GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, S The only Slovenian daifc | Š < in the United StaV® ^ U| sam % Issroed erery Jay W :7 sj Sundays and Holiday - ii TELEFON PISAMfl: 4637 CO&TLAMDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1008, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congreu of March 3, 1879 NO. 35. — STEV. 35. —— — —~ TELEFON PISAitNE: 4«87 CORTLANDT, NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 11, 1915. — ČETRTEK 11. FEBRUARJA, 1915. VOLUME XXm. — LETNIK ZASTOPNIKI POLJSKE LIGE PRI PREDSEDNIKU WILS0NU. V BITKI PRI BORJIMOVU PADLO 50.000 NEMŠKIH VOJAKOV. RUSKO VOJAŠTVO JE ZAPUSTILO ČRN0VICE V BUKOVINI. VSLED PRODIRANJA AVSTRIJCEV SO SE ZACELI RUSI UMIKATI PROTI VZHODU. V KARPATIH OVIRA VOJAŠKE OPERACIJE SLABO VREME. PO MNENJU NEMŠKEGA VOJAŠKEGA KRITIKA NI VARŠAVA GLAVNI CILJ NEMŠKE ARMADE. NOVA TAKTIKA ^PREDSEDNIK JE OBLJUBIL DELEGATOM POLJSKE LIGE, DA BO NAPRAVIL VSE, KAR BO V NJEGOVI MOČI. BOLGARSKA BO DOBILA $30,000,000 POSOJILA. POLOŽAJ OB SUEŠKEM PREKOPU. Z zapadnega bojišča. Ostri naskoki Nemcev. V splošnem se vrše artilerijski boji ter manjši spopadi med sovražnimi infanterijami. V VOGEZIH. V Vogezih so se završili manjši spopadi, pri Ban-de-Sapt v Hirz- bacher-gozdu. Avstrijska in nemška poročila. Berlin, NVwei ju. 10. februarja. 1'spehi. ki s«» si jih priborili Av-*trijei v Karpatih in v Galieiji, so prisilili Kus^. da so zapustili < ertioviee. jfl«viio nifsto Bnkovi-ne. TouilfViu) uradno porodilo >»• Iflam: Suh** prt p so zasedle Stieavo in pro« I i rajo proti Onovicain. Me-•sto že zapustil ruski jroverner z vs^in svojim vojaštvom. Rusi so s»* umaknili od rmsta Novose-liee, ki leži ob ruski meji. Dunaj, Avstrija. 10. febr. — Avntro-ofrsko vojno ministrstvo naznanja, da so zasledovale avstrijske in nemške «Vte sovražnika do ftueave in mesto po kratkem boju zavzele. V splošnem je položaj na Kusko Poljskem in v /a pa dni Caliejji neizpretnenjen. \ Karpatih se boji vedno nadaljujejo. ♦ Novi načrt. Petrograd, Rnsija. 10. febr. — Ruski generalni štab poljiradno naznanja, da je prišlo Avstrijeem. v Karpatih tristotisoe nemških vojakov na pomor. Xem«-i so skorajgotovo dospeli od reke Bzure in bodo poskušali zaeno z Avstrijci prodreti rusko bojno erto na onem mestu, kjer je najslabša. Pri svojih nadaljnih operacijah se bodo baje. posluževali ei-sto nove metode. Velikanske nemške izffube. Petrograd, Rusija. 10 febr. — NVmei so koncentrirali v Vz.liod-uji Prusiji veliko število svojega vojaštva ter stopili pred tremi več kot tisoč mrtvih Nemcev. Ruski letalci so metali na nemške transportne vlake, ki vozijo mimo Kavke, bombe. Slabo vreme. Berlin, Nemčija. 10. februarja. Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja, da vojaške operacije v Karpatih zelo ovira slabo vreme. Infanterija zamore prehoditi na ilan z največjimi napori po par milj, artilerija pa sploh ne more nikakor. Rusi se nahajajo v Karpatih v dobro utrjenih postojankah, polej* te*;a dobivajo še vedno nova ojačenja. Rusov ne moremo naenkrat pregnati iz Karpatov, pač pa korak za korakom. Naši uspehi res niso posebno veliki. toda nanje srno lahko ponosni. Avstrijska armada sploh nima druge naloge kot preprečiti vpad ruske armade na Ogrsko. IV se ji to posreči, je svojo nalogo popolnoma rešila. Nemci pravijo, da morajo zmagati. Berlin, Nemčija. 10. februarja. Vse prebivalstvo se izvanredno zanima za dogodke na vzhodnem* bojišču. Že več tednov krožijo po mestu vesti o veliki bitki, ki bo odločilna za Nemce. Poročila nemškega generalnega štaba so sicer zelo pomanjkljiva, to pa zato. ker je na tem ali onem delu na Rusko-Poljskeni koncentrirana glavna sila nemške armade, katera bo nenadoma napadla Ruse in jim prizadela zadnji in najhujši udarec. To je še veliko bolj vrjetno. za-dnevi med Ilor/.eb- in Johannis- tegadelj. ker zadnje, dni ni bilo burgom v ofenzivo. Obenem so začeli prodirati ob obeh krilih svoje vzhodno pruske fronte. .Iu-trovzhodno od Tilsit a smo uspe šno odbili nemški napad in nekaj nemških bataljonov popolnoma uničili. Ob levem bregu reke Visle je sovražnik H. februarja miroval. Nemci skorajgotovo ne bodo ničesar slišati o armadah generala Mackensena in Francoisa, ki sta igrali še pred par tedni glavno ulogo na Rusko Poljskem. Z vzhodnega bojišča se je vrnil v Berlin cesar Viljem in šef nemškega generalnega štaba Fal-kenhavn. Položaj v Varšavi. Zastopniki so rekli predsedniku, da ga to prosijo v imenu 4,000.000 tu živečih Poljakov. Predsednik jim je izrazil svoje globoke simpatije in pristavil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Poljsko Ligo so zastopali: dr. John Codricz iz Philadelphije. dr. Francis S. Fronczak iz. Ruffala, dr. T. A. Stružznski iz Pittsburgh a in Ignacij K. Werwinski iz South Bend, hid. Zasedanje dume. Petrograd, Rusija, 10. febr. — Ob sklepu današnje seje je bila v dumi sprejeta sledeča resolucija : Duma je popolnoma prepričana, da bo po sedanji vojni dosežen veliki cilj narodne osvoboditve. Rusija ne bo prej sklenila miru, dokler ne bodo sovražniki izpolnili vseh njenih zahtev. Ko sovražniki izpolne te zahteve, bo mir v Evropi zagotovljen. Po govoru zunanjega ministra Sazanova je govoril še profesor Pavel Miljukov, ki se je v prvi vrsti pečal z vprašanjem Darda-uel in Carigrada. — Bolgarsko posojilo. Berlin, Nemčija, 10. februarja. Tukajšnje časopisje se bavi s posojilom Bolgarske, katerega so ji dovolile avstrijske banke pod vodstvom berlinske Diseonto-dru-žbe. Posojilo znaša $30,000.000. Svota bo pokrita z državnimi notami. Denar se bo izplačalo šele po sklepu miru. Draginja v Avstriji. Benetke, Italija, 10. februarja. Sem je dospelo poročilo, da je sklenilo mesto Budimpešta nakupiti več tisoč prašičev, katere bodo zaklali in meso posušili. Ko bo sila največja, bo prodajala mestna uprava to meso po normalnih cenah. Turki ob Sueškem prekopu. Kaira, Egipet, 10. februarja. — več poskušali prodreti naših čet t Berlin, Nemčija. 10. februarja.»Ko bodo Turki prekoračili Sueški med Borjimovim ,n Goumine. V Neki varšavski časop,s naznanja, prekopt se bodo posluževali po- tej okolici se je namreč vršila šest dni neprenehoma vroča bitka, ki se. je končala s popolnim porazom nemške armade. General FTin-denburg je bil koncentriral pri Borjimovn več kot stotisoč mož in preko sto baterij artilerije. Vojaštvo je bilo postavljeno tako na gosto, da artilerija sploh ni mogla stopiti v akcijo. <*V bi Nemci prodrli rusko fronto, bi bili sedaj lahko že v Varšavi. £e-le sedaj se je zamoglo že vsaj približno dognati, koliko znašajo izgube/Nemci so izgubili v šestdnevni bitki ve* kot petdeset tisoč vojakov. K tem se seveda štejejo mrtvi, ranjeni, in jetniki. Boji v Karpatih. Petrograd, Rusija. 10. febr. — V Karpatih se. boji v okolici Svidnika še vedno nadaljujejo. Sovražnik je stopil v ofenzivo, pa se ni mogel dolgo časa vzdržati. Pri Lupkoru min v enem samem dnevu vjeli 69 avstrijskih častnikov, 5200 mož in zaplenili 18 strojnih pušk. 7. februarja so vprizorili Nemci na naše postojanke pri Ko-eiovki 22 bajonetnih napadov, pa jih niso mogli zavzeti. Nadalje srno odbili tndi vse nemške napade v okolici Viškova. Obronki večjih gora pri Ko-ciovki so vsi pokriti s padlimi Nemci. Samo pred pozicijo enega našega bataljona, smo da so zavladale tam grozno slabe razmere. Ljudje so brez dela. hrane primanjkuje, razentega pa razsajajo med prebivalstvom tudi razne nalezljive bolezni. Vojaški kritik major Morath. Berlin, Nemčija. 10. februarja. Maj or Morath, vojaški kritik Berliner Tatrblatta", je priobčil dolg članek, v katerem razpravlja o odločilni bitki, ki se bo v sebnih čolnov. Ti čolni so iz gal-vaniziranega železa in zamorejo nositi do štirideset oseb. Velike važnosti so tudi zaraditega, Tcer se jih zamore rabiti kot pontone za mostove. Opremljeni so z lahki mi jeklenimi vesli. Ko so Turki prodirali skozi puščavo, so jim služili Čolni za t ran sport i ran je sladke vode. V bojih pri Sueškem prekopu je bil ranjen kapitan neke angle-na j krajšem easu začela na vzho- c&e ladije Carew. dn. Nemci bodo skorajgotovo po-| Tz Jeruzalema* poročajo, da si skušali prodreti rusko bojno Črto je tamošuji poveljnik zlomil no-in na več mestih prekoračiti reko g^ ko sc je vozi, 7 avtomobilom. \ islo. t e bi se to zgodilo, bi se Vest še ni potrjena. Varšava ne mogla več dolsro vzdr-J žati. Po njegovem mnenju pa ni. Prancoaki zr&koplovci nad Drino cilj nemške armade Varšava, pači poljem pa mesta, ki leže bolj proti vzho- MftUene, otok Mitilene, 10. feb. ^emrem "dostnje. da mesto vad turško Tracij0 se je p0javii0 obkolijo, ker bi se moralo potem- včeraj več francoskih zrakoplov-takem takoahtako v doglednem | Cev. Dva sta dos^la še celo nad easu udati. Kakorlutro pade Var- • Drinopolje in začela metati bom-sava. se bodo tudi Rusi umaknili be na utrdbe. Med prebivalstvom izpred Przemvsla. - je nastaia grozna paIlika, travno -Nemške eete so z vsem potreb- f niao bombe napravile nobene nim preskrbljene in so izborno škode, pripravljene na boj __ Srbski špioni. Berlin, Nemčija, 10. februarja. V bi ižini Sofije se nahaja veliko i Za neodvisnost Poljske. Washington, D. C.. 10. febr. — Zastopniki Poljske Lige v Ameri-, skladiiee za premog. Ponoči k^ so bili danes pri predsedniku neznanci nenadoma navalili Wilson« in ga prosili, da bi se za-'stražo in jo skušali premagati, to-vzel pri mirovni konferenci, ka- da stražniki so napad uspešno od-o ene-'tera bo sledila sedanji vojni, za bili. Napadalci so bili skorajgoto-nasteli neodvisnost in svobodo Poljske. Ivo arbski špioni. Berlin, Nemčija. 10. februarja. Vojno ministrstvo je danes objavilo. tla ni z zapadnega vojnega pozorišča poročati o nikakih večjih vojaških operacijah. Nemške čete so dosegle manjše uspehe v Argonib. na zapadli i h obronkih Vogezov. v okolici Ban-de-Sapt. Pariz, Francija, 10. februarja. O lasom današnjega poročila francoskega vojnega ministrstva so se vršili dne. 0. februarja na celi fronti skoro le artilerijski boji. posebno pa ob reki Aisne in ob Champagne. Le v Lotaringiji. za-padno cul ŽManonvveiler. se je za-vršil brezpomemben infanterijsk: spopad med nemškimi patrulam in oddelkom Francozov. Pariz, Francija, 10. februarja. V oficijelnem večernem poročilu se glasi, da so razstrelili Francozi v dneh 8., 9. in 10. febr. tri minske hodnike pri La Boiselle. Vsled eksplozije, nastale dubline so zasedli ter jih držali kljub vprizorjenim protinaskokoin Nemcev. V Argonih so se vršili artilerijski boji pri Bolante in Bagatelle Glasom zadnjih poročil, ki so do-šla. so vprizorili Nemci izvanredno oster naskok na francoske M a ria Teres i a utrdbe, ki pa je osta' brezuspešen. V Vogezih se je odbilo en nem ški naskok pri Fontelle Ban-de-Sapt. Pomorska bitka v Severnem morju? Amsterdam, Holandsko. 10. februarja. — Neka brzojavka iz Groningen poroča, da je bilo danes zjutraj slišati v Severnem morju kanonado ter se domneva vsled tega. da se vrši pomorska bitka. Groningen leži 63 milj se-verozapadno oil Wilhelmshafen. Nemška zračna križarka izgubljena? Ženeva, Švica. 10. februarja.— Neko v Friedriclishafeii privolili jmsestniki rovov v vse mlite-ve prcnmjrarjev. a le provizorieno. do konca vojne. Tudi Helena naj postane suha? Helena. Mont.. lo. feltruarja. — Piv sla n ska zltorniea je sprejela včeraj zvečer hišno predlogo zn državno pn»-hitdeijo. | m »tem ko je zavrnila predl«»-jro senata, ki je dolofnta prohildeij«; potom amendments k državni ustavi. Lintanje belega May field. K.v.. Hi. februarja. — To maža Tinker-ja. helca. ki je liaje umoril konstatderja Ta rta. j** potegnila včeraj množku ljudi iz ječe ter ga ohesila na drevo. Na ol»o^eiie* se je nato toliko e»*a streljalo, da je Idlo telo čiato preluknjano. ZflCflSfl AUSTRO-NCMSKO-TUtfj K€<;fl po BR ATIM5TVA NnJL0VCN^.Vf K umorom v zavetišču. Pod tujo zastavo. Mors obtožen umorov. Otlasti Westchester County bodo stavile Fredericka Morsa pod obtožbo umora. DOKAZILNI MATERIJ AL. Oblast: bodo pričele s postepr,-njem, kakor hitro se bo spozna1^ Morsa za zdravega. S j reiskavo duševnega *;anja bivšega uslužbenca v m-iuškem Odd Fellows zavetišču. Morsa. j»' včeraj nadaljevalo ter skuŠ i sedaj dr. Minas (Jregory. načelnik psihijatričnejra oddelka Bel-levue bolnice, ugotoviti vrednost izpovedi Morsa. Skupno /. dete k tivoni Oswablom, eoi-«;ieriein Dunn-om iz Yonkersa. šerifom Weisemlanger in pomožnim o-krajnim pravdnikom AVr.rk iz Bronxa se je podal včeraj v jer-riišnieo v White Plains, da se posvetuje z dosedanjim superinten-dentom zavoda. liangertom. Dr. Gregory se je dalj časa posvetoval z .Baileertom in ta je tekom pogovora zanikal vse navedbe Morsa. Rekel je le. da je imela A mali a Bunopane naročilo, naj izdeluje aspirin-tablete. B:in-gert je vstrajal pri trditvi, da s-je liotel Mors le maščevati, ker je bil odpuščen. Drugi jetnik, paznik King, je tudi vstrajal pri trditvi, da je dostikrat zaduhal v sobah kloro-form. Rekel pa je. da ni nikoli videl, da bi se dajalo starim ljudem arzenik. Fradniki i;: Westchester County so že izstavili zaporno povelje za Morsa ter ga bodo stavili pod obtožbo umora, kakor hitro izjavi dr. (Jregory. da je odgovoren za svoja dejanja. Oblasti v Westchester I'ounty so mnenja, da ne morejo dosti storiti proti Morsu ali Bangertu. ker ni dokazano, da se je žrtve, ki so umrle v zavetišču, zastrupilo ali da se jim je dalo arzenik. Ako se jim je dajalo kloroform. ne bo mogoče tega ugotoviti v slučaju, da se. izkoplje trupla. ■j Parnik Citnard črte **i>r»luna" j,- i-:•>-tako razobesil ameriško /aetata , i poti proti New Vurku. —o— I'arnik «'unaril »"rte *•< iniana". ki j.* »lo^iM'1 včeraj v ncuvrorško pristaiii;Ve, je i stot si ko r:i/.oU>sil amo"ri>ko za-tav-. v svoje varstvo in sirž |H.s!.-(iieo. k:i a>l-miraliteta dot ie no znamenito «Klre. "Orduna" je do<]H-la veernj iz I.i-VerjMiola fer je v«"č ]Mitnikov izpovedalo. da je pl.-ipohila ameriška zastava. dokler ni pri^-l i]htldne iN>ja»nilo zadevo t.t je iz ln»vedai f m »možni generalni mana p-r Winter, slinlci'-e: "Kot ponavadi je imel par?dk " < >:-.lit i:a~. k.• je zapustil I.iver]M»ol. na d njem delu ameriško zastavo, na z:ni njeni |>a angleško. 1'rv .zastava I ; eilj. druga pa narodtiust d. f i.'-negi parnika. 1'onK-ilo. da je ziimeujal Ivi. pitan Taylor narodno zastavo ■/. aine l iško. je iier*'stiieno." Kapitan Taylor sam se ni hotel iz nizit i o zadevi. Atentator Horn je bil nemški porornik. Ilailiel tl't'ollljell iz n—Iona. vornik atentatorja Ilorna. je pregle-jdal veeraj kov.Vg ilorna v Arietta ho iteiu v Tomkinsville. S. 1. ter i:a uatn ]x>slal v H.istoii. Zvircr je Izjavil, da ; je našel v kov.Vgu le obleko .er dokit-uient t. eastnem izstopu iz nemške ;i:*-| made, v kateri je imel Horn čin |ein-^a oi>ravk:i z :ilt-n-jtatom ter da je dejanje Horna p.ilitie-jne^a značaja, radi katerega s. ^r.i ne jniore izn^-iti. Veliko sličuih shirajev ^e j.« dogodilo na mehiški meji in d;u- ;rod. Marhias, .Me., lo. februarja. — i »s-\vald Kuhnbarilt. nemški konzul \ t: ,. sti.im. se je zavzel za slur-aj Ilorna, ki se nahaja v tukajšnji jetnišui« i. , I je semkaj ter imel s Honiom da' i (Nigovor. IKe glavi v vreči. Detroit. Midi., lo. feoruarjn. I »ve 'loveški glavi, eno nogo iu en«» r<»ko je na.šid danes neki d«^>k na nI!, i. ri-to v bližini j«- nahajala ročna torhiva z oblek.i. 1'oiieija domneva, da je ena glava tnožka. drusa pa žen-ka. Dospela je VELIKA PRATIRA sa leto 1916. V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala mena severo-ameriških držav. — Vaselniške določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja • poštnino rred 12 eentoT. Razprodajalci jo dobe 100 ko-nadov za $8. Biogenic Publishing Co., « Oortludt MU 9mw York City. Denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kr.injsko, štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh meseeev srno se da dobrega jire-pričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov. Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izpla- čati. Cene: K $ K $ 1.10 110.... 22.i 0 2.10 120.... 21.00 15____ 3.10 130.... 26 4. IO 140____ 2H oo 25.... 5.10 150.... nit K. 10 1««____ 32 OO 35____ 7.10 170.... 34 00 40.... 8.10 1*0____ 3T..O0 45.,. 10 200.... 40 no 5»»____ 10.no 250... r>o IRI rt ••O. ... 11 00 300.... «ooo CO____ 12.O0 350.... 7o no •>■"» ... 13.00 W U) 70 ... 14.no 450.... no.no 75 ... 15.00 500 ... 100 00 «0 ... 16.no GOO ... 12» t 00 85 ... 17.00 700____ 140. OO J*> ... 1 H. 1*1 »n>____ iGii.mi 19.00 900____ 180.00, 108... 20 00 1000____ 200.00 TVRDKA FRANK SAKSER, 83 Cortlandft St, Hew York, H. Y, lik. ■ _ , . . .... ■ ... . ' «■ - — "■ -afeM-t^a-...- -.s-*^- ..........., . . .. 1 "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) 0*ned and pubLahed by the ftlovenic Publishing Co. (a oorporatiocL) riiANK SAKSER, President. + LOt IS BEXEDIK, Treunrer. 4 IT me* of Burifm— of the corpormtion and •ddrtnae« of above o&cera : 82 CMTtlwvit Street, Borough of Man-hatun. New York City, N. Y. - C i", leto velja list u Ameriko in i i........................$3.00 'a......................1-50 i a mefto New York........4.00 -la z.\ mesto New York . - - 2.W )po za v>»e ieto...........4.50 - " pol leta ............2-55 ** Četrt I eta............ 1-?Q "CLAS NARODA" izhaja v*ak dan ilvz^mai nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" \ Voice of the People") Im-xnJ ev.-ry day except Sundays and Holidays. Sut ^rr tion yearly $3.00. AdrartUcmerit on brea p-Uu.-a in otoboosti »ene prmb&vjeja. L)*,,*.* -» r a^ovoli poifljatl po — Money Order. Pr. i kraja naroi'nilcov pro- * r >. r. fMun tudi prejanje n&z-uni, da hitreje n*j i- twi naslovnika. I> . ;o in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" J t St., New York City. 11 GLAS NARODA, 11. FEBRUAR Ji^ 1915. draži se tudi moka. Kruh, ki tvoriŽiv dokaz so tukajšnji pečlarji.'dan. ako nam vreme dopušča, za- eeui. ko so slišali, da s«» morale Zdru-'gt.ga jjer i rat,. tako pametne in glavno živilo revežev, je poskočil Sieer jih je nekaj, ali kaj, ko je'sluiek je pa odvisen od delavca.!države v letu »14 plahti za » Z(jr.tJ-e ua/.ore N.'jle].;-^ llva'a » od petih na šest centov za hleb. jže ena pred kratkim sfrčala v za-'Kdor je vajen gozdarskemu deluj™*0* 'ieiavske»a» tajnika privaiuo i»is ; > (<• b,V treba" j,,', Kaj je mogoče storiti proti te- konske telege. Dobijo se pa pre-'lahko zasluži na dan. Sedaj v!to tak" *"** tl""11 naj bi prevzele preskrbo živil ob- naj kar sem pride. Halo mu drage za sieer tuki " " * * " * 1 WIl-iHI a ma. »•iue iu države. | vol je naložimo. — Iskreno me ve- z dežjem zelo oblagodarjena. Za- Vspričo sedanjih razmer pa je seli. da se je vendar pričelo s Slo-' I Turner Gamp 6. I »miri '-_ t s črnilom in samo na eni Jij ni. pač je ta dežela Premogartki baroni nočejo populiti, pole! pišite »T rani D kt C ■iff o 4«>8T Cortlandt. m Potenje kruha. i! Ja bo od danes ižji. Mesto pet >u plačati /.a hlebec i najvažnejše živilo >< st centov in me-. ket dosedaj, se bo v le še pet že- •ni I a se ne sme pustiti iz stvari. Kdor se udaja »o zvišana cena kruha >!iko časa, dokler bodo ui red tie razmere, ta st vedno se je izkazalo, :vKana cena kakega ži-» > ]»f»tem, ko so že dav \ /.ruk i tega zvišanja rat ostane tako podra-trujiio ter sploh ne pati "ucjja predmeta. To posebno glede cene ponavadi ni izpremen • eena uiesa, sočivja in !, temveč ostane stabil- » »asa. Vsled tega •.ijiia tudi zvišana cena ■ti-m, ko že davno več »\ali vzroki, ki so do- • »draženja, •a so bili ti vzroki? povdarjati, da nima ulra/enje cene kruha takozvanih naravnih i namreč zaznamovati omanjkanja žita. Leti-0-ra leta je bila tako nikdar, odkar obsta- • ne države. Bilo je še j«»nov bušljev žita v i prejšnjega leta, ko > . Iju pod streho. Ne ja, preobilico žita je kljub temu zvišanje r«-nično, da je vojna vzrok sedanjega zviša-»tovo je zaznamovati v se državah v Evropi e vi ralnih veliko po-po žitu. Iz različnih ►kov pa se ne mor« -ti žita od tukaj v kraje, ^a potrebuje. Kljub po . i .h izvozu pa je še vedno 0 /.ita v okrožju naših meja L:a j>' potrebno, da se "pre- 1 na vod". l»a, še več ga je a je ponavadi bilo ob tem !: kljub temu se zahteva za gnie kot se jih ni zahtevalo »u najslabše letine! Kako pa je prišlo do tega?! \ »jna je ustvarila tla, na katerih se naši borzni Špekulanti uspešno l;ihko gibajo. Evropa potrebuje žita. Potrebovala ga bo še veliko več, ko bo vojna še dolgo trajala in vsa znamenja kažejo, da ne bodo potekli meseci, temveč leta, predno je bo kouec. — Ker se torej ve, da se bo potrebovalo žito še leta in leta, ne da bi mogla Evropa saiua pridelati dosti žita, se obetajo za špekulante in odiralee tu v Ameriki zlati časi. Veliki kapital se je vrgel na špekulacijo. Milijone in milijone se uporabi za nakup vseji žitnih zalog v deželi. Si vari s. 1«»t i tudi borza s svojim hazardoui. Pričenja se potiskanje Cleveland, o.. !». februarja. — 1'ki lužimo toliko, da se pošteno pre-Jnje. .la *- uvedlo zgoraj o- lo.. ki je prvi dejansko dokazal,I prednje. Vsi tukajšnji rojaki se i«>pajanja n»»-i zasi.*pniki 'Hav.vv in me« je ni monopol, hi bilo kaj ta- da naš narod še ljubi milo mater dobro razumemo med seboj. Dolg kega nemogoče t»-r bi bila tudi j Slovenijo. Dal Iiog še mnogo ta- «-as preganjamo s čitanjem <;. zloeinskini odiraleem in špeku- kili! Reši nami majko Slavo! Nje N.. ki nam donaša vsak dan zani lantom odvzeta prilika špekuli-' ljubiteljem iskren pozdrav! — F. rati z lakoto mas ter si polniti ne- Magajna. nasilne žepe. : pcre£t ^^ pa _ skoraj vsi V čusu francoske revolucije je dopisniki tožijo o slabih delavskih B. F. Potemtakem j- ' ■ .tj: Be-ny Ferluga. Kansas rit v. K.tn. K. P., New Rcchelle, N. Y. Zve- deli smo. da omenjenega koledarja dosed a j še ni mogoče dobiti. Morda bo dospel v kratker5l J. B., Ekaluka. Mcnt. T« dar l!»* •»'!'•'. da bi vi »»-daj v:irjali :m dopis, ki je '«:1 ■ ■••n me- -ea avgusta. Zakaj s*e prej oglasili* t e na vsi r-ir? h i'eTe. da bi pHš!o v li--e enkrat e •'..» zad« . LSII. ob na- prijel narod v Parizu oderuhe z žitoiu, ki so mu nasvet ovali, naj je seuo rn«*sto k niha, ter jih obe-il na svetilke. Vse kaže*, da je ta čas za vedno končan. Narod je postal preveč miroljuben, preveč ei-viliziran. Ne obešal, ne strelja in tudi ne ubija več v svojem lastnem interesu, l.e na povelje «»d zgoraj »e poslužuje nasilnosti ter mori v interesu velikih. v 11 vzr Ve tol kot easu žito V č;i New York, N. Y. — Sramota j«*, kar počne gos]»oda okolo 4'A-uierikanskega Slovenca". Jaz si razlagam budalost vseh dopisov v tem listu o vojni in o odobravanju, da se ji možgani kisa j o. Amerikanski Slovennec" je katoliški list. Papež Benedikt XV.. mislim vsaj, je j»a katoliški poglavar katoliške cerkve. Ali ni on za mir? Hej, dopisniki, čujete ali spite? Vsakdo in tudi sv. oče vidi krivico, ki jo delata Nemčija in Avstrija eelemu svetu z bratomorno vojno. Papež Pij X. je u-mrl od žalosti nad tem mesarskim klanjem z besedami: *'V srednjem veku bi le ena beseda papeža pomirila narode, a sedaj je to nemogoče." Zakaj ni Avstrija u darila na Italijo, ko je Italijan Lueheni umoril cesarico Elizabeto? Je prestolonaslednik več kot cesarica Je bila ali bode Italija boljša prijateljica Avstriji kot Srbija in Rusija ? To se vidi in še bolj se bo videlo za par tednov, ko bodo kanoni pokali preko Kor-mina, in Pontafla. "A. S.r' ima eno trmasto naravo, da hoče vedno plavati proti vodi, a ne gre. Kot se vidi, bo moral umreti trmoglavosti za preljubijeuo Avstrijo, ki duhovnikom ne plača tako mastno kot Jolietčani. Res ne more se povedati drugače kot: Lan' sem bi v "zelja sit, letos pa relic. .. Lansko leto je "A. S." prinašal in prodajal neslane "Drobtinice" ali bolje suhe otrobe, le tos se mu pa kisa. ne zelje, am pa k možgani. — Naročnik. Tyre, Pa. _ Ako je kateri ce njenih čitateljev hodil kdaj po kraškem svetu v zimskem času, je videl karakteristične mnogoštevilne kotline, zametene s sne gom. Sneg je le na severnovzhod-ni strani, medtem ko ga na jugo-zapadni strani burja odnese Predstavljajte si tako kotlino in spremenite jo le toliko, da je na vzhodu odkrita, iti če si mislite mesto snega hiše, pa imate sliko naše naselbine. Ker že ravno govorim o snegu, moram omeniti, da ga je Mi's. Zima tudi semkaj poslala nekoliko. No, sile ravno ni. Toliko bolj je pa pritisnil njen stric Mr. Mraz, za kar smo mu pa hvaležni, ker je strdil slavnozna-no tyresko blato. — (Gotovo bi vsi radi vedeli kaj o delavskem položaju. Povem vam takoj, da je skrajno slab. Nič več se ne zasluži kot zu hrano. Kako pa tudi? Dela se po dva do tri dni na teden. č'e se primeri, da. je kak teden s štirimi delavniki, je že "živijo ohcet". Seveda se k sreči le redkokedaj zgodi. Kam bi pa denar djali? No, kot se sliši od drugih strani, so razmere še slabše ter smo mi v primeri z drugimi delavci celo gospodje. — V društvenih ozirih poinalem napredujemo. Društvo "Prostost" S. N. P. J. v sosednjem Imperialu namerava zgraditi spomladi svojo lastno društveno dvorano. Ima že plačano stavbišče in precej stota-kov naloženih v pittsburških hra- razmerah. pa tudi jaz se ne morem nič posebno pohvaliti. Toliko sm<» sicer še tukaj na boljšem, da si- v nekaterih premogorovih dela |M»«4~.iiijkov premogovnikov iii M>-er v navzočnosti vladne jw^reUovuine ••M:i- sti. V s«* -.trunk«* konferenc*, ki -e j.- . ^'-"»la «!i»e irv januarja. •»■» priznale, m i Ve noviee. članke in povesti.'.., - „.. ... ^ .. . , , , 1 •'■» >»* i»e mor.- koii<-an stavke, ki w -Nekateri tukajšnji rojaki so /a> ,,Hr,!a aprila m.-—.-a pn-Tekl.-a Rusijo in Srbijo, drugi zopet za lefa. rra.lniki r. M. \v. izjavili, .la NeinčijoT meni je pa J so -Torili v^«-. kar je Ml,, v njih zmajra ta ali oni. sa- s-paat, ter powbtio priporjtrtr. »liti1! tlov*e«kim droltvam ob priliki kake vcec« lice, tudi odira zrn svatbe. V zalogi imAS Uvraia« domt£* kiobai* is *«»kovrstno froceriieko t'!ago, katerrja ljudi oal Buoi. Po?!!j»m der.ar n» tit strani sret« in parobrodce iittke m t:c pro^f. ZuOpam " *ia<# Naroda", proet*r. P^biic.) PRANK JlJ kJOVfcw 18ti V. 22*4 W (h Portland, Ore. — Pred kratkim1 .»e je oglasila v naši naselbini go-^lta Štorklja in podarila Klobaso-vi družini krepko hčerko. Mati in hčerka se prav dobro počutita. < V-stitanio! — Poročevalec. POZIV! Xa društveni s«'ji S. S. P. Z. št. 1:»:» smo dne 7. februarja sklenili, da se opozori vse Slovence v Mil- burn in Keningston, W. Va., in po okolici, da pridejo v nedeljo, dne 14. febr. v Milburn list. 17. Pri tej priliki bomo razpravljali o Slovenski Ligi. Želeti bi bilo, da bi vsak pomagal, koliko je v njegovi moči. Vsi na krov za bodočnost slovenskega naroda, za obstoj slovenskega jezika ! Za pripravljalni odbor: Andrej Obed. uilnicah. V dosedanji dvorani, ki je last društva sv. Jožefa J. S. K.'kemu posebej razlagal, povem na •J., pa namerava napraviti slednje J tem mestu vsem onim, kateri ima-društveno prodajalno. Imamo tu- jo veselje do gozdarskega dela. di dramatični klub "Trije tički'\jda lahko pridejo sem. Tukaj je krščen po igri enakega imena, ka- dela dovolj za vsakega. Omeniti tero je klub predstavljal. Treba moram samo, da je delo jako sla-mu je še malo več podvzetnostii bo. To je že razvidno iz tega, ker in veselja, pa bo lepo uspeval. —j sleherni teden rojaki zapuščajo ta V prvem dopisu iz te naselbine: kraj ter se selijo v druge kraje, sem glede cvetlic nekoliko preti- misleč, da dobijo boljše delo. Ne-ravaL Taka revščina je v tem ozi- kateri se zopet vrnejo, ker je dru- 0 nalezljivih boleznih in o ob- rambi proti njim. Sanitetni oddelek ministrstva notranjih del razglaša: —V avstrijski državni polovici se je pri godilo 1. l!»14 od izbruha vojne 279 slučajev pegastega tifusa in sieer 1 slučaj v Thalershofu pri Karlsdorfiv 1 slučaj v AVagnipri Lipnici. 4 slučaji v Št. Mihaelu pri Ljubim, 11 slučajev v Vol-šperku na Koroškem in 11 slučajev v Trstu. Nadalje se je pri-godilo v času od 1. do januarja l.»4 slučajev pegastega tifusa v Thalerhofu pri Kalsdorfu, 4 slučaji v Oradeu. 47 slučajev v Knittelfeldu, 1 slučaj v AVagni pri Lipnici, (» slučajev v Št. Mihaelu pri Ljubnu. 17 slučajev v Volšperku in !> slučajev v Trstu. Na tej bolezni so obolele samo o-sebe, ki so dospele z bojišča, razen 1 strežnice, ki je v Gradcu obolela na pegastem tifusu. (Na tej bolezni so torej oboleli vojaške osebe, vojni ujetniki in tujci, ki bivajo v koncentracijskih bojiščih). Ker prenašajo po najnovejši! izkušnjah pegasti legar skoro izključno uši. je ministrstvo notranjih del dalo v nared-bi natančna navodila o potrebnih obrambnih sredstvih. General Zapata. 1 Mexico City, Mehika, 9. feb.— V glavni stan generala Obregona, vrhovnega poveljnika Carranzovc armade, je dospeli poročilo, da so konštitucionalisti napadli pri Xochimilco Zapatove vojake in jih popolnoma pobili. Razen v severnem delu dežele vlada skoraj povsod mir. Danes so privedl« % Vera Cruz kot jetnika Felicisto Villareala in ga izročili tamos-njim lokalnim oblastim. Pomanjkanje bakra v Nemčiji. London, Anglija, !». februarja. V "Times" izhaja članek glede porabe bakra v sedanji vojni. V članku se glasi, da znaša maksimalna produkcija bakra v Nemčiji in Avstriji 40,000 ton na leto proti letnemu konsumu 112,000 ton tekom vojne. Vsled tega je umevno, tla bo kmalu primanjkovalo v Nemčiji in Avstriji bakra. Veliki garažni stroški delavskega tajnika. Washington, 1». ('.». februarja. — ]>oslanski zltornivi je rekel ilane* jMislanee Mami, da je ]x»stal delavski tajnik Wilson, ki je hi! preje r-lan l"lilted Mine Workers, zelo razsipen človek. odkar j«» stopil v javno življenje. VABILO. Podpisani odbor najuljudneje vabi vse Slovenke in Slovence greaternewv orške naselbine, da se udeleže USTANOVNE VESELICE, katero priredi dne 13. februarja v vseh prostorih domače gostilne Mr. Leona Štruklja, 1ogrevati. Zelo bi nas ve-j selilo, če bi nam poslali kaj dru- Jfi i:: .<::••<» rrr<>l»illjev«*i- Zillmj .................... S JUM» Slivnviiz ziilti.j ...................... . pil. za veeja nanH*-ila je zastonj. Nar««-i!u naj se priloži tlenar ali Money Mr.ler in nafaiični naslov. Za pristnost pijače jamrimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIB AVE., CLEVELAND, 0. ftfitfgffififififitfMffl^^ 11 ® Po znižani cenil Amerika in Amerikami »pl«al Rov. J. M. Trunk je'dobit i poštnine prosto za $2.50. Knjiga je rezana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel reliko stroškov in se mu nikakor n Izplačala, zato je cena *»»*ana. da te Tiaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je prii Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y fl- f ............. , ' GLAS NARODA, 11. FEBRUARJA, 1915 > Slovencem ▼ Ameriki! KLIC K DELU! i PROGRAM SLOVENSKE LIGE. (Pisano koncem januarja). -o- V Ljubljani je revolucija, krvavi upor! Dne 28. januarja je poročala Associated Press, da so ta krvavi upor začeli slovenski duhovniki sami, in sicer v ljubljanski stolni cerkvi. Ljudstvo je v trumah navalilo na palačo cesarskega namestnika in jo upalilo. Upor se je vršil pod geslom: "Doli z vojsko, doli z Nemci!" Rojaki, rojakinje, na Vas apelujemo v ti sveti uri! Kadar se bunijo za Avstrijo preje tako vneti slovenski duhovniki v starem kraju, kadar oni sami vstajajo, je sila brez dvoma prikipela do vrha. TEDAJ MORA TUDI NAM VSEM PRIKIPETl DO VRHUNCA SVETA JEZA GROM MORA BRUHATI IZ NAŠIH SRC, STRELA MORA RAZKLATI VSE, KAR PIJE NAŠO KRI. SMO SICER PO VEČINI UBOGI SLOVENSKI TRPINI, TODA SMO SINOVI NAJSVETEJŠIH, NAJBOLJŠIH MATER NA »VETU, SLOVENK, IN TO ZADOSTUJE, DA BODEMO VREDNI DOVRŠITI TUDI VELIKANSKE ČINE. Kadar vodijo krvave upore slovenski duhovniki, je čas, da tudi mi postanemo Gubci, Viljem Teli, Špartanci, Makabejci in da branimo svoje svetinje. Zaničevani, zatirani, morjeni rod, vzdigni se! NAS UPOR JE NAJSVETEJŠI UPOR NA SVETU. i Pravico živeti ima vsak narod. Dolžnost preliti tudi kri za sa-mobrambo priznava vsaka morala. Slovenskim sužnjem se gre za obstanek! S Slovensko Ligo ne smemo dalje odlašati. Samoobrambne lige imajo Čehi, Poljaki, Srbi, celo Židi. Samoobramba in nič drugega ni naše geslo. PROGRAM NAŠ JE: ne na najvišje družabne kroge in. priproste ljudske sloje. Tu so imena sinov najodličnejših ruskih in poljskih plemiških družin, imena, ki v ruski zgodovini jasno zvene. Ponekod je življenje v Petrogradu seveda dražje nego preje, a povsodi se javlja štedljivost. Vendar je pa živil v izobilju, le trgovina z blagom za luksus očividno trpi. JVtrograjsko prebivalstvo je bilo vajeno pozimi dobivati cvetje z Riviere. S tem dovozom si sedaj nihče ne razbija glave, in prej tako lepe izložbe cvetličnih prodajalen, ki so bile sredi najhuje zime senzacija Nevskega prospekta in obenem topel pozdrav z juga. so sedaj prazne ali pa imajo le cvetje iz petrograj-skih cvetličnjakov. — Moda v Petrogradu je jako enakostavna; kroj je čeden, a skromen. Drugače je Petrograd mesto, kjer se vidijo najelegantnejši krzneni izdelki na svetu. Ravnotako se nikjer na svetu ne vidi tako lepili in plemenitih konj kakor v Petrogradu. Petrograd je mesto lepih konj, in sicer velja to tudi konje, ki so vpreženi v navadne tovorne vozove. Avtomobili še dolgo in dolgo ne bodo izpodrinili konj. ki jih Petrograjčan tako zelo ljubi. Opazujoe ljudi se nenadoma zaveš, da stojiš tik pred vojno. Tu vidiš mnogo častnikov z obvezano roko ali glavo, ki gredo v spremstvu svojih sorodnikov ali znancev. NTa uličnem križišču stopi redar z vzdignjeno roko. po uliei pa stopa oddelek ranjen-eev, ki jih spremljajo usmiljene sestre. Poedini med njimi komaj gredo, drugim so globoke upadle oči. Smrt je bila šla tesno mimo njih... V Petrogradu srečuješ dame v <* rain i z gosto zastrtim licem. To je vojna povest, ki jo čitaš v srcu Rusije. Napisana je na zastavah Rdečega križa, ki se vijejo z mnogih javnih in zasebnih poslopij in naznanjajo, tla je ondi vojna bolnišnica in da leži ondi evet Rusije, mladina, ki se bori s smrtjo. V neki stranski ulici Nevskega prospekta leži takozvanii " Vojni oddelek, urad za vprašanja *. Slu eajno sem dospel tjekaj. Xa L. Slovenska Liga je zedinjeni slovenski narod v Ameriki. Slovenska Liga zahteva ali popolno neodvisnost vseh Slovencev ali pa, če to ne bo izvedljivo, popolno njih versko in narodno svobodo v okviru prijateljske slovanske države in nobene druge. Slovenske Lige namen je preprečiti pogibelj tudi najmanjše- fdela Slovencev. Niti Italije, niti Nemčije ne priznamo. Slovenska Liga se za prvi čas osnuje na ti-le podlagi: Pod predsedstvom g. SAKSERJA se vabijo navdušeni možje v slovenskih naselbinah, da izrazijo svojo voljo kot poverjeniki j1'^e žena in starčkov zahaja tja žrtvovati čas za sveto stvar samoobrambe. dan na dan, teden za tednom. Ti poverjeniki imenujejo v najkrajšem času odbor petero , mesec za mesecem. In vsi ponav-moi, ki določi nadaljnje korake. Kot prvi korak Lige pa priporo- i1 Jajo iste besede: ".Moj sin, po-čamo nabiranje denarnih prispevkov in nabiranje mnogoštevilnih ročnik pri tem in tem polku.'" podpisov v dokaz interesiranim činiteljem, da svobodni Slovenci v Amenki, govoreči za zatirane Slovence v Avstriji, ne marajo nič čuti ne o Nemčiji, ne o Italiji pri sklepanju miru, ampak da hočejo ostati to kar so--SLOVENCI "in SLOVANI. Dalje, naj se z denarnimi prispevki podpira slovenski upor v starem kraju, če bo tako sklenila LI G A v Ameriki. IVAN BLATNIK, bančni revizor. Rev. MATEJ K E B E, župnik. F. GRAM, trgovec in kmetovalec. R. rem Matej Kebe predlaga »e sledeče: Edini način, po kate-mo form elito ustanoviti SfjOVKNSKO LIGO je. da se skJi,-, shod vseh onih. ki se zanimajo za stvar. Torej predlagam, da s. lan j i začasni predsednik j. FRANK SAKSER takoj določi kako osrednje mesto in čas, kjer in kedaj se snidemo na zborovanje. klep nato razglasijo potom "Glas Naroda". — Na tem n-sredn jeiu \ stanov Ijenetn shodu se |M>de izvolil trajen izvršujoči odl'or; napišejo >»• pravila Lige. nje obširnejši program: napisali bodemo spotuenieo. ki jo je *M»LAS NARODA" že Večkrat predlagal. Vstanovi se SLOVENSKA LIGA formalno, — Kličem: Živeli "Prešernovci" v Pueblo! Toraj: Z bo/jo pomočjo: Naprej — do zmage! V Petrogradu. Petrograjski dopisnik "Natio-isl Tidetide poroča svojemu li-Itu: Nikjer se tako nenadoma ne lospe v sredo tega nenavadnega nesta, nego ako se zimskega po->oldne pripelješ na Nikolajev komi vor ter takoj kreneš na Nev-iki prospekt. Izmed vseh glavnih >»e pa Angleži kopljejo v sol ne u popularnosti, o čemur se ponašajo r neko molčečo rezerviranost-jo; vendar pa ni težko spoznati, da jim ta priljubljenost ni neprijetna. V Petrogradu je sedaj veliko Angležev, ki prihajajo iz čr-nomorskih krajev, kjer so mora- li ustaviti svoje delovanje v tovarnah in rudokopih ter se sedaj vračajo na Angleško. Hladni ostri veter je očistil u-liee. Po Nevi že plavajo kosi le- nest nspravlja Petrograd najne- du. a trajalo bo še dolgo, pred-radnejši vtis. Tu vidii divje ki-iuo se bo moglo z obale na obal We in šumeče ljudsko morje, j voziti na majhnih udobnih želez-kaos misli in usode v okviru ele- nicah, ki po zimi nadomeščajo »antnih trgovin, teinu k«* pridru- Jeolne, ki vozijo v predmestjo in iilje oglušujoči h rum številnih uličnih železni«* in avtomobilov. To je tudi v vojnem easu prvi u-žitek, ki ti ga nudi Petrograd. V mojem hotelu povsodi vise veliki plakati z napisom: "Občinstvo le prosi, da ne govori nemško!" Snake plakate sem tekom dne. ridel viaeti po vseh javnih prostorih in trgovinah. Na sprotno na otoke. Pred uredništvi listov je velik drenj: posebno pred u-redništvom "Novega Vremena" stoji velika množica, ki razpravlja o smrti tega in tega vojaka, in s pozivi na častnike, da se u-deleže pa rast osa tega iu tega polka. Ako se natančneje pregledu- Nasproti tej zgradbi pa stoji velik cirkus, ki na plakatih naznanja veliko ga I a predstavo. Žalost in veselje tik drug drugega... Sledil sem množici, ki se je izgubljala v iz vešče val nico glavnega stana. Tu sedi veliko število mladih dijakov, ki od jutra do večera izpolnjujejo vprašalne pole. ki jih nato odpošiljajo na me-rodajna mesta. Sel sem v dr,igo nadstropje in prišel v prostor*, kjer na zidu vise slike carske družine. V kotu na levi stoji ve lika omara, krog katere se a na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode >ziralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". NAŠE SLOVENSKO STALIŠČE V POGLEDU SVETOVNE VOJNE. John Jager. (Sredi januarja 1915). II. Obča politika starokrajske vlade. Vlada krute sile in nagobčnikov. "Windischer Hund". Slovanski moderni gladijatorji. Medtem, ko v.* pogajajo drugi narodi s svojo lastno politiko «1 i I d onial i'-nim potoni ter sklepajo zveze med seboj, nimamo Slovenci nikake zunanje politike. Našo so zasegli Berchtoldi, Buria-iii, Tis/e in dragi taki stebri nasilstva. kakoršne si najema kakor /t nanese potreba. "Vladajoča hiša", ki nas tako ljubi. Pri teh ne pridemo nikdar v pošte v. izvzeinši, kadar je treba blago iu kri. Živimo tedaj v politični sužnosti. Na srečo nas je nekoliko spoznal zunanji svet po potopisnih in naših literarnih proizvodih; ie zadosti seveda! Dvorna avstro-ogrska politika se opira samo na kruto moč in hočeš ali nočeš, voziti nam je pod njeno firmo. A .'asi so se predrugačili kar na mah. Tudi mi smo spoznali pomen te vojne in svetovna zgodovina nam kaže, da krotki golobčki še nikedar niso prišli v grb državi*. Lepim potom se ne doseže ničesar v državah. K«lo I»i se mogel kedaj v i-tini zanašati na tako politično prijateljstvo med državami, pri katerega sestavi ljudstvo ni imelo nikake besede. Najmanje pa v državah kot je A vstro-Ogrska, ki se j.- gradila s samo prevaro in izigravanjem plemenitaških rodo-vin gospodujočim zasužnjeni raji. Za slučaj vojne se politični prineij i. principi brc/vestnosti še bolj okrepe: sentimentalnosti uaro lov smatrajo se samo le kot sanje civilistov. Takrat vklenejo vse države, ki imajo samo dozdevne ustave in parlamente, svoja ljudstva v železno vojaško disciplino. Jezikovnega bratstva je konec. V Avstriji in Nemčiji vlada danes samo en princip in ta je vse-nemški. "Od danes zanaprej smo vsi samo Nemci. — od sedaj zanaprej pa mlatimo!", je dejal Viljem II. začetkom avgusta. S tem dilem se je nehalo za Avstro-Oirrsko in Nemško vse jezikoslovje; ubogaj, ali pa poduhaj smodnik ! Izobraženi svet, opozicijoualen element je izgubil svojo besedo. Vsak /andar. policaj, panilur je prišel avtomatično v ospredje kot važnejši element države. Učenjake so mobilizirali na peresno vojno, ne; okorne so deli pod rušo ali v ječe. drugo pa je moralo \ armado... češ: domovina je v nevarosti! Pozabili so samo to povedati, da so nevarnost povzročili sami, pri zeleni mizi! Vprašali niso nikjer svojih milijonov za svet. Vse tako lepo. kot je hiln v srednjem veku. Država ni poznala nobene morale. Nima brez vzroka v svojem grbu ptico grabežljivko. Vojna pomeni grabež! Vsa zgodovina Avstrije, se da povedati z edino besedo, ki se ji pravi: "grabež". < as prebavljanja ali omotico države smo smatrali za "mir". Zadnji mir je bil samo priprava za prihodnji polet ptice za novimi žrtvami. To pot na epohaleii grabež skupnih dveli nemških ptic...: na največji grabež. ki se je kedaj ganil v zgodovini: u-plenitev vsega sveta! V hude čase smo prišli Slovenci. Dogodile so se vse reči neznansko hitro. Orla sta za frfotala, d ost i in je zmešalo glavo. Ko smo si izinencali oči. smo zapazili veliko prevaro, a bili smo žali-r>ože že na pol v nenasitnem germanskem želodcu. In tam smo! Nekateri pravijo naj gremo še dalje. — popolnoma v želodec; drugi pa kri če na pomoč... na svobodo. Jaz ZH svojo osebo selil pri tistih, ki pravijo naj se rešimo, dokler nismo docela prebavljeni! Mogoče se šo ozdravimo: samo da bi nam kedo pomagal na prosto! Sami hočemo brcati kolikor, mogoče. Hitite Rusi in Srbi! Kj to so bili časi tamkaj koncem julija in začetkom avgusta lf>14! Skoro nevrjetno se nam zdi v Ameriki, ko čujenio o naših povsod i opljuvanih in zatiranih slovenskih psih — "Windische Hunde" — da so vs[ rejeli tako radevolje "Najvišje povelje" ( !) v čast. da smejo oblajati in oklati svoje "ušive in barbarske pasje brate i/ Srbije in Rusije ". Saj še vrana vrani oče ne izkljuje! Ampak v Avstriji je že vse mogoče. Tako se tolažimo, da pride s časom tudi navzlic stroge cenzure in rizike nsmrčenja kaj dobrih, za naš narod častnih novic! Crnosoltim ničesar ne vrj&memo. Ni vsaka zlata iu srebrna medalja, ki se. sveti. Ni ne vse tako idilično. krasno, fenomenalno v avstro-ogrski armadi, kot bi nam radi povedali oni slovenski starokrajski časopisi, ki opravljajo sedaj Judeževo delo nad slovenskim narodom. Najbolj priznan komando v Galiciji je bil v septembru "Vor-waerts Schwcine!". kot smo čitali v italijanskih časopisih. In pa še lakota je bila pritisnila. Zakaj vendar niso dali prascem kaj želoda izpod tistega patrijotienega pesnikovega "hrasta, ki se o-maja". i Hrast se omaja in hrib. zvestoba Slovenca ne gane). Jver je "Windischer Hund" dober na verigi za domobranstvo, poskusili so ga porabiti nekaj tudi proti Belgiji in Franciji; zlasti so ga pa ščuvali na one. ki so prihajali rešit ga z verige, na svobodo. Kaj se hoče; pes je zvest, samo da je vsaj enkrat na dan "župa"! Skoraj se mi vidi, da imajo Nemci bistroumen čut opazovanja. ker so nam nadeli tako ime! <)j ti nestvor vseh držav, dvocepa ti monarhija, ki vegetiraš že cela stoletja na samih /dražbah in uničevanji narodnih svobod: — mi Slovenci ameriški ne odpustimo ti nikdar najgršega seda. njega bratomorstva. Vsakdo sovraži Kajna. Iz 25 milijonov svojih Slovanov si posilila cvet ljudstva zoper najprimitivnejšo človeško postavo, ki zaničuje bratski umor in ga poslala na klanje kot gla-dijatorje. Kakšna grozna kazen te mora doleteti za to! Da, zapravila si svojo pravico obstanka med državami in skoro se zvrneš v svoj že zdavnaj zasluženi grob. Vedno si še zatrla vsako opozicijo razuma in posledica je, da si zašla v klešče svojega nemškega soseda. Bila si mu dekla mnoga desetletja in žrtvovala mu svojo najboljšo kri. Prav ti bodi! Ravne tista Nemčija, katero si iskala taka bistro, ti zadaja smrtne rane. In zopet se hodeš začela ozirati po svojih "ljubih Slovanih", da ti rešijo omahujoči tron. kakor so to storili tudi leta 1848 49.. na kar si jim izplačala svojo hvaležnost v batinah. Ampak Slovani tvoji ti ne gredo več na led, prevelikokrat si jih ž«- prevalila! Poznajo te skozi. Naj tudi držiš danes svoje milijone pod silo puške iu vislic, moralno vladala jih ne bodeš nikdar več! Kdor te je motril zadnjih pet let. vsakdo prizna, da si zaigrala vso čast in pravico do eksistence — padla bodeš kakor vlačuga. Migljaji tvojega žezla so povzročevali na zadnjem upadu v Srbijo najgrše oskrumbe in grozovitosti nad prebivalstvom, ki ve, da si, krščanska ti država, popolnoma vredna svojega turškega zaveznika! Vsaj ni Ireba praviti, kako nas je razkosala e. kr. slavna vlada Slovence na devet političnih fragmentov in nam popolnoma o-uemogočila vsak naroden razvoj. Potem pa nas je. zmerjala, da smo nekulturni. Za vlade "očeta narodov", Franca Jožefa, godila so se taka nasilstva nad narodnimi manjšinami po 11-j državi, da hi jih napisanih na papir ne premaknil največji tovorni vlak Ame rike. Lepo pletene vence laži puščajo sedaj k nam čez morje, v kolikor jim je še mogoče po svojih sosedih; vidi se. po teh novicah, da prihajajo iz nemške šole. Idilična pisma iz. vojne so najboljša za dober efekt! Dokazati se hoče z vso silo. kako zvesto in navdušeno je vse križem države za bratomorno vojno. Cehi, Hrvatje, Slovenci. Poljaki, še. celo avstrijski Srbi izvršujejo nepopisne bra-vure —- zoper Ruse in Srbe. Vse križema se nadkriljujejo, c. kr. slovanski župarji. kdo bode z v.ečjim uspehom udaril po sovražniku. ki prihaja, da bi jih za vselej odvrnil od sladkega habsburškega komisa. Zares, prekrasno je sedaj v Avstriji, ki bi skoraj počila samega najlepšega patrijotizina — v senci bajonetov. Kako pa kadar se list obrne in obrniti se mora!? Ni dvoma danes, da so pretkano prikrojena starokrajska poročila kakor nalašč za nas. Ona naj bi nam pokazala 'kako zvest' je narod slovenski doma. in kako brezuspešno je za nas tukaj, misliti na kaj drugega. Iz nemških delov države so poslali vse žan-darje in policaje na vojno ter jih nadomestili z meščanskimi gardami. V slovanskih krajih pa se boje kaj takega storiti. Zakaj?! Prebivalstvu ne zaupajo! To je vse. I zakaj pa vse to. če je taka zvestoba kot pravite in nam pisarite?! Radi bi naredili naša srca maloverna. ko pričakujete zaslužene hatine. Radi bi nas videli z vami in nam pokazali: "da znamo iti nad brate in smo vam povrhu vsega še pasje udani" — da je patrijotizem do vas premagal glas srca in £las krvi v slo\ venskem narodu! Ampak poznamo s<> popolnoma! Zmota ni naša. Gorje ti hinavska Avstrija, ko se iznese nad teboj ves, v stoletjih nabrani žolč. Danes si mencaš roke, ker si se iznebila svoje slovanske opozicije, s tem, da si jo poslala na najnevarnejša bojna polja. Toda kratek čas bo trajala tvoja zadovoljnost. Že se majejo temelji tvoje opore: širna Vsenemčija, ki je še požrešnejša kot si sama, se že zgrinja čez te v mrzel objem... da pade skupno s teboj! Čez vajin grob pa vzklije svobodna nova rast, kot je že zakon prirode! Izza Okoli blane ii ja- le- Josip Hrastar. I. Jelovine so cvetele hruške v nepopisni poti Drevo pri drevesu v dolgih vrstah, na desno in levo, po sredi in počez. Ves veliki vrt je kakor velikanska zeleno pogrnjena miza, ki je na njej vešča roka razpostavila ogromne šopke, rdečkastctoele, s svilo preprežene, v visokih tih vazah 7ariniih rini nela navzdo1 se ▼»j°ea Pot- (la so IdUlIJIlf U III a se že oddaleč natačno razločeva- le. posamezne gruče ljudi, prihajajoče iz višje ležečih stranskih vasi, hiteče proti župni cerkvi. Na prvem križpotu je postal in si zasenčil z roko oči. Prav gori pod gozdnim robom se je prikazala vitka ženska postava. Kakor bi plula po zraku je stopala lahko in naglo, komaj dotikajoča se peščenih tal. Franceljnn je začele srce burneje utripati, kri mu j< nagleje zakrožila po žilah. Naglo se je okrenil. Ako stopi nekolike hitreje, morata oba hkratu trčiti skupaj na drugem križpotju pod svetlorjavkastih in žol-Jvasjo. Še lepše, so mu sedaj eve-Blesteča svatovska i tele jablane in hruške v ozadju miza v knežji dvorani, a nad njo I in na obronkih, še svetleje in jas zlat lestenec — božje solnce. V neje mu je sijalo solnce. njega luči se je kopala vsa dalj-; "Hitrejša si od ptice. Tinka, na okolica, je rumenel sicer črni.In lažja je tvoja hoja od njenega gozd za Jelovino, sta blestela li- poleta", jo je pozdravil in j^ vada in log. V seči za živahnim ( stisnil roko. studencem je prepeval slavec, I "Oh, vedno tako lepo govoriš, nad zelenim poljem je vriskal vi- Francelj", je odgovorila in za-soko v zraku škrjanec, vsakolet- rdela gori do gostih temnih las ni gost Jelovčanovih prostranih njiv. Nenavadno lep in blesteč je bil tisto leto inajnik v tem skritem kotičku naše lepe domovine. Nedelja je bila. Jelovčanov Francelj je stopal živahno po po- Zasmejal se je in jo potegnil za seboj, da mu je morala stopa ti ob desnici. In tudi ona se je smejala, neprisiljeno, prav od srca. Roko v roki sta hodila dalje. ti med njivami in travniki proti.Bila sta sama. ljudje so bili že četrt ure oddaljeni vasi. Njegov!daleč pred njima. Zaostajala sta. lepi zagoreli obraz je žarel veselja do življenja, vsaka kretnja njegovega visokega in krepkega stasa je kazala, da se kopa njegova notranjščina v blaženstvu in sreči. Naglo je hodil; njegovo oko se je pričakujoče upiralo v daljavo čez njive in travnike, tja proti robu nasprotnega gozda, kjer je v jutranjem solncu rume- oba srečna, da sta drug pri drugem. "Ti si učen, Francelj. V mestu si hodil v šolo več let in lahko bi ti bilo dobiti za ženo bogato mestno gospodično. Pa si zbral mene, ki nisem nikdar videla mestnih šol in ki nimam ničesar drugega, razen svojih rok in svoje ljubezni do tebe. Vedno se bojim, da ne bom zate dovolj znala in da se utegne tvoje srce do mene ohladiti. Kako nesrečna bi bila potem. si ne moreš misliti. Citala sem prav pred kratkim neko povest, ki se je zelo žalostno končala prav zaradi tega, ker je bila med njo in njim v tem oziru prevelika razlika. "Kako si brezpametno, dete", je vzkliknil in jo privil k sebi. "Odkod naenkrat takšni pomisleki in čemu? Tisti, ki si čitala o njem. ni poznal prave ljubezni. Prava ljubezen je slepa in nema, prava ljubezen je nesebična in požrtvovalna, prava ljubezen ne pozna —" Oklenila se ga je še tesneje in ga prekinila. "Ne bodi hud, Francelj! Vem. da si drugačen od drugih, ne zameri mi!" Molče sta nadaljevala svojo pot. Tako svetla, tako neizrečeno lepa kakor ta, se Tinki do tisti-krat še ni zdela nobena nedelja. Tik pod vasjo sta se razšla. Po maši je šla Tinka k teti na skromno kosilo, a popoldne po nauku, ko so se ljudje že razšli, jo je Francelj čakal za ogradom. In ko je prišla, sta zavila po samotni daljši poti skozi gozd proti njenemu domu. Bilo je že pozno, ko sta se ločila na jasi vrhu hriba. Sredi pota. ie Francelj hipoma obstal in glasno za vriskal. Zapadajoče solnce je krvavo obsvetilo njegov razjarjeni obraz. Stresel je sunkoma glavo, kakor bi se hotel šiloma odkrižati neprijetne misli, ki ga. l"e bila napadla nenadno in za-vratno. Tu je vnovič za vriskal. Toda sedaj je. bil njegov glas raz-kav in hripav, da se ga je ustrašil. Kakor bi ga nekaj podilo, je drevil po najkrajših stezah proti domu. pozdravi jajočemu ga veselo izmed zelenja in cvetja, isk rečem u se v zadnjih žarkih. II. Minulo je nekaj mesecev. Prešla sta pomlad iu poletje, izginila je otožnobogata jesen iu tudi zima je izgubljala svoje strupeno želo. Tuintam se je že pokazala trobentica pod brežiuo, je zažvižgal kos visoko v orehovem vrhu jutranji pozdrav vstajajo-černu belemu dnevu Po hribih pa je šo ležal debel sneg in mrzle večerne s ape so skelele do kosti. Na nizkem ognjišču je sedela uekega večera Tinka. Bilo je že precej pozno in borno kuhinjo je razsvetljevalo edino še tleče poleno. V tem svitu so se še žalost-neje črtali poedini kuhinjski kuhinjski predmeti, kažoči svoje siromaštvo. Tinka je jokala. Bila je sama loma in težke misli, ki so jo mučile že vse dolge mesece, ji tudi -toe o j niso prizanašale. Daleč so blodile in blizu, prav blizu. Iu kolikor bližje so bile, toliko tesneje in težje je postajalo njeno srce. Nje desnica se je enakomerno dvigala in padala, in pravtako ie je rahlo dvigala in padala nizka zibel ob njeni strani. Droben obrazek je bledel izmed belih ipk iu se smehljal v sladkem snu angel jem. ki so krožili okoli njega. Mlada mati se je sklonila k njemu. Težka solza je tedaj padla na nežno ličece, da je za hipec zadrhtelo kakor bi padla nanj ava žrjavica. Naglo je okrenila ?lavo in potegnila z roko preko oči, da bi detetu ne bilo hudega. V tem so se odprle duri. V črno dolgo ruto zavita je prikaš-Ijala v kuhinjo Tinkina mati. Odložila je ruto na žebelj za vrati in sedla na ognjišče nasproti hčeri. Sključila se je v dve gube in iztegnila koščene posinjele roke nad pojemači ogeuj. "Mraz je zunaj, Tinka", je dejala čez nekoliko časa in po-mencala roke. Ne ugaslo oko je strmelo utrujeno v žrjavico. Hči je. molčala. Srce ji je bilo. da se je slišalo njegovo glasno utripanje. Desnica je nehote izpustila zibel in skupaj z levico trdo objela kolena. Mraz, ki ga je prinesla s seboj starka, je prešel v njo, da se je tresla po vsem životu. Tako sta sedeli dolgo molče, vsaka z veliko svojo bolestjo v srcu. Tinka je vedela sedaj gotovo, da je bila zastonj materina današnja pot... "Bogati so tam doli, Tinka", je izpregovorila čez dolgo mati. "To bi bila morala vedeti, preden si se spečala z njim." "Mati!" je viknila Tinka bo lestno in si zakrila z rokami oči. Prehudo jo je zadelo to očitanje, prvič izraženo z besedami. "Ne očitam ti, Tinka", je de-j**1- Dozdaj si bil v tem oziru pa jala mati z glasom, ljubezni p0!-'met«i in tudi iz one kočljive za nim. "Bogati so. Polne so njih'deVe si se izmotai Prt'd tremi le ti brez posebne nesreče, nič tli n torej na poti do sreče." Francelj je zardel, ko ga j» oče spomnil na dogodek, ki bi gi bil najrajši pozabil za vedno. J to je šlo liitro mimo njega ol misli, da bo v kratkem gospoda vsega tega lepega premoženji po čemer je hrepenel že tako dol go in silno. Zato je dejal: "Xe bojte se, oče! Pamet s me še drži iu brez vašega dovo Ijenja ne vzamem nobene." To je staremu laskalo. "Ali imaš že kaj izbranega? je vprašal počasi in poškilil p strani proti sinu. "Morda, oče." "No!" Sin je nekoliko pomolčal. Oče je čakal in bohnal s prsti pc mizi. Ko le ni bilo odgovora, je oče zopet dvignil glavo in dejal: "No?" "Anka Planinčeva je", je odgovoril sedaj Francelj hlastno. Očetu se je zasvetilo lice. "Ni napačna... kakor mivje znano, je pridna in stari Planinec ima povrhu vsega še mačka f skrinji." Se več ima Planinec, kakor si mislite", je dejal Francelj. — Anka mi je sama povedala." "Toliko bolje, fant", se je zasmejal Jelovčan. "Torej kakor hitro spravimo letino, pa se bo naredilo." Dolgo sta se še razgovarjala o-ee in sin. Bilo je pozno ponoči, ko sta bila popolnoma dogovorila vso zadevo in se zedinila, kako se bo pri notarju svoječasno napravilo potrebno pismo. Topla noč je bila zunaj in mesec je svetil, da se je videlo daleč po okolici. Francelj je stopil na prag, ni se mu hotelo spati prepolno je bilo danes njegov srce. Na koncu vasi se je dvigala enonadstropna Planinčeva hiša vsa oblita od mesečine. Vabila g^ je bliže in Francelj se ni dal pro siti. Lahkih nog in lahkega src; je krenil tja. Anka je še posprav ljala po hiši in se razveselili njegovega prihoda. Ko se je poslavljal, je stoiili. z njim do praga, podala mu' ro ko v slovo in ga še vprašala: "Torej kdaj bo, Francelj?" "Hiteli bomo, Anka. Končen septembra bo že tvoje solnce ob sevalo sedaj tako puste prostor« v naši hiši." Pri teh besedah se je nenadni spomnil, da jih j.- skoro v enak obliki izgovoril že dostikrat prošlih časih neki drugi. Sitiu neprijetna se mu je zazdela ti misel sedaj na tem mestu. Nagi je stisnil Anki še enkrat roko ii odhitel proti domu. Na ovinku mu je nehote spli pogled tja gori proti robu tem nečega gozda. In zdelo se mu j« .o odprto nebo. Se nižje se je sklo- «da stoJi tam na Jasi ženska pc nila in ga poljubila na ozko čel- -stava, davno znana, davno pozab ljena, in da ga kliče. Stresel je z glavo, skladanice in pomanjkanja ne poznajo. Zato ni usmiljenja v njih srcih, zato ni v njih pravice. Reveža ne vidijo v njegovem kotu, ako jim pride na pot, ga pohodijo." Zopet je nastal molk. Tleče poleno je pokalo, iskre so frčale na vse strani, dim je polegal pod stropom in pritiskal na oči, da so skelele. Burja je stresla zapahnjena vrata, da so zastokala kakor starec na bolniški poste-, lji. Zateglo je zameketala lačna koza v prizidku. "Kaj naj damo živali?" — je vprašala starka. "Miea Ferjanova je obljubila pest sena za nocoj. Skočim ponj. Jutri pojdem že morda lahko na delo in za najino hrano in za njeno pičo zaslužim." Starka se je ozrla v nje bledi, upadli obraz. 'Ne moreš, ne smeš", je dejala pomilovalno. "Pojdem jaz. mene ni škoda. Ti moraš skrbeti za otroka. Kdo bi drugi skrbel?" Tinka je povesila glavo. Komaj slišno in z drhtečim glasom je vprašala: "Kaj je rekel?" "Kdo?" "On — Francelj. Drugi me ne brigajo." Starka se je še bolj sključila in brskala z železom po žrjavici. "Lopov je, grd lopov", — je kriknila naenkrat hipoma. Takoj pa je nadaljevala tise in hlastneje: "Da ni otrok njegov. Da ni nikdar občeval s teboj, da te komaj pozna po imenu. In da ga toži, ako hočeš kaj imeti in ako ga moreš. On bo z mirno vestjo prisegel in dokazal, da ga loviš samo zaradi njegovega premoženja. Da bi rada na njegove stroške hranila tujega pankrta." Tinka je poslušala mirno, nični kazalo razburjenja v njeni notranjščini. Samo parkrat so se krčevito dvignile njene prsi in zopet .naglo upadle. "Dovolj je že prisegel po krivem meni", je dejala na to, kakor bi govorila sama sebi. "Ne bo mu treba prisegati več, pri sodniji si ne bom iskala pravice. Dokler so te moje roke zdrave, ne bo drugi redil in vzgajal mojega otroka. S tem je vsako nadalje prerekanje končano. Jaz. mu odpuščam, odpusti naj mu tudi Bog." Starka si ni upala pogledati hčere. Kolikor ji je dopuščala starost, se je naglo izmotala z ognjišča. "K Mici stopim po seno", je dejala kakor v zadregi in je izginila skozi duri. Tinka je sedela nekoliko časa kakor okamenela. Ko se je zopet zavedela, se je sklonila nad dete. ki je bilo odprlo svoje modre oči n se nasmehnilo. Kakor bi se bi 1 ce. — Hipec potem je viselo dete na njenih prsih. Tinka se mu je nasmehnila skozi rosne trepalnice. in. Bilo je v začetku julija letošnjega leta dobra tri leta po opisanih dogodkih. Zopet se je svetila Jelovina v vsem svojem sijaju, bolj kot kadarkoli prej jo je bilo vzljubilo solnce in jo obla-godarjalo. Po polju je valovalo dozorelo rumeno žito in se klanjalo nizko proti tlom, polno težkega klenega zrnja. Na drevju so rdela jabolka in runienele hruške. Polue so bile veje, da so se šibile. Kamor je pogledalo o-ko, povsod se je obetala bogata letina. Vsako srce se je moralo vzradostiti ob pogledu na to krasoto; kako naj bi je ne bilo veselo srce onega, ki je imenoval vse to svoje! Vedrega čela iu z veliko zado-voljnostjo je stopal dan za dnem stari Jelovčau po obširnem svojem posestvu. Njegova prejšnja redkobesednost ga je bila zapustila, šalil in norčeval se je sedaj z delavci ob vsaki priliki V obilnem številu so robotali pri njem od ranega jutra do poznega večera. Pozabil je bil nekoliko na svojo starost, ki je bila zlasti zadnjo zimo prav občutna, in se je sedaj toliko bolj veselil svojega življenja. Vsega mu je dal Bog obilno in dobro in udobno so potekala njegova stara leta. "Sedaj bo pa čas, da se oženiš. Francelj", je dejal nekega dne pri večerji svojemu sinu. "Izročim ti gospodarstvo pod gotovi mi pogoji, kadarkoli hočeš, samo da si poišče« primerno nevesto Kakor si boč postlal, tako boš le sunkom i kakor onega nedeljskega večen ko je ob solnčnem zahodu hit< od Tinke. Toda sedaj ni zavru kal. tiho kakor tat se je pripl; zil domov in izginil v svoji sobi (Konec prihodnjič). Zvezda miru? "Lidove Noviny" poročajo Nekaj dni sem se redno pojavi j nad gorami Beskidi v Karpati zvezda nenavadne velikosti i svetlobe. Zvezda je podobna x< likemu srebrnemu tolarju. Me gorskim prebivalstvom se šil prepričanje, da je to "zveze miru", ki napoveduje bližnji k nec krvave vojne. Nemška civilna uprava na R skem Poljskem. Nemška vlada je uredila v pol skein ozemlju, ki je zasedeno < nemških čet, civilno upravo, je pričela delovati. Za načelnil uprave je imenovan vladni pre sednik Brandenstein. Sedež prave se nahaja provizorično Poznanju. Sekta adventistov, ki uči bližnji konec sveta, se jela širiti, kakor poroča 'Gwiaz ka C'ieszynska' v okolici PoljsH Ostrave. Agenti te sekte obisk jejo zlasti rodbine rudarjev dele med nje knjige, ki napov dujejo konec sveta. V Poljs Ostravi so te dni prijeli dva ka propagatorja in zaplenili mnJ žico knjig, ki sta jih razširjal med ljudstvom. ZA VSEBINO OGLASOV ODGOVORNO NE UPRAVN ŠTVO NE UREDNIŠTVO, .................mmm ; ; --——-* } ■ GLAS NARODA, 11. FEBRUARJA, 1915. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. U peč. Neki vojak z Do- rga piše: Bilo je pri Baka-•iji. Zakcpm jar- ki poroča: Njega veličanstvo cesarj je imenoval za kneza in škofa krške škofije profesorja na deželni realki v Modlingu, dr. Adama' nir profesor Hradsky v Pragi, je'Hefter-ja. izdelal krasno izvedeniško poro-1 Velikanske isgube, tako na ofi-. čilo o naših načrtih, katerim je cirjih kakor na moštvu, je imel določil prvenstvo. Konsorcij je iz- zadnje dni domobranski polk zasebne stroške pvfm v ti >vražuih prednjih straž so bili 1 do ti bankovci izdani, še ni določeno. Namerava se tudi izdati pol kronske novce iz nikla. ŠTAJERSKO. Upcraba avstrijskih ujetnikov v Rusiji. •' (.irazer Ta gb lat t" poroča z Dunaja: Prevažanje ujetih avstro-ogrskih vojakov v Sibirijo, da bodo gradili železnice, se je začelo. Ujetnike bodo prepustili veleposestnikom, da jih bodo pod vojaškim nadzorstvom porabili za poljedelska dela, posestniki pa bodo morali skrbeti za obleko streho in hrano. Razen tega bodo ti smeli zahtevati še 15 rublje v mesečne plače. V vejnem ujetništvu se nahaja Peter Anton Strusek iz Maribora, prideljen pešpolku štev. 7. PRIMORSKO. Veliki kraški vodovod. A. no v...... in sem tudi samo- Jožef, rez. inf. Unterluggauer, stoj no jioseoral vmes nekako v nad. rez. ITriach Joža. nad. rez. imenu prebivalstva, ki pač zaslu-' Vedam Karol, rez. iuf. Vedenik /i. da bi na tako važnem ozemlju Janez. nad. rez. Vernik Florijan, najbolj težavnih časih ne trpelo, rez. poleg drugih muk še na pomanjkanju pitne votle. Moram priznati, da so naša predavanja ugajala. inf. Wirnsberger Bogomir, inf. Zitterer Tomaž, inf. Eisendle Janez, rez. inf. Ferlič Zdravko. I Župnik Svaton oproščen. .Jožef ŽELIM dobiti delo v šumi, posebno rad pri kuhanju oglja, ker seni dober ogljar. Ce kdo ve za tako mesto, prosim, da mi javi. Martin Pueelj, 8 Forest Ave.. Aurora, 111. (11-12—2) Kje je moj prijatelj JOHN OMA-HEN ? Doma je i', vasi Štorov-je. farji Sv. Križ pri Litiji na Kranjskem. Bil je v New Yor-ku. Thomas in Forest City. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da sra mi javi. ali naj se pa sam oglasi •'Spenglerju" iz Gabrovk pri Sv. Križu na naslov: A. Grebene. AVick Haven, Pa. (11-13—2) Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska. Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobiti smo le r>00 komadov. Cena 75c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piSe ponjo. Dobiti smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj. SLOV. KNJIGARNA S35 WasklagtM St.. Milwaake, Wis. v naše načrte, ki srno jih razkla- Svaton. penzionirani župnik, je dali, so se na merodajnih mestih; bil dne 24. oktobra obsojen v Čeka r zaljubili, naše trebi tak odobravali. Led je bil prebit, ide- ubili. naše razloge o po-j lovcu pred divizijskim sodiščem1 io velikanske naprave so po * 6r> kaz. zak. na eno leto ječe. ja sama na sebi je prodrla, nujna potrebnost je bila pripoznana na vseh veljavnih mestih. To je ne-pobitna, velika zasluga našega konsoreija. Ko so inerodajni krogi sprejeli tu idejo v svoje roke, so šle študije seveda še dalje: prišli so v pošte v še drugi načrti, ki jih je našla v ta namen povabljena nova konkurenca tvrdk po poklicu. Ne bom tu dalje razkrival zakulisnih bojev za Nanoški vodovod in proti njemu, povem le dams. tla je konečno veliki v ml o vod sklenjena reč po konkurenčnih načrtih, ki so zaračunjeni z 80.000 kron. Merodajni krogi so se odločili za drugi, novejši načrt, ker bi bil ta vodovod baje precej cenejši. Ali je to res, pc kaže bodočnost, toda za nas nima nikake važnosti: za našo deželo velikanske vrednosti je pač dejstvo, da dobi ves naš kršili Kras velikansko vodno napravo, kakoršne ni daleč okoli po svetu, ki je morda edina te vrste. Vodo bo dajala Bistrica Ilirska, ki se bo umetno dvigala kakih 2">0 metrov visoko, kjer prične vodovod za naš Kras. Ob pričetku bosta dva glavna nabiralnika (reservoarja) in po vsem Krasu še trije veliki in dvanajst malih. Dolgost vsega toka bo o-kroglo 2S6 kilometrov. Za nekako 50,000 prebivalcev je proračunje-no 11:{ iztokov. napajališč in G:{ hidrantov. Skupni potrošek bo znašal okroglo 8,700.000, h katerim naj bi prispevala dežela samo pol milijona. (Dežela dobi tega pol milijona potom brezobrestnega posojila.) Deželnozborski klubi, sklicani ad hoc v Gorico 5. januarja, so razpravljali o tozadevnih predlogih in naspravili sklepe, ki zagotavljajo izvršitev te velikolepe naprave. Vzdržava-nje vodovoda je proračunjeno na letnih 37,000 K. kar je pač malo nasproti težavam in stroškom, ki jih ima dozdaj Kras z nabavo pit-lie vode v vročem poletju. Delo se mora izvršiti v dveh letih. Od Divače pojdejo tri glavne žile po Krasu: 1. Divača-Povir-Sežana-Tomaj-Krajnavas-Komen. 11. Divača - Lokev - Bazovica - Padrič -Opčina - Prosek - Gabroviea-Šem-polaj- (veja na Nabrežino Mavhi-nje-Cerovlje. 111. Divača-Senože-če itd. Po teh vodnih tokih se bo razlival po našem kršnem Krasu blagor, o kakršnem si mnogi kraji Jiiti sanjati niso upali, ker so pač daleč od izvirkov. Kolike vrednosti bo ta naprava za ves Kras, danes ni mogoče niti dovolj preceniti. Zares lepo sporočilo kraškemu ljudstvu ob novem letu 1915! Naj bi se vse tudi srečno dokončalo! Ako tudi ni bil sprejet Na-noški vodovod po načrtih našega konsoreija, vendar je in ostane nepobitno sredstvo, da je le njegovo 151etno neprestano delovanje. drezanje, vzpodbujanje spravilo v tir vprašanje velikega kraškega vodovoda in uspeli je ta, da bo v dveh letih dovršen, ako ne pridejo vmes kaki nepričakovani zadržki. Okrajni glavar Župnek in stotnik Suša sta si stekla za naše kraško ljudstvo velikansko zaslugo, ki žal ne more najti drugačnega priznanja nego z globoko zavestjo, da sta izvršila veliko delo. ki jima mora ohraniti vročo zahvalo vsega našega ljudstva in naših potomcev. Proti tej obsodbi je vložil Svato-nov zastopnik dr. Pegan ničnostno pritožbo na višji domobranski sodni dvor na Dunaju, ki je pritožbi ugodil in odredil novo razpravo preti c. kr. domobranskim divizijskim sodiščem v (Jradeu. Domobransko sodišče je nato odredilo izpustitev in se izjavilo za nepristojno, ker ni dejanskega stanja hudodelstva. Gradnja barak. Za vojaške re-konvaleseente pešpolka štev. 7 so posta vil i v Celovcu na travniku vzadi za Rudolfovo vojašnico blizu Rudolfovega kolodvora dve novi leseni baraki. Stavbi je vodil inženir M«"»rt schaeher in sta o-premljeni po najnovejših zdrav-stveno-policijskih predpisih. Dne 15. januarja je bila stavba dogo-tovljena. Prostora je za 700 mož. Vodstvo ima major Emanuel Bry-da od 17. pešpolka. Nov avtomobil za prevoz ranjencev. Predstojništvo deželnega in gospejnega pomožnega društva "Rdečega križa" je nabavilo pri Pucliovi tovarni v Gradcu transportni avtomobil. V notranjosti so štiri nosila, ki se jih nalaga od vzadi, za štiri hudo ranjene vojake. Če se prevaža lahko ranjene vojake, se odstranijo dve levi in desna zgornja nosilnica, je pripravljeno za šest do sedem sedežev. Spremljevalci imajo prostor na sprednjem sedišču. Notranjost avtomobila neti motor. Avtomobil bo uporabljala v določene namene celovška prostovoljna požarna hramba. Dosedaj avtomobila zavoljo pomanjkanja bencina še niso mogli uporabljati. Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Waskiegtoa St., N«w Yerk, N. Y. Rad bi zvedel za naslov svojega brata JOHNA BOŠTAR in prijatelja LOJZETA FABJAN. Pred enim letom sta bivala v Petersburg, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se sama javita, ker poročati njima imam nekaj važnega iz starega kraja. — .Toe Boštar. 1212 N. Penn St., Chicago, 111. (0-11—2) KOROŠKO. Novi krški škof. Uradna Wie- NAZNANILO. Slavnim slovenskim društvom in Slovencem greaternewyorške naselbine ter okolice se tem potoni prijazno naznanja, da priredi slov. podporno društvo "Orel" št. 90 J. S. K. J. v soboto dne 24. aprila t. 1. v dvorani Scliiitzen Hali, 12 St. Mark's Place (8. ul.) New York, svojo ŠESTLETNO VESELICO in kakor običajno v nedeljo dne 18. julija t. 1. SEDEMLETNI PIKNIK v "Hotel zum griinen Wald" v Maspeth, Long Island. Vsa natančna pojasnila bodo pravočasno objavljena v "Glasu Naroda". Z odličnim slov. pozdravom Valentin Orehek, tajnik. (9-11—2) NAZNAHILO. Cenjenim rojakom v Lorain, O. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Kr. OTTO PEZDQL. kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Gla« Naroda" in iz davati pravoveljavna potrdila i* ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravniitvo Glas Naroda. BRATA VOGRI0, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT, 211 Graham Ave., Cor. Stan *t., Brooklyn, N. Y., ae priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk. Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za plea. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojimi — Slovensko-Amerikanski KOLEDAR as« leto 1916 Bedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1911 onim, ki so nam 2e poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo ka tajne službe Združenih držav. William* J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki iivi od izsiljevanj, ponarejanj in sa-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je ie nebroj drugega sani- {( mivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: SOe. Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar raslič-H na, veljajo ta posamezne držav>i< sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštnino vred sa sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, i Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Geor- 1 gia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken-' tucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi. Montana, North Dakota, South Dakota, North Cs- j rolina, South Carolina, Nebraska,! Tennessee, Virginia, West Virgi-1 nia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stans Koledar 40 centov % poštnino vred. — Te države so; California, Washington, Ore- j gon, Nevada, Arizona, Colorado,' New Mexico, Wyoming, Utah la Idaho. V naši podružnici Frank fta-l Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE ^ # HARMONIKE kakor tudi K O V Č H K E iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Alois Skulj, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdt-Ianega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen: Delaware...........S1.00 galon I Iwea............65—70c. galon Katawba........75—Hoc. galon | Rudeče..........55— Me. galon Navedene cene veljajo za naročila od 25 g*alon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. V zalogi imam tudi žganja po Btarokrajskem načinu žgana kot DPOŽENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. f t ¥ T ¥ ta DRUGI IN TRETJI ZVgZEK j IMENIKA padlih, ranjenih in v jet i h naših vojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen ]><► izvirnih ]Ntrneilili vojnejEl ministrstva s ozirom h;i trt*tj«» zhorno |N»vi»lJtiištvo (<-t izkljuriio skoraj sani i Slovenci. Tu so na-vedeni vojaki ljubljanskega, spod-j nje-ištajerskega, .. spodnje-koroške-ga, tržaškega i. t. d. iiešimlka : na-! šili lovskih bataljonov, (lragonske-gs in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne' momarire, skupno nad 4000 imen.' Vkupno je do »lnj navedenih nad .KNMI jKiiiPsrmWPV v vojski. l*ri j nekaterih vjetih je navedeno, kje, se nahajajo v vjetiušništvu a pri nekaterih padlih naveden je eelo ^rol». kjer so itokopuni. Cena ata 'J. in '.i. zvexek jo S5 «-en-tov. za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki ohsejrnjo iSm strani, iui sumo r»n e«*ntov. Naročila in denar pošljite nn : FELIX M. DOLIN A K 45 Vesej St., 1 K-p. <;. New York. Knealjivo in pošteno. UPRAVLJA vie v notarski posel spadajoča dela. kser, 6104 St. Clair Ave., Cleva-1--—-—-- land, O., pri L. Balantu v Barber-1 ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'OLAS NARODA'*, NAJVEČJI tonn, O^ in pri Frank Lebena v,; SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. #J Forest City, Pa., pri Charlesn Zgoncn in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-linger ju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi sla. tarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja nai Koledar po 30 centov. Kdor narodi Koledar, naj se osira na te eene. Naročite ga pil t SLOVE NI0 PUBLISHUT« CN). n Cnrtlardt BL. Kt« Tork Otty. OGLAS. Za vsebino oglasov mi odgovor viMiovodnih napravah, znani inže- ner Zeitung" z dne 9. januarja ao ae aredniitvo ae upravniitvft Cenjenim rojakom priporoSam svoja NABAVNA VINA is najboljšega grosdja. Lansko rdeče vino po 45^ gal., staro rdeče vino po 50* galona, lansko belo vino po 50* gal. in najboljše staro belo vino po 55* gaL 100 proof močan tropinjevec gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinaroa in di9tilerija bi iz o postaje. Potovalni zastopnik je g. M. ZugeL ' Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, fin M. 9L Helena, Cel HARMONIKE Mirt kakorSatkoU mU Isdelmjwa wopn^rlSmm 90 sa]nlS]ia ttuk, a Upaluo In iaiiul]iTO. V popravo ■IJlTO mkdo polije, ker aem t« nad lt tet tukaj ▼ tem poelu ln eeSaJ ▼ ito-Jem lastnem Somu. V popravek vzamem kranjske kakor vee Oruge harm omika ter n&mamm po del« kakorftne kSe aa-k terra ferea Hartaljnlk TpraSaag. JOHN WENZEL, 1017 B. 83. St., Cleveland, Ohio. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je> 21 pri 28 palclH. b=jE» Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka|država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo|tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih drzav.^Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročilalin denar pošljite na; Slovenk Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. inPDPDPffDPDPPnnpriraDPnpppraj Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino« Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne |pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 'dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem ▼ staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. - - ^.MWhn, ertMiei-iiM il^lfiigB^gdg^a^fcil^a^ 'iii iiiA^Miiiifriisi11 f iiilflili' ^ . J / "i ii' .. ■ T "r 'i r ' " rt r • -ft i '«■■ r ■ ws^u KIP«. ■ GLAS NARODA. 11 FF.RRUAR.TA. 1015. > M H M JACK Francoski spisal AJphonse Dandet. Za "Glas Naroda*' pre vel J. T. WWWWW9WWWW99W9WW 9 f I t TFf ^ (Nadaljevanje.) Ja/ bi t »-g* nikdar ne dopustila — se je umesala Rudico-va /.-na v pogovor. Kaj**- bi skočila v vodo. kot da bi imela Taksira moža kot je moj neeak. I'e i-.Ne.le je i/pr.-jrovorila > takim naglasom, da ni vedel Kami. kaj bi odvrnil. I V»lu>aj Karol mu je pomafral Rudie iz zadrege — ee bo.".;, ti bom .loka/al. da je ravnatelj dober človek. V K»| jše ... Itmlie je gledal sedaj svoj« ženo. sedaj brata. Da bi bilo najboljše, je nadaljeval mladenič — če bi me posl.ili tja in se me za vedno iznehili. Naveličali ste se me. to je Vse. I*rav ima! je zakričal I.abassindre in udaril s pestjo po mizi. Začel m« je prepir. Kudie g« j«* neprestano dražil. Karol je pa ustrajal pri svojih prvotnih besedah. Takrat se je oglasila Zenaida. Kaj ne. mama. saj tudi Vi mislite, da bi bilo najboljše, če bi nastopil Karol svojo novo službo. -— Seveda, bi bilo dobro. Mladenič je \stal in grdo pogledal okoli sebe. Dobro. Ker ve me že hočete iznehiti. je najboljše, če takoj odidem. < e ne takoj, pa v osmih dneh. Sedaj šele vem, kaj mi je storiti. Ker se je medtem ž«* čisto stemnilo, so prinesli luč. Tudi v so-sedujem vrtu je bilo svetlo. Slišal se je smeh, ropotanje nožev, /lic lil vilic. Zvečer je prišlo še nekaj delavcev, ki so hoteli na vsak način videt i I -ahassimlra. Jack je postal naenkrat žalosten. Ko je videl delavce, je malo manjkalo, da ui na glas zajokal. lak bom toraj postal — je rekel sam pri sebi. Pri tej priliki mu je predstavil Rudie delovodjo kovačnice. To je bil gospod Leheseam. močan kakor bivol, ter poraščen po celem obrazu. I )e e k u se je mkako po m ilo va I no nasmehnil, posebno ko je zapazil njegovo slabotno postavo in snežnobele roke. Malo preslab se mi zdi — ne vem. kako bo. Dolga pot ga je utrudila — se je takoj oglasil Rudie in se obrnil k ženi rekoč: — Klarisa. glej. da boš preskrbela učencu suknjo in hlače. Ali veš, kaj? Najbolje je. če ga pelješ takoj v njeifi.vo sobico. Pred no je odšel, je moral še izpiti kozarec vina na svoje zdravje. Va tvoje zdravje, moj .lack! — je zagromel I.abassindre — in ua zdravje dela. Otroci moji. jaz Vam rečem: — Kadarkoli se vam i/ljubi, lahko postanete vladarji sveta. Ah, vladarji sveta! se j,; nasmehnil Rudie — s tem si malo preveč povedal. < V hi mo l na stara let.-, tnalo hišico, lihi) zadovoljen. Klarisa. .lack in Zenajda so si ogledali celo hišo. Ko so dospeli v malo sobico, mu je rekla Zenajda. Vid is tukaj jaz spim. Ti boš v sobici, ki leži nad menoj. To te ne sine nič motiti. Ja* tako trdno spim. da te ne bom slišala. tudi če celo noč skačeš ali j>oješ. •I ar kova sobica je bila čisto pod streho. Ker je solnce neprenehoma pripekalo in ra/. g reva I o stene, je vladala v sobici taka šopa lica. da Človek skoraj ni mogel prestajati. \eliku boljše j,- bilo v Morotivalovem zavodu. Tam je že vsaj imel Madaua. tukaj pa nima nikogar. * Samo misel ua mater ga je zadrževala, da ni zajokal. — Njegova mati! Gledal je. skozi okence, odkoder se je videlo košček zvezdnatega neba, in mislil je na mater. Malo p redno j.- zaspal, je zaslišal v bližini pridušeno ihtenje. Stopil je k oknu in pogledal navzdol. Pri oknu v prvem nadstropju je zapazil Rudieovo ženo. ki je pridušeno ilitela. Takrat je spoznal da je razen njega v hiši še nekdo žalosten. V delavnici. D. lavnica je bila zelo prostorna. Več kol tristo kladiv je neprestano udarjalo, kolesa so ropotala, delavci so vpili in dajali drug drugemu povelja. Skoraj vi so bili do pasu slečeni, na njih ni bilo ničesar človeškega. Sama surova moč. nadčloveška sila. Po stenah -n bile obešene samo omarice z naj raznovrstni'j.šim orodjem. V zadnjem kotu delavnice je bilo velikansko kladivo, ki je tehtalo najmanj tridesettisoč kilogramov. Jack je bil silno potrt. Molče je delal, kar so mu zaukazali. Med temi napol golimi in kosmatimi možmi je bil sam deček. Okoli njega so hodili z železnimi žarečimi drogi, njihove kretnje so bile podobne plamenu ognja, ki je gorel v peči. Kaj bi storil i Sarlota. če bi videla svojega sina v takem prostoru med takimi ljudmi f Ali bi se ji smilil!? V delavnici je bila navada, da je imel vsak svoj priimek. Ja-cku so toraj rekli ' Aztek", ker je bil suh kot trlica. — Hej. Aztek! Tukaj je žareče železo, deček! Privij vijak! Močno privij. strela božja! To je bil glas Lehescoinnv. gromeč in silen glas. katerega se je slišalo po celi delavnici. Urn orjak, kateremu je priporočil Rudie svojega gojenca, je bil skoraj ves čas pri njem. Mojster je bil surov, deček nepripraven. Mojster je preziral njegovo slabotnost. deček se je bal njegovi moči. Voljno je napravil vse, kar so mu rekli. Toda imel je vse žuljave roke in ui mogel dovolj priviti vijaka. V takih trenutkih bi bil najrajše zajokal. Zdelo se mu je, da je tudi on del velikanskega stroja, ki mehanično opravlja svoje delo. Strašno življenje po dveh letih neomejene prostosti. Vsako jutFo ga je poklical oče Rudie z besedami: — TTej deček. UHlani! Pet je ura! Hitro je snedel košček kruha, in stoje iz pil kozarček vina, katerega mu je ponudila lepa Klarisa, Rudicova žena. Ko je zazvonil zvonec, jr- moral že stati nap ragu tovarne. Ce je kdo zamudil enkrat, so mu pritrgali plačo, ee je zamudil vdrn-gič. ni smel tisti dan naN^lelo, če je zamudil vtrejie, so ga za vedno spodili iz služlie. Pesnikov dnevni red se niti primerjati ni mogel s to strogostjo. Ko je zazvonil zvonec, je moral že stati na pragu tovarne. Ce ter ravno pred tovarno kapo. Njegovi tovariši učenci, kateri ga niso radi imeli, so se mu začeli na ves glas krohotati. Zelo bi mu privoščili, če bi ?gubil kapo in če bi ga ne bilo i ravečnasno na delo. Ko je tekel za kapo in slišal zaničljiv smeli, so mu blodile vsakovrstne misli po glavi. Kaj če izgubi delo.' Kaj če izgubi kapo? Ta kapa je dragocena stvar. Materi bi moral pisati, da naj mu kupi drugo. Pesnik bi se gotovo jezil. Rudie bi ga zmerjal in vsi bi se mu smejali. Slednjič jo je vseeno dobil. Ko je prišel ves zasopljeu do vhoda, je zaslišal za seboj težko dihanje. Obenem je i udi čutil, da ga j.- nekaj prijelo za ramo. Obrnil se je in zapazil dobrovoljeii. naguban obraz. Kdo je bil? Deček se ni mogel takoj spomniti, počasi se mu je pa začelo svitati v glavi, da je videl tega človeka že enkrat na cesti v nevihti, ko je kosil travo za kunce. Paznik je zaklical: — Hitro, hitro, da ne boš zamudil! Deček je imel še toliko časa, da je posadil kapo na glavo in hvaležno pogledal moža. ki je odhajal po cesti _ — starega lle- lizarja. Tisti dan ni bil v delavnici tako žalosten. Neprestano so mu bili pred očmi lepi dnevi, katere je preživel pri svoji materi, pri svoji materi, pri zdravniku Rivalsn in stari gozd a rje vi ženi. Ko se je vrnil zvečer iz tovarne, je preiskal ves Indret. toda starega krošnjarja Helizarja ni več našel nikjer. Mislil je. da ga bo videl naslednji dan. toda nič. V delavnici ni '>il posebno priljubljen. Saj tak gospodski pariški deček tudi ne spada v delavnico, ki pravi vsakemu svojemu tovarišu: — Prosim, gospod... Kaj želite, gospod?... Najlepša hvala, gospod. Kmalo so ga začeli ti ljudje sovražiti. Niti eden dan ni prešel, la hi mu ne napravili kaj ž.alega. Posebno surovo so postopali ž njim ostali učenci. Kderi izmed njih mu je nekoč pomolil v roko vos vročega železa. Jack je prijel in moral zaradilega ležati osem Ini v bolnišnici. 1. Ftnjtz. I'rauk Janesh in John Uerni. Sal i da. Colo, in okolira: Louis (V »tello (The Bank Saloon >. Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich in Frank Blatnik. Indianapolis, Ind.: Alois Itndman. Aurora, 111.: Jernej B. Verb!?, »».'{.*» Aurora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hrihernik. Depue, 111.: I>an. Radorinac. Chicago, IU.: Frank Jurjovec. La Salle, III.: Mat. Kom p. Joliet. III.: Frank I^imich. John Za-etel in Frank Bainhieh. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank PetkovSek in Math. (»grin. So. Cliirago, III.: Frank (""erne in Rudolf Požek. Springfield. 111.: Matija Raohorič. Front enac, Kans. in okolira: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolira: Martin Kos. Calumet. Mich, in okolira: Pavel shaltz in M. F. Ko1k\ Detroit. Mich. in okolira: Joseph l »la sič. Manistique, Mirh. in okolira: B. Kotzian. So. Range, Mirh. in okolica: M. n L i kov if. Aurora. Minn.: Josip Fugina. Chishohn, Minn.: K. Zgoiic, Jakob Petri eh in Frank Žagar. Duluth. Minn.: Joseph Sharahon. Ely, Minn, in okolira: Ivan Gouže. VI. L. Kapseh in Jos. J. Peshel. E velet h. Min.: Jurij Konce. Gilbert. Minn, in okolira: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia. Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike lirahrian. Aldridge, Mont.: Cregor Zoltec. Great Falls. Mont.: Math. Urich, .'14 OU X. 5th Ave. Brooklyn, X. Y.: Alojzij Česarek in Leo Štrukelj. Little Falls. N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. Marineie. <"has. Karlinger in Jakob itesnik. Bridgeport. O. in okolira: Alois Balant. Collin wood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolira: John Kum še lT.'lo E. 33. St. Youngston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolira: M. K la-rich. Bcssfintr, Pa.: Louis Hribar. Braddork. Pa.: Ivan (Jerm. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okolira: John Ker-žišnik. Conemaugh, Pa.: Iran Pajk. Claridgc, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Brought on, Pa. in okolira: A. Demšar. Darragh, tPa.: Dragu tin Sla vie. Export, Pa. in okolira: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr. Leben. Farell, Pa.: Anton ValentinMč. Greensburg. Pa. in okolira: Vence-slav Palčič. Irwin, Pa. in okolira: Frank Dem-fiar. Pa.: Frank Gabrenja. Marianna, Pa. in okolira: Frank Gottll«-ber. Meadow Lands, Pa.: Ceorg Sehultz. Moon Kun, Pa. in okolira: Frank Maeek. Pittsburgh, Pa.: Iguaeij Pmlvasnik. Ignaz. Magister. Z. Jakše in F. H. Ja-kohich. Unity Sta., Pa.: Jose^.h Škcrlj. Steelton, Pa.: Anton M. Papič. West Xewton. Pa. in okolira: Josip Jovan. Willock. Pa.: F rank Seme in Joseph Peternel. Toele, t't ah: Anton Palčič. Winterquarters. | tali: I^iuis Bla- sich. Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta. Ravensdalc, Wash.: Jakob Kom- šak. Davis, W. Va. in okolira: John Bro-sich. Thomas, W. Va. in okolira: Frank Kooijun in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stampfel. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik. John V« m lov i lik in Frank Meh. Sheboygan. Wis.: Anton STarich in Frank Sepicli. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončartč. Rork Springs. Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v vzhodni Pennsyl vaniji naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik S»mo pri meni m; dobe patentirana in garantirana tlotlvča zdrav.la: za rast in proti spadan;u ženskih in molkih las. kakur tudi za r»bt mewkih brk in bradt: za n vmatiieni k«,stibo!j ali trvanjr v Iiorah. r«Vah in križu, r.a rane. i.pekline. bule. ture in kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, traran'iram $r.jfj. Pišite takoj pocenil:. Koledar in žepna knji»-a od :» strani vr«lna 5 dolarjev -a v»aketra ki jo pret*>r*. Pošljite o centov v markah, nakar vam pošljem Koledar m knjižico. JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64lh S*U Cleveland. Ohio. izšta je li^na knjiga • "VOJSKA NA BALKANU". Vfcled vsestranske želje naro4i U «mo vec iztisov te knjige in je cedaj eenj. rojakom na racpo lago. Knjiga "Vojaka na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih aeiitkoT. obsegajočih skupaj na večjeir formatu 192 straui. Delo je o premijeno s 255 slikami, tikajo «e se opisa balkanskih držav ii aajvažnejsih spopadov med »o /ražniki. Sešitkom je prideljeT end I ve*ji slovenski zemljevid bal danskih držav. Posamezue zvezke je dobiti p< J5e, vseh 13 sesitkov skupaj p h 11 ari e s poštnino vred $1.H5. Na ro£a ae pri: Elovenic Publishing Co., 82 Ccrtlandt St., New York City PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., >koliel naznanjamo, da je Mr. IL PAPIČ, Uit Frederick Rt., Steelton, Pl, naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nas list "Glaa Naroda" in izd a vati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo Upravniitvo 'Olag Narodi'. ROJAKI NAROČAJTE SI Ni 'SLA« NARODA", NAJVRfU UJOVRNHKI DNEVNIK J ORfATABu w ■ ■ ■—m~ ~m——» Amerika in Amerikanci. Ur. FRANK R. DRAŠLER, ki je pooblaščen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druge stvari, ki jih imamo v zalogi, in izdajati veljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, v upanju, da mu * bodo šli vsestransko na roko. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 - 2nd Ave., New York. ■lovenic Publishing Company ie prevzela v zalogo rojakom 2e mano knjigo Rev. J. M. Trunks: AMJTRTKi IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči ns tem mestu kako kritiko, pač ps izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vssk rojak ▼ Ameriki, bodisi t lasten poduk, bodisi kot dsrilo svojcem in posameznikov, ns ksterih bo ▼ stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši sli sorodniki zs ieželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo tnsrsikdo zapazil sli asmegs sebe, «li ps dragega znanca iz sedanjih tli preteklih dni. Čudimo se le, 4s je povprašanje po knjigi primeroma majhno, mends rsdl-tega, ker se ni vprizorilo zsnjo kričeče reklame, s kstero se sprs-vi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjigs kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cens elegantno ▼ platno vezsni knjigi je $2.50 s poštnino vred. Zs isto ceno se odpošlje knjige as ksterikoli naslov v stsri ds- mrini. Hovenle Publishing Oon « Portland! St, New York flRr. Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" ixvriiije vsakovrstne tiskovine po nizkih eenak« Odo okono. lirrš^je prerode v dru^e linijsko organizirsnai PoMbaost so draštrefla pravila, okrožnice, paafieti, ceniki iti Vsa naročila pošljite mm$ Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. r Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. ns 20tih straneh in vsaka stran je 10^ pri 13£ palca velika, Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obaega'deret raznih zemljovidoT na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^' Vsl!semljevidi!9o;nare;eni v raznih barvah, da Be vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi^označen obsegfpovršine, katero! zavzemajo^posamezne države. Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. M Gwpagnle generale Tiaosatiaitlp .Francoska parobrodna družba.) Direktni (rti do Ham, Pariza, Švice, laomosta la Llabljanil .APKOVENCS* m Sv* rti«* • Poštni pamUd soj "ia sAVoar* "uaouuai« "U FRANCE* I IwBHHhrllefce parnlk! ssj r, "la Tooraine", <