavstvo, oziroma njegova vodilna plast, prinesla dediščino svoje zgolj razredne opredelitve izpred vojne, ko je sledila v narodnostnem vprašanju v vsem najbolj radikalni izmed meščanskih strank, ne da bi se dokopala do lastnih pravilnejših zaključkov. Da je socialno vprašanje v sredini majhnega nesamostojnega naroda, kakor smo Slovenci, v tesni zvezi z narodnostnim vprašanjem, ki ga. mora rešiti skupno z ostalimi plastmi slovenskega naroda, tega se vodilni delavski krogi niso zavedali niti pred vojno v dvojni monarhiji, niti po vojni v novi državi. Pri majhnem narodu je vloga delastva in njegova borba mnogostranejša, kakor pri velikih narodih. Pri teh se mora delavstvo boriti le proti svojemu razrednemu nasprotniku, da izboljša svoj gospodarski položaj. Pri malem narodu pa mora delavstvo sodelovati tudi v borbi, ki jo narod kot celota vodi za svoj obstanek. Borba delavstva malega naroda mora biti sestavni del te druge borbe, ki jo vodi celotni narod. Razredna borba delavstva mora biti vzmet, delavstvo samo vodnik narodove borbe za obstanek in boljše mesto v svetu. Ker vodilna plast slovenskega delavstva narodnostnega vprašanja tudi v novi državi ni pravilno doumela — smatrala je slovensko vprašanje za rešeno, v kolikor se pa še pojavlja, je pa to zadeva meščanskih strank, ki delavstva ne briga — je tudi v tej postalo le zapadni del delavskega razreda Jugoslavije, brez kake vidnejše vloge, ki bi mu kot najstarejšemu delu vsekakor lahko pripadla. Vodilna plast slovenskega delavstva vidi v delavstvu Slovenije le del delavskega razreda Jugoslavije, redkokdaj pa tudi sestavni del slovenskega naroda. Ta vidik zastonj iščemo tudi v slovenskem delavskem statističnem slovstvu, težko bi ga zasledili tudi v slovenski delavski politiki. V naslednjem bomo s tega vidika obravnavali sestavo delavstva in zaposlenost industrijskega delavstva v Sloveniji. 499 Sestava delavstva v Sloveniji. Slovenija se je zadnja desetletja neprestano industrializirala in se z novo državo spojila kot njena najbolj industrijska pokrajina. Ta razvoj Slovenije v zadnjih desetletjih se izraža predvsem v gibanju prebivalstva, ki kaže (gl. spodnjo tabelo3), da je odstotek prebivalstva, ki se preživlja z delom v industriji in obrti, narastel za toliko, za kolikor je padel odstotek prebivalstva, ki ga preživlja poljedelstvo: Leto Poljedelstvo Industrija in obrt 1910 66-8°/0 14-8°/0 1921 68*17% 16 45°/o 1931 60-93°/0 21-03°/0 Postopno industrializacijo Slovenije lahko zasledujemo tudi iz naraščajočega števila delniških družb v Sloveniji. Do 1. 1880.* so bile ustanovljene 3 industrijske delniške družbe, in sicer Ljubljanska delniška plinarna (ust. 1. 1863., likvidirala 1. 1916), Kranjska Industrijska družba (ust. 1. 1869. z glavnico 600.000 fl.) in Trboveljska Pre-mogokopna družba (ust. 1. 1872. z glavnico 1,500.000 fl.). Pred vojno je bilo na Kranjskem 10 delniških družb, od teh 5 industrijskih: K. I. D., T. P. D., Stavbna družba, Delniška plinarna in Železarna Bela peč. L. 1923. je bilo v Sloveniji 156 industrijskih delniških družb in družb z omejeno zavezo. L. 1928. je bilo samo delniških družb industrijskega značaja 38,B ki so posedovale 352 milijonov Din osnovne glavnice. Ta razvojna pot Slovenije pa še ne sme zavajati k temu, da smatramo Slovenijo za industrijsko pokrajino, delavstvo pa za industrijski prole-tariat. Slovenija je vse do danes ostala pretežno agrarna dežela — gornja tabela to jasno izraža — ki se pa postopoma industrijalizira. 3 Tabela je sestavljena na podlagi podatkov iz Melikove »Slovenije" 1./2 str. 526—529. * Gl. razpravo Dr. A. Bilimoviča: Nekoliko podatkov o d. d. v Sloveniji (Zbornik Znanstvenih Razprav Jurid. fakultete v Lj. 1924/25) in razpravi dr. A. Ogriza: Delniške družbe v Sloveniji v 1. 1919—1925 in Delniške družbe Dravske bavnovine v 1. 1919—1928. 5 Najvažnejše so: T. P. D., K. I. D., Združene papirnice Vevče, Tovarna usnja Woschnagg v Šoštanju, Westen A. v Celju, Tvornica za dušik v Rušah, delniška pivovarna Union, Strojne tovarne in livarne, Carl Pollak (sedaj Standard družba z. o. z), Jugočeska in Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner. 500 Ta še vedno pretežno poljedelski značaj Slovenije in prehodna doba v njenem razvoju, dajeta tudi delavstvu, njegovemu nastajanju in današnjemu položaju značaj, ki ga moramo vzeti za osnovo pri preučevanju razmer, v katerih živi slovenski delavec na sedanji razvojni stopnji naše industrializacije. V Sloveniji imamo danes le 3 industrijska središča, ki obstojajo že več desetletij in kjer že lahko govorimo o industrijskem proletariatu. To so rudarski revirji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, železarne na Jesenicah in Javorniku ter železniške delavnice v Mariboru. Tu so v teku desetletij ob vsakodnevnem delu ob strojih in v rovih ter v dnevni borbi za kruh in obstanek zrasle že prave delavske generacije, ki predstavljajo jedro slovenskega delavstva in edini naš industrijski proletariat. V ostalih krajih o njem še ne moremo govoriti s toliko upravičenostjo, kakor ravno v zgoraj omenjenih. Ta industrijska središča — Trbovlje, Jesenice in Maribor —, so 1. 1926. štele okoli 12.000 aktivnih delavcev. V zadnjih desetih letih pa je število delavstva v Trbovljah in železniških delavnicah v Mariboru padlo za polovico,6 na Jesenicah pa se je le malo spremenilo. V Trbovljah, Zagorju in Hrastniku je število rudarjev že v teku 1. 1926. padlo od 7000 na 5000. L. 1933. pa je znašalo celokupno število zaposlenih rudarjev v teh revirjih komaj 1800 mož.7 Enako so se izvršile tudi številne redukcije v železniških delavnicah v Mariboru, tako da lahko trdimo, da je padlo število pravega industrijskega delavstva v Sloveniji v zadnjih desetih letih za polovico. Ta padec števila delavstva v starih industrijskih središčih in strokah v zadnjem desetletju je tako katastrofalen in za gospodarsko življenje Slovenije tako dalekosežen, da ga ne more zabrisati niti to, da se je število zaposlenega delavstva v ostalih industrijah Slovenije dvignilo od 55.000 na 64.000, kar se je pa zgodilo izključno v korist tekstilne industrije, pri kateri je število delavstva v istem razdobju poskočilo od 5000 na 14.000. Ta padec je naznačilnejši znak zastoja v industrijskem razvoju Slovenije v zadnjih 10 letih, zastoja, ki pretresa naše gospodarsko življenje v temeljih. Upanje v trajni razvoj industrializacije Slovenije v novih razmerah je bilo smrtno prizadeto. Ta razvoj je postal pri današnjih razmerah problematičen. Za ostale industrijske kraje Slovenije in v njih nastale industrije je značilno, da zaposljujejo podeželsko kmečko prebivalstvo, ki beži z grude 8 V skoro istem razdobju 1925—1934 je nasprotno v Bosni poskočilo število rudarjev od 5500 na 10.000, torej za 100%. Gl. Položaj rudarjev. Anketa centralnega tajništva delavskih zbornic 25. I. 1936 v Beogradu. 7 Poročilo Glavne Bratovske skladnice v Ljubljani za 1. 1933. 501 v mesta, kjer se bodisi stalno naseli in sčasoma vzraste v mestni prole-tariat, ali pa hodi v mesto, oziroma v tovarno le na delo, po opravljenem delu se pa vrača v vas. V kolikem obsegu se vrši zlasti slednje, kaže primer v Ljubljani; o njej je O. U. Z. D. zbral podatke, iz katerih krajev in v kolikem Številu prihajajo delavci v Ljubljano na delo. Iz teh podatkov8 posnemamo, da prihaja v Ljubljano na delo po 200 do 400 delavcev iz krajev, oddaljenih 4—10 km (Dobrunje, Polje, Jezica, Dobrova, Št. Vid nad Ljubljano, Dol). Po 100—200 delavcev prihaja iz 10—20 km oddaljenih krajev, kakor so Trzin, Medvode, Vrhnika, Log, in vasi do Grosuplja. Po 30—100 delavcev prihaja iz Grosuplja, Škofje Loke, Lukovice, iz vasi med Trzinom in Kamnikom, torej iz razdalje 25 km, dalje pa tudi iz Preserja, Horjula, Borovnice, Iga in Vodic. Slednjič prihaja po 10—30 delavcev iz Kranja, Krope, Polhovega gradca, Kamnika, Motnika, Št. Vida na Dolenjskem. Vidimo, da srka industrija v Ljubljani delovno silo iz krajevnega območja, čigar premer znaša okrog 60 km. Najbrž bi dobili podobno sliko, če bi raziskovali dotok delavstva v industrije Maribora, Celja in Kranja. V industrijo Slovenije doteka delovna sila s podeželja. Ta proces ni tipičen za Slovenijo, ter se vrši danes povsod, kjer je industrija še v razvoju. Obstoja pa razlika med dotokom delavstva z dežele v mesta v pretežno agrarnih deželah in v onih z že razvito industrijo. V slednjih ni industrija osredotočena v mestih in v velikih industrijskih središčih; tam so zrasle že cele delavske generacije, s katerimi se novodošlo delavstvo takoj spoji in zraste z njimi. Pri nas in v drugih agrarnih deželah, kjer industrija šele nastaja, ni takih industrijskih središč. Industrija je raztresena po podeželju ter zaposljuje podeželsko kmečko prebivalstvo, ne da bi ga popolnoma odtrgala od zemlje. To delavstvo sestavljajo kmetski sinovi in hčere, za katere ni prostora v rodni hiši in na domači grudi, dalje mali kmetje in kočarji, ki jih krpa zemlje okoli bajte ne more preživljati. Ti ljudje ponujajo svojo delovno silo za vsako ceno. Ker jim zemlja ne donaša toliko, da bi prehranjevala vso družino in ker v današnji agrarni krizi ne morejo s prodajo pridelkov na trgu do gotovine, da bi si nabavili najpotrebnejšo obleko in obutev, pomeni za sproletarizirani kmetski sloj gotov, pa čeprav še tako slab zaslužek v tovarni izhod iz stisk in olajšanje bede. 8 OUZD je predočil te podatke na posebni karti Ljubljane z okolico, objavljeni v publikaciji: Delavsko zavarovanje v letih gospodarskega zastoja. 502 Sproletarizirano kmetsko prebivalstvo je za mlade industrije najpri-kladnejše sredstvo, da se z izrabljanjem njihove cenene delovne sile bogate ter v kratkem času razvijejo v konkurenčno sposobna in trdna podjetja. Priliv slovenskega kmečko-delavskega proletariata v tovarne je po vojni silno narastel ter je vedno večji, ker so odpadle skoraj vse možnosti izseljevanja; pred vojno se je vsako desetletje izselil v Ameriko večji del naravnega prirastka prebivalstva Slovenije. Danes se mora pretežni del tega prirastka zatekati v tovarne in tam iskati zaslužka. Razvoj glavnih industrij Slovenije v letih 1926—1936 (po številu delavstva). Število zavarovancev pri O. U. Z. D. in Glavni Bratovski skladnici v Ljubljani se je v 1. 1926—1936 gibalo kakor kaže naslednja tabela: Leto _______Število zavarovancev_______ Indeksne številke ________________OUZD. glav, brat, sklad. glav- brat- sklad- 1926 75-325 14301 100 1930 97-688 — - 1993 75-564 9746 70 (april) »O d/l — — Če iz števila zavarovancev izločimo glavne industrijske stroke se je v industrijah Slovenije gibalo število delavstva po posameznih strokah, kakor kažejo sledeče indeksne številke: * iM ¦Si >o rija a in z arska strija jska strija lil ilna strija istrija »irja rija ko in prec a kož strija is. lira in pija čna strija čilna strija bena strija čna strija ¦«• P s Kemi indu m 3 »oc a s S 3 a 3 -O 3 «n a a. 3 ss. g tj Grad znih hidi H-S ¦g« 1U Vi T3 S a -j-a L S H-S m a-rj O-3 03^ o-s Sku 1926 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1930 131 124 163 125 180 146 109 118 158 105 113 228 87 142 1933 48 87 82 98 208 113 71 90 98 90 75 92 89 94 1936 91 95 102 9fi 280 124 68 75 107 94 82 93 95 106 (april) Te številke nam nazorno prikazujejo valovanje zaposlenega industrijskega delavstva v Sloveniji v zadnjih 10 letih. Po največjem razvoju do 1. 1930., ko so napredovale vse industrije brez izjeme, sledi nenadoma ka- 503 tastrofalen padec v 1. 1933. nazaj pod normalo iz 1. 1926. pri vseh industrijah, izvzemši tekstilno, ki je tudi 1. 1933. zaposljevala večje število delavstva kakor 1. 1930. Slednjič lahko zasledujemo letos zopet pri vseh industrijah, razen pri lesni in industriji kože, počasno popravljanje položaja, ki je pa do aprila le pri malokaterih že preseglo število iz 1. 1926. Nadaljni razvoj boljše konjunkture bo pokazal, v koliki meri je industrija, ki se je za časa krize gotovo tudi močno racionalizirala, sposobna že za-posljevati število delavstva iz 1. 1930. Vsekakor pa lahko iz tega razgleda po minulem desetletju ugotovimo, da industrija Slovenije na današnji stopnji razvoja ne more v večji meri zaposliti onega prirastka prebivalstva, ki se je pred vojno lahko izselil v Ameriko, ki pa je pri današnjih spremenjenih razmerah prisiljen iskati zaslužek doma. Te številke nam dokazujejo, da se industrija Slovenije mnogo prepočasi razvija v primeri z vedno večjim prilivom kmečkega prebivalstva s propadajočih kmetskih posestev vanjo. Zanimivo pa je zasledovati gibanje delavstva v minulem desetletju še v neki drugi smeri. Mislimo tu na gibanje delavstva po mezdnih razredih. To gibanje je razvidno iz sledeče tabele: število zavarovancev (Indeksi) Mezdni razred Dnevni zaslužek 1926 1931 1933 1935 (september) I. do 8 Din 100 82 60 60 II. preko 8— do 960 Din 100 34 46 56 m. 9-60 „ 11-60 „ 100 410 430 515 IV. „ 1160 „ 14— „ 100 155 168 173 v. „ 14-— „ 16-80 „ 100 54 84 121 VI. „ 16-80 „ 20-— „ 100 74 88 128 vn. „ 20-- „ 24-- „ 100 108 132 145 VIII. „ 24"— „ 28 80 „ 100 122 129 136 K. „ 2880 „ 34-— „ 100 116 88 91 X. „ 34-- „ 40-- „ 100 136 81 83 XI. „ 40-- „ 48-— „ 100 108 70 79 xn. preko 48 Din 100 187 93 84 Vidimo, da se je v 1. 1935. znatno popravilo število delavstva v nižjih mezdnih razredih (do 28 Din dnevne mezde) razen v prvem razredu, dočim število delavstva v najvišjih razredih še daleč ni doseglo normale iz 1. 1926. 504 tevilo delavstva v nižjih mezdnih razredih je bilo že v letu 1955. večje od števila v 1. 1951.. v višjih mezdnih razredih pa se popravlja le polagoma, v najvišjem celo še nadalje pada. Iz tega moremo sklepati, da se zaposljuje delavstvo v naraščajoči konjunkturi z daleč slabšimi mezdnimi pogoji, kot pred nastopom krize. Industrija v Sloveniji gre res, kakor je razvidno iz naraščanja števila delavstva v zadnjih dveh letih, novi, boljši konjunkturi nasproti, toda slovensko delavstvo bo, kakor kaže gornja tabela, pri sedanjem nizkem stanju mezd deležno dobička te nove konjuknture že v daleč manjši meri, kakor za časa konjunkture pred krizo. Življenjski standard delavstva v Sloveniji pada. Zaključki. Industrializacija Slovenije po vojni nikakor ni toliko napredovala, da bi industrija mogla zaposliti vse sproletarizirano kmetsko prebivalstvo, ki pritiska s podeželja na delovni trg Slovenije. Zato nastaja v Sloveniji iz leta v leto večja industrijska rezervna armada, ki izhaja iz obubožanega podeželja in poplavlja delovni trg. Na drugi strani meče racionalizacija v nekaterih glavnih industrijah (rudarstvo, kovinska industrija) do tedaj zaposlene delavce na cesto. Slednjič veča stisko na delovnem trgu Slovenije še okolnost, da podpira država v drugih pokrajinah nekatere industrije, ki jih ima Slovenija dovolj razvite za potrebe cele države; iz tega vzroka se zapirajo obrati Slovenije. Pozabiti pa ne smemo tudi na dotok cenene delovne sile z juga države, ki tudi tlači mezdo navzdol. Posledica vseh teh razmer je, da povprečna zavarovana mezda v Sloveniji že od 1. 1950. dalje neprestano pada ter pada tako tudi delavstvo v Sloveniji v vedno večjo bedo in pomanjkanje. Čim pa smo ugotovili tesno povezanost delavstva v industriji Slovenije s podeželjem in odvisnost tega od prilik, pod katerimi dela delavstvo v industriji, zlasti pa od višine mezd, vidimo, da se s padanjem teh slabša tudi položaj na našem podeželju. Ker pretežni del slovenskih kmetskih gospodarstev ne donaša toliko, da bi se mogla preživljati cela družina na njem in je potrebno, da posamezni člani hodijo na delo v tovarno, sta kmečko podeželje in industrija tako neposredno povezana, da se nahaja prvo v veliki odvisnosti od druge. Spričo te sestave našega industrijskega delavstva pomeni vsako izboljšanje delovnih pogojev v tovarni in povišanje mezd tudi izboljšanje razmer na podeželju. Izkoriščanje in prekomerno izrabljanje delovne sile v tovarni pa zopet ne zadene samo neposredno prizadetih delavcev, ampak slabi in trosi zdravje in sile naše kmetske sredine. 505 Tako postanejo zahteve delavstva po izboljšanju delovnih pogojev in višjih mezdah zahteve vsega slovenskega delovnega ljudstva v mestih in podeželju. S tem pa postanejo naši socialni problemi del narodnostnega — slovenskega vprašanja. Današnje stanje v industriji Slovenije ni samo plod svetovne gospodarske krize, marveč v veliki meri tudi posledica današnjega političnega položaja slovenskega naroda. Slovensko delavstvo stoji s svojimi zahtevami sredi ostalih plasti slovenskega naroda in njegovih političnih in gospodarskih zahtev, ki so prav tako tudi zahteve delavstva, ter jih bo ravno ono, na čelu slovenskega delovnega ljudstva, tudi dokončno rešilo. 506