Sfev. 190.	(Posamezna številka 8 vinarjev.)
Izhaja vsak-dan, tudi ob nedeljah In prazniki*,
ob 5 zjutraj.
Crednifcvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega ?t. 20. L ncdstr. — Vsi doplst naj s« pc£iIj*]o oredništvu lista. Nefrankirana pUma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lrstr.ik konsorcij li? a .Edinost* — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge t Otr ejenlm poroštvom v Trstu, uiica Sv. Frančiška At Škega št. 20. TeJefon uredništvi in uprave ftev. 11-57.
Naročnina znala: Za celo leto....... k 31 20
Za pol leta..................... 15*60
za tri mesece...................... 780
ii nedeljsko izdajo za celo leto •••••• m 6 20
ta pol leta....................m 3*30
V Trstu, v srede. 11. julija 1917
Letnik XIII.
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone-
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov................. po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............X- -
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno !• upravi .EdinosU* — Plača in toži se v Trstu.
Upr,X«J?JrS?4S 0dd£<* " n«h«J«ta v ulici Sv. Frančlik* Asittega «.30. — Poitn ohranil nični račun 5t. '41.652.
Z Dunaja.
(OJ nagega posebnega poročevalca.)
MINISTRSTVO 24 ČLANOV.
Resnost ali fantazija?
9. julija 1917.
Danes je me* J časnikarji in poslanci živahno razpravljanje o članku v praških -Narodnih listih-, "ki govori v imenu nekih dobro poučenih krogov o ožjem ministrstvu 10 članov in o širšem 24 članov.
—	To ministrstvo nai bi stopilo v življenje takoj po odgoditvi poletnega zasedanja. Poleg sedanjega minist. predsednika bi bili v ožjem ministrstvu še 4 Nemci, 2 Ceha. 2 Poljaka in 1 Jugoslovan. — V širšem ministrstvu pa bi bili še: 5 Ntffn-cev, 3 Čdii, 2 Poljaka, 1 Jugoslovan, 1 Romun. 1 Italijan, 1 Rusin, \ si iz poslanske zbornice. — Ožji ministrski svet bi se bavil edino le z resortnhni vprašanji; vsa narodnostna, jezikovna in politična vprašanja pa bi spadala v širši min. svet.
—	Naloga teh 14 ministrov bi bila pred vsem ta, da bi bili posredovalci meU parlamentarnimi strankami m med narodi v državi na eni strani, vlado in krono na drugi.
Za nas Jugoslovane je zanimivo to, da 1-; mogel biti resortni minister Slovenec. Krajan pa Hrvat in narobe. — In imenujejo ^e tudi že imena, ne da imenovani možje le kaj slutijo o tem. Uineje se, da teh kombinacij danes še ne morem objavljati.
Naravjio je, da ie tako daleč selgajoča vest zbu-ila upravičeno presenečenje in ugibanje: jeli na njej kaj realne podlage aii je le fantazija. Mnogi so se takoj izrekli za — poslednje.
Toda kmalu so prišli glasovi: saj to ni nič novega, s to veliko idejo (čeprav ne v m^kem obsegu!) se je bavil že padli min. predsednik grof Clam Martinic, — in pa: v merodajnih krogih hočejo na vsak na-win, da bi se čim prej pričelo s konkretnim delom za ustavne načrte in za ureditev jezikovnih in narodnostnih razmer. — A tako nalogo bi moglo izvršiti edino le predlagano veliko ministrstvo, v katerem bi bili primerno zastopani vsi avstrijski narodi.
\ dopisu o državnem svecu sem tokrat
mogel šele namigniti, da je prinesel to misel min. predsednik iz Laksenbur-ga po avdijeuci pri obeli cesarjih. Drugi dan so :uk. listi že mogli trditi, da je bil to nalog krone.
Tudi o tej bombi, ki se je razpočila v N. L.«, trde tu nekateri politiki, da ima visoko zaslombo in je njen namen ta,
spraviti jo v razgovor. Po rezultatih, ki bi se |H>kazali na vseh straneh, bi potem šele sodili, ali morejo stopiti v javnost s tako rešitvijo vprašanja o bodoči vladi in boJOčem sistemu.
Vredno bi bilo morda še pripomniti, da se tu smatra v nekaterih krogih tudi ta nalrt za jK)sledico sestanka obeh cesarjev v Laksenburgu. Kriza na Nemškem ima brez dvoma velik vpliv na razvoj naših domačih političnih in parlamentarnih od-nošajev. Tam silijo velike preineinbe v ospredje. Poleg skorajšnjega odstopa državnega kancelarja, ki je prorokoval bo) na življenje in smrt med Germanstvom in Slo v anstv '-.i!, se še>»eče v tuk. krogih tudi o Možnosti od>topa jako visokih oseb. ki : o svetovnemu miru v napotje. Vsi preveč osumljeni in okrivljeni možje naj bi se umaknili novim veličinam, ki imajo še či-«4e roke — in ž njimi bo mogoč dogovor o svetovnem miru in novem položaju in . narodi cele Evrope. — V Avstriji že imamo celo vrsto novih činiteljev na odgovornih in merodajnih mestih. — potrebujemo le še močne vlade, ki bi slonela na zaupaniu večine avstrijskih narodov.
Tu Ji iz včerajšnje avdijence posl. Do-berniga pri cesarju se euje. da je veljala v prvi vrsti ustavni reformi, katero naj bi izvedla parlamentarna vlada. — Popoldanski hrem jeiiblatt« dostavlja, da bi moral stati taki vladi tudi že izkušen parlamentarec na čelu.
O velikem ministrstvu 24 članov pravi >Fremdenblatt« ie toliko, da v nemških krogih ničesar ne vedo o tem. kdo je v
, ozadju za to vestjo. Nič več! In vendar > tovalcev izjavil, da smatra kmetijstvo in in plenu. Koncem bojev, ki so se razvili i morajo tam vedeti, kdo tiči za tem gr- J gospodarsko produkcijo v okviru vsega j včeraj severo-zapadno Stanislava, so bile
I mom. O tem se list seveda ne izjavlja.
»Neue Fr. Presse« pravi, da nemški krogi nič ne vedo o takem načrtu. Saj tudi o državnem svetu niso ničesar vedeli! —
V Jugoslovanskem klubu ni še prav nič znano o resnosti take kombinacije. Sie^r pa je ostalo čez nedeljo le malo poslancev na Dunaju.
Za odpravo izjemnega stanja na Štajerskem. Posl. dr. Benkovič. dr. Korošec in
tovariši so podali danes obširno utemeljeno interpelacijo proti izjemnemu stanju na Štajerskem. Ker je ta dežela pač že jako oddaljena od vojnih dogodkov, zahtevajo, da se to izjemno stanje takoj odpravi.	___
Poslanska zbornico.
DUNAJ, 10. (Kor.) Predsednik dr. Gross je naznanil, da je podelil posl. Klo-faču enomesečen dopust.
Poročevalec dr. Freissler je poročal o sklepih odseka za vojno gospodarstvo glede pcoblastitvenega zakona Ln izjavil, •da je častna dolžnost zbornice, da odpravi naredbe § 14 in vzpostavi ustavno razmerje. V kratkegi bo treba zahtevati energične odredbe v vprašanju premoga in oblačil. Prosi končno za sprejem predloge. (Odobravanje.)
Min. pred. dr. Seidier: Gotovo ne bi bilo umestno, ako bi ob tej priliki razpravljal o tisočletnem vprašanju, ali se zamoremo preskrbi z blaigiom poprej približat: tzasebno-gospodarskian potom in ali bo bodoči prehod v mirovno gospodarstvo bolj prepojen s skupno-gospodar-skimi elementi, kakor narodno gospodarstvo pred vojno. Opozarjam le, da se nahajamo od pričetka vojne v stanju izoliranosti in da se radi tega, kakor v drugih državah, niso smele opustiti odredbe, ki naj bi omogočile izhajanje z obstoječim. O takojšnji krenitvi s te poti sploh ne more biti govora. Pač pa se vlada popolnoma strinja z vojno-gospodarskim odsekom v i lažiranju, da se nove vojuo-gospoiui >ke odredbe r.e smejo več izdati potom § 14. Istotako vlada tudi nima nič proti temu, da se na podlagi cesarske naredbe z dne 10. oktobra 1914 že izdane naredbe predlože parlamentu in na njegovo zahtevo razveljavijo. V ostalem priznava vlada umestnost predloženega zakonskega načrta. (Živahno odobravanje.)
Posl. Vanek ie tekom nadaljevanja debate o vojno-gospodarskem pooblastilnem zakonu izjavil, vla bo njegov klub s pridržkom nekaterih iz p r ui; injev a ln i h pied-logov glasoval za m t Jogo. Posl. Bau-chinger je naglašal. In \ otum krščanskih socsalcev ne pomeni zaupnice. Oovorn k je pro:estiral proti centralam in zahteval da se iih kolikor mogoče hitro odpravi.
Posl. Jarc je predlagal dodatni predlog k § 1, glasom katerega naj se vladi dovoljena poinamoč omeji na dobo 4 mesecev. dalje izpremembo k $5 3, ki zavezuje vlado. Ma poroča koncem vsakega meseca zbornici o odredbah, izdanih na podlagi zakona. Škodo, ki >o je povzročila vojna vsemu kmetijskemu stanu, bo treba popraviti z velikopotezno agrarcem prijazno zakonodajo. V prehodnem gospodarevu bo povzdiga produkcije igrala najvažnejšo vlogo. V splošno agrarno reformo, ki naj se uvede po vojni, morajo spadati: Izvedba agrarnih operacij v svrho novega formiranja kmetijskih obratov. ureditev zavarovalništva, reforme v kolonizaciji v svrho ustvaritve primernih velikih kmetijskih obratov z razlastitvijo veleposestva, ki ni izvršilo svojih dolžnosti, kar se tiče prehranjevanja države. Jugoslovani, ta državi zvesti in delovni na-roJ. je trdno prepričan, da bo zamogcl pri preurejanju države sodelovati kot svoboden narod med svobodnimi narodi. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih.)
\ Jitelj poljedelskega ministrstva dr. trti je z ozirom na želje in pritožbe kme-
gospodarskega življenja kot najvažnejši temelj, katerega zvesta gojitev omogo-čuje ohranitev produkcijskega dela cele države. Vedno težje postaja delo onih preostalih, ki lma|o svojce na bojišču, delo žen, otrok in starčkov, ki delajo narav nost čudeže. Kljub vsem težkočam kme tovalci vztrajajo in izpolnjujejo svojo dolžnost. Kar se tiče vojno-gosipodarskih odredb, je gotovo, da je marsikaj v praksi prek ruto in da se je, morda doseglo vča-s<h Tudi ravno nasp otno od nameravanega. Toda v tretjem vojnem letu ne mo remo z enim skokom preiti v nasprotno načelo. Treba je predvsem, da se trdote in zla. ki so s pokazala, iz gladijo. Glede izvajanja poslancev Maixnerja in Jarca je govornik izjavil, da bo storil vse potrebno.
Nato sta govorila še poslanca Prašek in Cingr, nakar je brla debata zaključena Po govorih generalnih govornikov je predsednik naznanil, da je posl. Maixner umaknil svoj manjšinski predlog, da naj se zakon izroči zopet odseku. Poročeva lec dr. Freissler je prosil, naj zbornica odkloni vse izpreminje vahie predloga in sprejme predlogo, kakor jo .prelaga odsek, Pri glasovanju je bil zakon v obliki, ka kor jo je sestavil odsek, sprejet z dodat nim predlogom poljskega poslanca viteza Moraczewskega k § 1, glasom katerega se morajo odredbe vseh vrst izdati šele potem, ko se izrazi o njih v to svrho izvoljeni posebni odsek zbornice. Ostali iz preminjevahii predlogi so bili odklonjeni in sprejet zakon v tretjem čitanju.
Nato je bila razprava prekinjena. Pri hodnja seja v četrtek, 12. t. m., z dnevnim redom. Učiteljska službena pragmatika Ln poročilo begunskega odseka o zakoniti ureditvi državne begunske oskrbe.
Ministrski svet.
DUNAJ, 9. (Kor.) Danes popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Serdierja daljši ministrski svet.
P O H L I S TEK
Milijonar, ki ie izginil.
Roman. Francoski spisal Evgeu Chaveue-
— Stoj! —
ie \ zkiiknil. - sedaj je ravno pravi	stopim k <Je Loze rilu.
da se takole iepo spora/govorim žnjim. Po tristo tolarjev za minuto, kot mi ie ponudil zadnjič na s. dišču.
Nato je Han ha pohitel na vrt tu odiain skozi mala vratca k a.&iorju (iardie. pri katerem je stane val de Lozeril, k<»t je rekel, pričakujoč popolnega okrevanja.
Br chetov značaj se je v resnici popolnoma ?zpremenil. Prav čisto nič ni bik* opaziti :ia nicm one bojazljive milobc moža. ki je skoraj *Jo svojih šestdesetih let čepel med akti v odvetniški pisarni. Dočin mu je ostala dobrovoljna vnanjost. si je pridobil sedaj krepko voljo, ki se je scJaj večkrat zalesketaJa v drugače tako
! plavi h njegovih očeh. Omršavel je pač precej, a videti je bilo. da mu je to le koristilo. kiijti samo zdravje ga je bilo.
Kdor ga ie videl tako naravnost pomlajenega. je moral misliti, da je pač preveč skromen, da na podlagi svoje starosti posveča Avrori samo očetovsko ljubezen.
Vendar je Brichet živel popolnoma kot starec, ki se na večer svojega življenja ne zanima za drugo kot za svojo telesno nego. Oči vidno je imel največji užitek v jedi in spanju. Vstajal je precej pozno in ieu-1 ie obilno. Dočim prej ni bil hud iedec, je bil sedaj pravcati požeruh, a se ie veiidar vedno sam zaradi tega norčeval napram Pavlini, ki je začudeno gledala. tako so izganjale jci-'i z njegovega krožnika.
Po večerji je Brichet vedno nežno poljubil Avroro in Pavlino na čelo in šel spat. Spcmljal ga je vedno Colard. ki ga je tudi slačil. Ali Colard je ostal ])ri njem potem vedno še po tri ali štiri ure.
Zuezna onnadnaporočiltL
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 10. (Kar.) Uradno se razglaša: 10. julija 1917.
Vzhodno boilš&e. — Pri armadi nadvojvode Jožefa živahnejše poizvedovalno in topovsko delovanje. Pri Stanislavu so se vseli včeraj zjutraj ponovni boji mas. Zvezne čete so odbile več napadov, vendar so bHo proti večeru pred naraščajočim pritiskom sovražnih mas umaknjene za dolnjo Lukovico. Sovražnik ponoči ni pritiskal za nami. Severno Dnjestra so bili Rusi precej mirni. Naše napadne čete so delovale uspešno. Med gališko mejo in Vzhodnim jezerom je na več krajih topovski boj zopet oživel.
Italijansko In jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno.
Načelnik generalnega štabav
NEMŠKO.
BEROLIN. 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. julija 1917.
Z&padno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji je bil topovski boj ob obali, pri Ypernu in vzhodno \Vytscfaaete silnejši, kakor zadnje dni. Sunek angleške pehote jugozapadno f1o!iebcka je bil odbit Tudi severovzhodno Messinesa, pri Lensu in Fresnoy in seve-rezapadno St. Ouentina so se vršili izvidni boji. — Armada nemškega cesarjeviča: Ob Cheminu des Dames je ogenj zvečer naraščat Ponoči so Mil delni napadi Francozov južno Conrtezona in jugovzhodno Cerny odbiti. — Armada vojvode Albrehta: Nobenih posebnih dogodkov.
Vzhodno bojišč«. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Rigi, Dvinsku in Smorgonu se je bojno delovanje povečalo. Pri Bohmovi armadi so MU Rusj med Stripo in Dnjestrom precej nedelavni. Po d vzet ja naših napadnih čet so nam na več točkah prinesla dobiček na ujetnikih
Ko je nekikrat Pavlina izrazila svoje začudenje, da se toliko časa mudi pri o-Četu, je Colard smehljaje se odgovoril:
—	Bojim se, da vaš gospod papa še vaJno ni ozdravljen svoje potovanjske strasti.
—	Pa vendar ne misJi zopet jx>tovaii vam? je vzkliknila Pavlina prestrašeno.
—	O, nikakor ne, kajti čuti se v vaši bližini tako srečnega, da nikakor ne misli več na tako abotnost. Toda ker ravno sam noče več v svet, ga zelo veseli, da vsai v spominu potuje po vseh onih deže-ah, ki jih je prepotoval v resnici.
—	No, in?
—	Vsak večer mu moram čitati knjige, ki jih je prinesel cel kup s seboj. Potem posluša s 'tako pazlflvostjo, da ne zaspi po več ur.
Pomirjena vslcd te izjave, se Pavlina potem ni več brigala za to, da je Colard zvečer toliko časa asrtjil pri njenem očeta.
umaknjene naše čete za dolnji tok Lukavice. V območju drugih armad nobenih večjih bojnih dejani Macedonska fronta. — Položaj
je neizpremenjen.
* * •
Meseca junija je bil uspeh bojev proti sovražnim zračnim silam dober. Naši nasprotniki so Izgubili 220 letal In 33 pri-veznih balonov. Naše izgube znašajo 58 letal in 3 privez ne balone.
Prvi generalni Kvartirmojsters ~ pl. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 9. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na Črveni steni in Dobrempolju živahen topovski ogenj. V kolenu Černe, pri Paralovu, je eden naših napadnih oddelkov prodrl v italijanski strelski jarek in privedel ujetnike 61. italijanskega polka. Pri Orman-liju smo razgnali z ognjem angleški konjeniški oddelek. Na ostali fronti pičlo bojno delovanje. Pri Petriču je bilo sestreljeno eno angleško letalo. Kapitan Odvier je bil ujet. — Romunska fronta: Zapadno Mah-mudije so se sovražni oddelki na več točkah poizkušali približati našemu bregu, a so bili pregnani. Zapadno Tulceje pehotni ogenj.
TURSKO.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na levem odseku kavkaske fronte raz ven običajnega patruljnega delovanja na več točkah živahnejši topovski ogenj. — Na sinajski fronti ste bili dne 8. t. m. sestreljeni dve sovražni letali. Posameznosti manjkajo.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 9. (Kor.) Wotffov urad poroča: Eden naših podvodnikov je v Atlantskem morju uničil zopet 31.500 ton. Med potopljenimi ladjami je tuli oborožena angleška pomožna vojna ladja »Syl-via«, ki je hotela prepeljati zadnji ameriški podvodnik v Evropo. Za podvodnik določeni poveljnik je bil ubit.
Politična kliza o nemčIJI.
Kronski svet v Beroiinu.
BEROLIN, 9. (Kor.) Wolffov urad poroča: Popoldne se Je vršila pod predsedstvom cesarja v palači 'državnega kance-larja seja kronskega sveta, ki so se je raz-ven pruskih državnih ministrov udeležili tudi državni tajniki državnega urada.
BEROLIN, 10. (Kor.) Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je bdi pri včerajšnjem kronskem svetu navzoč tudi pruski prehranjevalni komisar Michaelis. ki ga imenujejo kot naslednika dr. HeKieri-cha ali celo državnega kancelarja.
Bavarski poslanik v avdijeuci.
MONAKOVO, 9. (Kor.) Potrjuje se, da je bil bavarski poslanik grof Lerchen-feld v nedeljo sprejet od cesarja v avdi-jenci, na kateri se je razpravljalo o splošnem političnem in vojaškem položaju.
Plenum rajhstaga odgođen na sredo.
BEROLIN, 9. (Kor.) Plenum državnega zbora je bil po kratki razpravi socijali-stične interpelacije odgoden na sredo. Na dnevnem redu te seje se nahaja debata o vprašanjih vname in notranje politike in pa vojiKi-kreditna predloga.
Nac. liberalci odklonili nameravani sklep glede vojnih ciljev.
BEROLIN. 9. (Kor.) Kakor se govori, so narodni liberalci na strankini konferenci odklonili nameravani sklep glede vojnih ciljev. Sedaj so se vršila inter-frakcijonalna posvetovanja, da se najde <aka druga oblika sklepa, ki bo zadovoljil tudi narodne liberalce. Kakor se govori, se bo še danes vršila seja pruskega državnega ministrstva, ki bo razpravljala o nameravanih izpremembah v pruskem ministrstvu.
Glasilo centrumašev o zadnjih dogodkih v rajhstagu.
BEROLIN, 9. (Kor.) Organ centra Ciermania« objavlja o zadnjih 'dogodkih v rajhstagu iz parlamentarnih krogov sledeče važno poročilo: V proračunski komisiji je nastopil posl. Erzberger z akcijo. \i stremi za tem, da naj se rajhstag izrazi glede vojnih ciljev. Ta akcija je zamišljena kot ponovno priznanje vojnega programa z dne 4. avgusta 1914, glasom katerega Nt 11:čija ne stremi po zmagi iz osvaja-željnosti. ampak hoče le braniti svobodo in saniostojnost in teritorijalno posestno stanje. V tej izjavi je bila dalje baje izražena okoliščfna, da je Nemčija prejko-slej pripravljena skleniti sporazumni mir, odklanja pa vse načrte, ki streme po gospodarski zapori in sovraštvu med narodi po vojni. Dokler bo sovražnik odklanjal tak mir, bo na'-aljeval nemški narod vojno z nezlomljivo silo. Centrum je že poprej sklenil, da bo podpiral akcijo Erz-jeri.erja. Poročilo pravi dalje: Akcija irna namen, da se pokaže inozemstvu, da izraža nemški narod potom na demokratični volilni pravici izvoljenega parlamenta jasno svotio voljo gtede politike vojnih ciljev. Da se spravi ta ideja do veljave, ie
potrebno, da prizna tudi vlada to stališče. Manifestacija pa bi uveljavila svojo popolno upoStevanje le teJjaj, ako se nemški narod udeleži potom svojih parlamentarnih zastopnikov vlade, vsled česar se pripravlja ustanovitev koalicijskega ministrstva, v katerega vstopijo vodilni pir-lamertarci vseh strank. Dalje se mora cesarjeva velikonočna poslanica taikoj polniti, da se ovržejo sovražna sumniče-nja, da pomeni le prazne obljuba Radi tega je potrebna v Prusiji reforma volilne pravice, za kar pride v pošte v le enaka, tajna iu direktna volilna pravica. V to svrho pa so potrebne tudi izpremembe v pruskem ministrstvu. E^oročilo >Ger-tnanie« zaključuje: Jasna manifestacija nemškega naroda za mir sporazum ljenja bo ojačila mirovno pripravljenost vsega sveta, dvignila v notranjosti Nemčije edinost in utrdila voljo za vztrajanje.
Načrti vlade glede rešitve krize.
BEROLIN, 10. (Kor.) Kakor se govori, je vlada pripravljena prepustiti novim možem pet ministrskih mest v Prusiji, v rajhu pa tri državna tajništva. Pozicijo kancelarja je treba smatrati kot trdno, ker niti centrumu niti socijalistom ne gre za samo izpremembo oseb.
Konference pri cesarju.
BEROLIN, 10. (Kor.) Cesar Viljem je poslušal danes poročila državnega kancelarja, ministra za notranje stvari in načelnika civilnega kabineta.
Razne politične vesti.
Revizija avstrijske ustave. Praski »Narodni Listy« objavljajo v nedeljski številki naslednje poročilo z Dunaja: Namerava se sedanji začasni kabinet takoj no odhodu poslancev na poletne počitniee zameniti z definitivnim kabinetom in ne čakati do jeseni. Ta definitivni kabinet bo številno zelo močan in bo imel dva dela. Sedanji voditelji posameznih resortov se umaknejo pravim resortnim ministrom, katerih bo devet. Teh de-vet reso rtov se razdeli tako, da bi pripadla Čehom dva, kolikor so jiii imeli za časa groia Stiir-gkha, Poljakom dva, Slovencem eden, Nemcem štirje. To bi bidi možje, ki niso člani poslanske zbornice, nekaj pa bi jih bilo članov gosposke zbornice. K temu jatru kabineta, ki bi ga tvorili ministrski predsednik — priporoča se, da bi sedanji začasni načelnik vlade postal tudi načelnik definitivne vlade — in devet resortniii ministrov, bi se priklopilo še 14 ministrov, ki bi bili vsi člani gosposke zbornice (? — prav bo pač »poslanske«; češki original se glasi: »vesmjes člerru snjemovny panskć«, kar pa je nesmisel -glede 11a sledeče podrobnosti) trije Cehi (eden iz kraljestva, drugi iz mejne grof ovi ne, tretji socijalni »demokrat), dva Poljaka (eden narodnjak, drugi socijalni demokrat), eden Italijan, eden Romun, eden Jugoslovan (če bi bil jugoslovanski resortni minister Slovenec, bi bil iz poslanske zbornice vzet Hrvat, narobe pa Slovenec), ostali pa Nemci, ki bi se razdelili tako, da bi bil eden iz sudetskih, drugi iz alpskih dežela, 'tretji pa socijalni demokrat. (Cu!-no, da se nikjer ne imenujejo Ukrajinci, niti med resortnimi ministri, niti med ministri brez listnice. Med 24 bi torej imeli Nemci ministrskega predsednika in 9 ministrov, Slovani brez M al or 11 sov 11, Lahi lx Romuni 1, nad tri milijone štejoči Malorusl pa nobenega ministra!) Ministrski sveti bi bili dvojni. Bavili bi se samo z resortnimi stvarmi brez vsake barve in brez vsakega narodnega, jezikovnega in političnega pomena 111 to bi bili ožji ministrski sveti, katerih bi se udeleževalo samo 10 ministrov. Kedar bi pa šlo za stvari narodnega, jezikovnega ali političnega značaja, pa bi se sestajal celi 24članski zbor. Največ bi pa bilo na tem, da bi ta kabinet prejel v ažno, nalogo, da solidarno, nj-inudoma in z vnemo poizkusi resno reformo ustave, spojeno z ureditvijo narodnih vprašani v kraljestvu Češkem, v Galiciji in na jugu Avstrije. Ta 24članski kabinet, zlasti njegovih 14 članov poslanike zbornice, bi izdelal popolne elaborate, ki bi se predložili kot podlaga za posvetovanje-ustavnega odseka poslanske zbornice, ki bi se ne privzel za člana nikogar drugega, temveč bi samo po posebnem tozadevnem sklepu i>okJieal k posvetovanju strokovnjake iz profesorskih in učenjaških vrogov. Stirinajsteri poslanci-ministri bi bili poleg tega posredovalci med posameznimi narodnostnimi strankami v zbornicah in med posameznimi narodi v državi na eni in nte'd vlado in krono na drugi strani. Poročevalec »N. L.« pripominja, da se mu je na viru, kjer so mu dali na razpolago te načrte, zagotavljalo, da žele politični krogi, da bi se z ene strani kmalu prešlo od začasne na definitivno vlado, ker je edino definitivna vlada sposobna za izvršitev pozitivnih priprav za izpremembo ustave in jaz;-tovne uredbe, z druge strani pa da bi se kar uajpreje začelo konkretno delo za ustavne načrte iu urediiev jezikovnih razmer. — Koliko jc resnice na teh načrtih za bodočnost, ne moremo presojati; vsekakor pa smo prepričani, da v kratkem izreče Jugoslovanski klub svojo
Stran II.
EDINOST11 ft ter. 190.
V Trstu, "dne 11. julija 191/.
mnenje o stvari, in njegovo mnenje bo. merodajno tudi za nas.
Vladna Kriza v Nemčiji. Kakor vse kaže. se kancelarju p!. Beihmann-Holl-wegu posrečilo za sedaj, da se je izogni] paJcu. vendar pa poudarja nemško časopisje. da se mu je posrbilo to le za kratek čas, kajti nemški narod da zahteva jasnosti in hoče vedeti, čemu naj nosi vse vojne žrtve in v kak namen naj vzitži do konca. Značilna je v tem pogledu izjava govornika nacijornhioliberalne Stranke v saksonskem deželnem zboru. Ta stranka je nastala v boju za zedinjenje Nemčfle in se je vedno izkazovala kot na j z veste j ša o-pora monarhije; sedaj pa je izjavil govornik te stranke, da »vojaki ne tvegajo svojega ži\ljen!a samo iz zvestobe do vladarja, temveč da njihova ljubezen do domovine velja narodu, čigar člani so.« Ta izjava s take strani je velepomembna za stvari, ki se razvijajo sedaj v Nemčiji.
Nemški Natkmalverband In notranji politični položaj. Z Dunaja se poroča 9. t. m.: Načelništvo nemškega Nationalver-banJa se it danes podrobno posvetovalo © predlogih glede sestave ustavne komisije in soglasno izreklo mnenje, da naj se vztraja -na že zavzetem stališču. Govorice, ki so se pojavile v javnosti o parla-mentarizaciji kabineta, ki naj bi se izvršila v najkrajšem času, so se ozjiačale za neutemeljene. Končno se je naložilo načelniku. da naj izrecno izjavi v jutrišnji konferenci načelnikov strank, da zbornica ne sme na običajne poletne počitnice, temveč da }e treba vztrajati na tem, da bodo dalje delovali najvažnejši odseki, da se bo zbornica od časa do časa mogla baviti s poročili teh Oisekov._
Aer evizaciiske stvari.
GOVEJE MESO.
Jutri, v četrtek, 12. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti izkaznici za živila in prot' izročitvi izkaznic št. 1, serije J.—IV. Na vsako izkaznico se bo moglo dobiti	mesa. — Prodaja se prične
ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah:
Sinigaslia. Barkovlje 41, Bin, Rojan 9, Callin. ul. Boroević 18, Concilia, ul. Vin-cenzo Bellini 1, Pellis. ul. Cecilia de Ritt-meyer 9, Paronitto, P. Caserma 6, Bene-dettich, ul. nadvojvode Josipa 8, Stanislava sky\ ul. S. Spiridione 10, Borgnolo. ul. Lazzaretto vecchio 52, Rivolt, ul. MassimiJiana 8, Vosak, ul. Cereria 6, Rocchtlli. P. Piccola 2, (za magistratom). Rodella, ul. Beccherie 11, Polacco, ul. Beccherie 47 (samo za Žide), Fabbro, ul. Marije Terezije 43, Simonetta, ul. delle Legua 4, Nicchetto, ul. Torrente 39, Polacco, ul. Torrente 30, Lenarduzzi. ul. Amalia 23. Godigna, ul. Farneto 747, Mor-nig. ul. Acguedotto 13. Pangotii, ul. Oiulia 18. Vattovatz, ul. Oiulia 17, Ottonischer, ul. Molmgrarftie 11. Illicher. Barriera vec-chia 8. Stern. ul. Barriera vecchia 31. Cossich. ul. Ugo Foscolo 2, Saifaro, ul. istitiito 28, Benedettich, ul. Piccardi 28. Jenco, ul. Rigutti 5, Krassnig, ul. Bosco 2. Coopcraftive Opcraie, ul. S. Marco, Rizzian, ul. deli' Istria 76, Rizzian. ul. del-1'Istria 1, Godina, Skedenj 50, Gatznig, Skedenj 138.
CENA:
Prednji deli s priklado po K 672 kg, zadnji deli s priklado po K 7'84 kg.
* o •
KONJSKO MESO.
Danes In jutri se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah:
Zerovnik, ul. Mura 7, Visintini, ul. Tesa 1, Vidmar, ul. Industria 5, Ur-sich, ul. Tesa 8, Fabbri, ul. Boroević 7, Guanin, ul. Cavana 8, Bergamasco, ul. Pane 8, Enei, ul. Ugo Foscolo 24, Enei. ul. Molingrande 12, Guanin, ul. Farneto 1, Lisiak, ul. Industria 8. Bonettini, ul. Me-dia .34, Siolino, ul. Castafcli 3. Rossi. ul. Farneto 3, Nordio. ul. Montorsino 7, Te-deschi. ul. Molin a vapore, Battistella. ul. Solitario 22, Pontoni, ul. Forrtana 22.
Cena?	po K 3'60 kg.
• * *
VINO.
Gostilničarji in krčma rji. ki so pri zadnjem razdeljevanju dobili vhk> od aprovi-zacijske komisije, so vabljeni, da od jutri, 12. t. m., naprej do četrtka, 19. t. in., pridejo po pripadajočo iiin količino vina (to je isto količino, kakor so jo prejeli zadnjič) in sicer v hangar št. 41, kjer ga bo tudi plačati. — Kot dokaz, da gostilniški, oziroma krčmarski obrat še zmerom posluje, si ho oskrbeti tozadevno potrdilo pristojnega policijskega komisarja.
Cene:
Prodajne cene belega in črnega vina se za sedanjo razdelitev določajo naslednje:
Znotraj užitntnskega pasu: Cena grosistov za gostilne hi krčme po K 4'20 liter;
Cena grosistov za domačo porabo po K 4*28 liter:
Cena grosistov za vino v steklenicah
DomaČe vesti.
Razpust občinskega zastopa. C. kr. na-
mestništvo je razpustilo občinski zastop občine Dol—Otlica (politični okraj Goriška okolica) ter je v sporazumu z goriškim deželnim odborom poverilo začasno vodstvo občinskHi poslov posestnika Francu Krape ž u v Dolu.
Informacijski urad organizacije oskrbnic vojotekih sirot bo v smislu sklepa predstojništva tekom poletnih mesecev samo enkrat na teden odprt za stranke in sicer vsak petek od 4 pop. do 7 zvečer. -- Predstojništvo obenem ponovno poživlja vojni&ke vdove in sirote, ki bi hotele prevzeti izdelovanje perila, da se zglase Čim prej, ker se potrebuje še zmerom večje število šivilj.
Zdravniška spričevala o zdravili očeh, ki se zahtevajo pri sprejemu v šole, bodo izstavljali vsi okrajni zdravniki In sicer za revne učence brezplačno, za premožnejše pa proti običajni pristojbini. Razen tega 4>o šolska zdravniška sekcija mestnega fizikata vsak -dan. izvzemši sobote, nedelje in praznike, od 12 op. do 1 pop. preiskovala šolske učence, ki se zglase v ten: uradu (ulica Cavana št. 19 I.) ter jim bo brezplačno izstavljala spričevala.
Razstava za varstvo dojencev. Prejeli smo: Zanimiva in v visoki meri poučna je razstava, ki jo je centralni državni zavod za materinsko in dojenško oskrbovanje otvorii v prostorih društva »Austria« v ulici S. S. Martiri. Izvnstne umetniške reprodukcije v vosku glavnih bolezni novorojencev služijo v pouk materam, poučujoč jih, naj se o pravem Času zatečejo po nasvet zdravnika in kako naj zdravijo dojenca. Vsi predmeti, ki služijo v zdravje in oskrbovanje dojenca (gojenje kože, kopel j i, perilo,) so predočeni v lepih modelih. ki bodo širili v širokih krogih našega prebivalstva poznavanje hranjenja in higijene otroka. Z ozirom na veliko važnost te sedanje razstave se je zato na'iejati velikega obiska. Matere, zaročnice, babice, zasebne institucije naj ne opuste obiska te razstave, sosebno šc z ozirom na malenkostno vstopnino (40 vinarjev). — Okrajna blagajna jc že dala lep izgled, nakupivši neko število vstopnic za svoje zavarovance. Za korporacije ie cena 20 vinarjev, za nad 30 oseb 10 vin. Pridržujemo si za pozneje podrobneii opis razstave.
Refekcijskemu odboru v blagohotno
upoštevanje. Ako je bila katera izmed dobrodelnih vojnih naprav in akcij zares srečna ter vse pohvale vredna, je gotovo ona za razdeljevanje hrane revnim otrokom -šolarje m. Veliko, zelo veliko je bilo prej otrok, ki niso imeli sploh nikakega ali pa zelo pičlo in revno kosil-ce. Naravno: Matere so danes glede hrane na tako težavnem stališču, da je ioj. Nič in nikjer ni dobiti ničesar, ali pa le za take cene, katere premore samo malokdo, ki je desiamo najbolje založen. Mnogo je tudi mater, ki morajo na <Je1o, da si kaj pridobijo hi prislužijo, drugače in brez takega prislužka bi ne mogle nakupiti niti aprovizacijske malenkosti, ter nimajo časa niti česa skuhati za kosilo. Ti in še mnogo drugih vzrokov je, da so morali ubogi otročiči trpeti glad. Hvala torej vsem onim, ki so se usmilili revnih otročičev ter poskrbeli, da se je uresničila ideja razdeljevanja hrane. Kajti odrastel človek zna In razumeva okoliščine in tuli potrpi, otrokom pa tega ni lahko, da. nemogoče umeti. Samo nekaj nam je na srcu, kar bodi tu omenjeno in za kar prosimo odbor, da vzame to blagohotno na znanje in ukrene čim prej potrebno. Mnogo je namreč še otrok, ki ne smejo k razdeljevanju kosila, ker se niso javili svo-icčasuo za to, in to otrok najrevnejših slojev. Res, povsod je treba rc.da. Ali v današnjih razmerah vidimo vedno in povsod izjeme. Saj drugače tudi ni mogoče. Zakaj, se niso priglasili? Mnogo je vzrokov. Nekateri, recimo, niso bili onih dni v šoli radi bolezni itd., drutri niso razu-meli, osobito otroci slovenskih in italijanskih staršev, ki zahajajo v nemško državno ljudsko šolo in niso zatorej doma nič povedali o tem. Zopet drugi so pozabili. Je tudi takih, ki takrat niso potrebovali podpor, danes pa so v največji bedi bodi tZ tega ali onega vzroka. Vsaka mati pa tu-i nima časa. da bi vsaki dan in še natančno čitala časopise in ukrenila vse. Naravno je torei. da revice marsikaj pozabijo, ko so skoraj napol zmešane samih skrbi, premišljevanja in večnega beračenja. čakanja, tekanja itd. Prosimo torej slavni odbor v Imenu teh revnih sestradanih otročičev, ki niso deležni te dobrote, ker se niso pravočasno vpisali, naj se jili usmili in pripusti čim prej h kosilcu. \ko /e ni mogoče vseh brez izjeme, pa vsaj one revnejših slojev, katerih starši S2 zamorejo izkazati z rdeče prečrtano izkaznico.
Zrelostni Izpiti na c. kr. pomorski akademiji v Trstu. Končnim izpitom v 111. tehničnem tečaju, ki so se vršili 9. in 10.
po K 4*40;
Cena zadrug za vino v steklenicah po',1!1*1: se JC Podvrglo S kandidatov. Z od-K 4*40-	hko je napravil izpit Rthard Mattel, zako-
Cena vinotočev za prodajo čez uiico initiri	pa so zadostili: Bruno
po K 4 00 liter;	j Agostims, Miroslav pl. Ivanisevič, Milan
Cena gostilen, krčem in vinoto'ev za j Ivanetie, Niko Petronić. Emil Renčel, Iv. ločenk v lastnih lokalih po K 4 oo liter; 1 Scamperle in Karel Retzbach.
Cena za hotele in restavracije po K 4*h0 liier.
Izven u/itn nskega pasu:
Cena za gosiilue in krčme po K 4"52 iiter.
Te cene so se določile na podlagi gradacije. s katero se je ugotovilo pri belem vinu 10*3 stopinje, pri črnem vinu pa 10'25 stopinje.
S Prošeka. DovrŠuje se tekoče šolsko leto na vseh šolah, pri nas na Proseku-Kontovelju je bik) zadnje zaključeno že 15. julija 1915. I. Torej ste minili že celi dve šolski leti, da nima naša štiristo broječa mladina pouka. Akoprav smo v okrožju vojitih operacij, rma .vendar vsaka vasica našega tržaškega ozemlja svojo šolo, v kateri je deležen naraščaj izobrazbe in vzgoje, ki izpopolnjujeta človeka; kje -torej naj se mladina izobrazi, če ne ravno v šoli? Za svojo univerzo jo imajo, njo spoštujejo vaščani in zanjo se brigajo. In mi? kako mar je tudi nam šola, toda vsa naša briga je bila 'doslej zaman! Ni dovoli, da trpimo vsled vladajočega težkega časa vsestranski, tako da nam beda leze skozi vsa okna v hiše In se strehe •takorekoč rušijo nad nami, je bržkone po mnenju gotovih oblasti nekako še potrebno, da nas vrhu vsega zla še muči skrb zaradi vzgoje naše mladeži, za katero se ne moremo pri najboljši volji brigati več. Zato si dovoljujemo do kompetentne o-blas»ti javno staviti vprašanje gledć vzpo-stave naše skupne šole! Preti» letom so se nekateri naših mož z g. vaškim načelnikom vrlo zavzeli za našo šolo; celo tozadevna komisija je došla pregledovat zasebne prostore, ki naj bi za silo nadomestili naše šolsko poslopje — dve leti že pretvorjeno v vojno bolnišnico. In ta šolska zadeva je menda še nerešena zaspala spanje pravičnega. Nestrpno se zgražajoči zaman ugibljemo po vzroku zavlačevanja rešitve našega šolskega vprašanja. Potrpežljivost nas je davno že minila in zato pravimo naravnost: škandal je ta brezobzirnost, oziroma brezvestnost naših oblasti napram naši vasi, pravcati pastorki v tem pogledu! — Kako dolgo pa se misli še odlašati z vz-pestavo našega zlasti v tem veleresuem času neobhodno potrebnega šolskega za-vo-'a?! Ne dolgo tega smo brali velepo-membno izjavo našega presvetlega vladarja o šoli napram poslancu-učiteiju: Da bi se šolski pouk brez prek in jenja vršil, je bistven javni interes. Izdane so bile tudi tozadevne naredbe. Poleg nadaljevanja poiika je gilavno vzgojno delovanje, ki ga mora šola razviti, da izravna nedo-statek očetovske avtoritete.« Končno bi svetovali pristojnim oblastim. Če že ni mogla imenovana komisija tedaj dobiti primernih prostorov, naj se še tekom nastopnih počitnic zgradi vsaj za silo pouku odgovarjajoča baraka, kamor bi neizrečeno raiši pošiljali svoje najdražje, nego =da se nam potepa m izprija v naši odsotnosti, ko moramo ostali s trebuhom za kruhom. Z vso pravico torej zahtevamo odločno: vrnite nam vendar že našo šolo, katere je naša deca edina na vsem Tržaškem iz neumljivega razloga oropana že celi dve le?ti, prav tako odločno pa tudi odklanjamo prisiljene bergle, ki se za poizkušnjo vsiljujejo našim revnim, zai ostavljenim otrokom!
Vrlemu možu v slova Od Sv. Ivana nam pišejo: V nedeljo se je poslovil od nas Svetoivančanov naš priljubljeni kapelan, gospod Virgilij šdek. Res, ne spominjamo se, da bi se bili kedaj na tako genljiv način poslavljali od svojega dušnega pastirja, genljiv, pravim, ker je prišlo to vsem prav od srca! Bil je vsem priljubljen, velikim, malim, izobražencem in preprostim ljudem. In naši malčki. Za koliko lepih nauke-r, zgledov, požrtvovalnosti mu morajo biti hvaležni! Kako jih je znal z lepo, včasih resno, včasih šaljivo besedo pridobiti zase, in sledili so mu prav radi, po dobrih poteh, na katere jih je navajal. Vsakega, še tako majhnega otročiča je nagovoril, pa naj ga je srečal kjerkoli, za vsakega je imel prijazno besedo, povsod je poprašal, svetoval in pomagal, kjer ie le mogel. Da, pomagali Suknjo bi bil stekel, da bi s te:n koristi! svojemu bližnjemu. Našim vojakom, ki so bili na raznih bojiščih in v ujetništvu, je fjisal v vseh mogočih jezikih. In ravno radi svojega velikega znanja — kolikor vem — nas je moral zapustiti, in oditi v novo župnijo. Vsi ga bomo pogrešali, saj kOor je prišel k njemu in potreboval njegove jxmioči, ni prišel zastonj. In poleg vseli teh vrlin ga je dičila kristalno čista ljubezen do naše domovine, do našega lepega slovenskega jezika! »Će si Slovenec, ostani tak, bedi značajen«. to je bilo njegovo geslo. Poleg njega bomo pogrešali še vso njegovo čislano rodbino. Sestri gospodični Frida in Marica, obe prežeti z istim duhom, ste pomagali vsakokrat pri vseli nasilj naroJnih prireditvah. Prva. izvrstna glasbenica, je vodila večkrat naš zbor. druga pa jc s svojim >re-brno-čistim glasom ponjava do lepšega uspeha. Vsej vrli ro-bini želimo vse najboljše v novem domu (pri sv. Antonu starem) in jo le prosima da ji ostanemo tudi mi Sv etoivančani v tako lepem spominu, kot ostanejo on! nam, v naših hvaležnih srcih.
.Ie li to prav? Pod tem naslovom smo prejeli: V svojem 'ter v imenu vseh staršev, ki pošiljajo svoje otroke v CM šoJo k Sv. Jakobu, hočem sporočiti naslednje: Društvo, ki se je ustanovilo za to, dal oskrbuje vsem šolskim otrokom oziroma! učencem in učenkam vseh narodnosti hi ver. ako se priglasijo za to, obed, je tudi v šoli CMD v ul. Giuliani uredilo vse in
daje mnogim našim otrokom precej do- ^Af nadstropna hiša v sredini mesta se ber obed. za kar smo vsi prizadeti hva-!f*5i proda za K 110,000. — Hiša ima v ležni. Ne zui se nam pa prav, da so se pritličju gostilno s petimi uhod«, vel ko nastavile kot postrežnice osebe, ki ne i skladišče in zaloga vina. Nasluv pove poznajo niti besede našega jezika. Ne I iser. odd. Edinosti.	A 9
nff'eL0?1*^"^	"C raZV" I Aflfarilfllfln neniž-i O:ro5ki vrte, 1. Cacov,
me slovenski! Oospod dr. Puecher, ki	AUlOKZIHlfi u /. veliki** vrtom cS aue odprt
nicnda urejuje te zadeve, bi bil lahko	čez počitnice	1220
imel toliko obzira do nas in naših otrok.---
da bi bil preskrbel postrežnice, zmožne	Cflrtft železne, lesene, oljcre, f.et oijeve,_bia-
„i	• m kt ™ » ™ i	cinc in niine:ulue£;a clja knrmje Kimt
tudi slovenskega jezika. Ne 20 do 30, spontane 1	12!8
ampak tudi 2000 do 3000 jih najde: samo dobre volje treba. Dekleta, ki strežejo otrokom, se vedejo ■dostojno, a za nas ni
vsako vrste krpuje .Jakob Mar^on. Vi:t boiitario'21 (pri mestni bolnišnici) I1T.'»
vseeno, kako se našim malim govori. Je!
12 i.v
PftfftAffžf? Anton Jerkič p os'uje v svojem atcljrju rUIUsFUi T Trstu. Via delle Poste st 10. 4l»7
vinsko stiskalnico (prešoi v 'tohrem
veliko malih, ki ne znajo besedice laški, I ""K1111, JLtanu-	Pov* odd. Kdinosti
in ko jih kaj vprašajo v laškem jeziku, si j	_±11
ne vedo pomagati, in to na slovenski šoli! Ifp^r''? nizki e"vlJi od št 34 do4,> se Pr°d.«j°. Upam, da bodo te vrstice zadostovale. '	Perojevid, Trst, ul. I.uzzaretto vecci. o
da se stvar uredi, kakor je treba in kakor |žt- ai>» iLI- Yr- jj je — naravno! — Oče.
Zaplenjeni kruh. S Katinare nam pišejo: V »Edinosti« je pred daljšim časom nekdo vpraševal, kam gre oni kruh. ki se zapleni kmeticam in drugim ljudem iz okolice, če ga hočejo oinesti preko mestne meje. Nekoliko pojasnila bi molgel podati v tem vprašanju oni, ki bi odgovoril natančno na vprašanje, ki je na jeziku vsem Katinarccm, namreč, kako to, da naj ima ves, po finančni straži na Kati-nari zaplenjeni kruh Ie višji komisar c.
kr. finančne straže, gospod Grantsch? Xrs|f y||€a $a HHOIO 22-
baj ima ta gospod menda vendar tudi iz- ,r . • •	„„^ ... „ . ,_____
kaznico 7a. kr„h w v^kn H™« n^hn Kuhinja prve vrste. Vina izbrana.
nfnYnr*i*rftnrf BftifolJic» poučuje z gotovim
IJipiUitklLUlsU uspeliom po naj hi t reji i a najlažji metodi otroke io odrnsie (gospe, gospodične in gospode) nemško in slo* ensko na svojem domu po •/meroi ce ii. Informacije od 1—8. T lica Cbiozz *J7 111. n. II. stopaice zadaj na 'dvoriiču vr. 8 Al
Hote! in restavracija
METROPOL
kaznico za kruh, kc<t vsaka druga oseba v Trstu, in bi moral naravnost trgovati s kruhom, da bi se ga iznebil, kajti pojssti ga sam ne more toliko, ne daruje ga tudi ne drugim, in mi Katrnarci tu:Ji še nismo opazili, da bi se zaplenjeni kruh uradno odpravljal kam. Ker nam gre zelo trda za kruh, se obračamo na slavno aproviza-cijsko komisijo s prošnjo, da bi ukrenila tako, da bi se zaplenjeni kruh prodajal javno na licu mesta in sicer pod enakimi pogoji privatnim in uradnim osebam. Izkupiček pa naj bi šel v dobrodelne namene, n. pr. vdovam in sirotam po padlih Tržačanih. Kruha srfio potrebni vsi, ne pa samo eden, in mislimo, da bi bilo pravično, ako bi se stvar uredila tako.
Letovišča za revne dijaka Zbor tržaških mornariških skavtov jo započel akcijo, ki ji je namen, da se omogoči gotovemu številu revnih srednješolskih dijakov, da nekaj čaisa svojih poletnih počitnic prežive v kakem obmorskem letovišču. Uvedli so bili podobno akcijo že lansko leto, pa se takrat radi nepreilvid-janih zaprek — predvsem radi bolezni, ki so izbruhnile v izbranih letoviščih — žal ni mogla izvesti ter so se darovi, ki so bili nabrani v ta namen, vrnili darovalcem. Letos pa so dani vsi predpogoji za to, da se izvede ta velekoristna akcija, ter apelira zato vodstvo tržaških mornariških skavtov na vse prijatelje učeče se mladine, da bi blagovolili s primernimi denarnimi prispevki oanogočii uresničenje te človekoljubne namere.
Pisma v Ameriko. Tvrdka Rotrunel & Co. v Baselu (Švica) nam piše, 'da dobiva večkrat ptsma iz Kranjske, Primorske in Štajerske od ljudi, kateri imajo svojce v Ameriki, s prošnjo, da bi pisma odpravila v Ameriko. Tvrdka Roanmel & Co. je rada pripravljena brezplačno prejemati pisma in jih odpravljati v Ameriko, samo vsakemu pismu naj se pr?Jenejo za poštnino 4 poštni odgovori In i listki po 25 vinarjev (Postantivort^heinc fiirs Aus-land). Naslov prejemnika v Ameriki mora biti natančno pisan, ravno tako tudi naslov od pošiljatelja. Naslov: Roimnel Co. Basel (Švica), Heumattstrassc 10.
Mestna zastavljalnica. V četrtek, 12. t. m.. s=i bodo od 9*A> dop. do 1 pop. in od M'2 vo 6 pcp. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca mainika 'eta 1(>15. na svetlomodro listke serije št. 137 in sicer od št. 231.801 do št. 233.300.
Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
Trst, VSa €3553 di RiScparmio 5
(Lastno poslopje) Kspital in rezerva K 13,200.000.-
FILIJALKE: Dunaj Tegothnfstiasse 7-9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatij i Split, Šibenik, Zada'.
VLOGE NA KNJiŽiCE
31 C — 2 O	:
od dneva vloge do dneva vzdiga. l»'entni dave!: pačuje banka svojega Obrestovanje vlo«< na tekočem in žiroračunu po dogovoru - Akredetlvi. čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča.
KUPUJ K IX PRODAJA: vrednostne papirje, reute, obligacije, zastavna pisma, prijorite?e defnice. srečke itd — VALUTU IX DEVIZE PREDUJMI na vrednostne papirje in b!ac: > ležečo v javnih skladiščih. SAFE DEPOSIT3 PROMESE. — — Prodnja sr >čk razredna lote rje Zavarovanje vsakovrstnih papirjev* pret! kur/.ni izgubi, revizija žreb-nja srečk i. t. u brezplačno. Stavbni kredit, renib*>urd krediti.
Bor/na naročila. — Iuka-o. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC.
Telefoni; 1463, 17i»3 in 26Tti. Uradno ura t od 9 d> 1 popoldne, li.zojavi: JADRANSKA
Selila C&ressato
Trst Campd Su Slacomo S
Priporoča cenjen, občinstvu svojo,
!r§Gulna plsortilfRlfi in !ols!iih potrebščin
Prodaja razglednic In Igrač vseh
Prodolalo se infil melltvenlHi v slov.
NALI GOL
□□
se računajo po 4 eiot. base lo. ? ,-« Mastno tiskan« fce*ede so	[
najo enk:at v«i. — Najmanjša | : pristojbina xnala 40 stotink. ■ [ I lil
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čarmak
v Trstu, ul. Posta vecchie 12, vogal ulice dGlie Poste.
Izdiranje z&bov brez " boiečme. :-: w Plombiranja, s-s UMETNI ZOSJE
-J—. .	.
Išče se
mi/arskp^a Anton o <.
učei.ca I)obnert Via S.
12:1
Mm
Eilinosti.
^a krpanje oble' e in peri a se ište. — Ponudbe pod „Šu <7- na luscr. odd _____A 7
Fotografski oparat
9X12 z ^ si mi r otr«lj ščinam kup in cenejše vrste, l'onudbe: Godcit. Lager, Spital 8'>, Knit-telfeld.	3 »76
Kupuje se
cnnje po SO v k™-, btle po K 1 1*0, Hombaževina po K 6 50. Za'oga ; K;.facle. ul. Beccherie U.	\222
Ustanovljeno 1. 1S93.
Stroj Z!i JluanJe (n vezenje, praui nern-šKI uzorci.
SI in ..W
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena leta 1878. —
PišaitiCESCO BEDNAit
Trst, uKica Campanile št. 19.
Ustanovljeno I. 1893
Vzfljenuo podporno drsitvo 9 Ljoisijoni
registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom posoj.la proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke.
Vrat« o se posojila v 7'/t, 15 ali 227, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrok'h Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubijanl, Kongresni t/3 i te v. 19, hI
daje vsa potrebna pojasnila
Zadruga sprejama tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 474%
Tru£tveno lastno premoženje zna£a koncem teta 1915 519.34S40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1215 1924 s 15 615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6.039.850 K
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma £t. 2, I. nad. - TRST (w lastni hiši) vhod po glavnih stapnjlcah.
PROSIMO N4BLJFNEGA PE »LA "t fc'RP ZA NASE UBOGE RANJENCE. — 03D4 NA I SE V *NAROn\l noM«
POSIJELA DAJE
za vknjižbo 5 l/M na mcnice po 6*/t na zastave in Emortii^ciio za daljšo dobo po čogovoru
kkchptuje trgovske menice.
HR£§4SLNE VLOSE
»prfjama «d v«akega. ce tudi ni u4 in jih obrestai« po
vr 4°i* -3*
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentni davek pl-čuj« zavod sani. — VUga s« lahko po cai »roao. — ODDAJA DOMA £ NABIRALNIKE) HRANILNE PL'ŠICE.)
PoStno hraoiloični rarun IG.<J(J4.	TELEFON at. 952
Ima varnostne celico (safe depositi) za shrambo vrednostnih listin, dokumentom in raznih drugih vrednot, popohtoma varno proti ulomu in požaru, urejfrno po najnovejiein načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnižjih cenah« STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradas ve : od 9 to 12 lip. ia od 3 da 5 Izplača]! mi djlavai& ah araiiii mi