NO. 201
	
M m	OtO	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 17, 1968
IKiWSPAPf!
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Kafzenbach pri Tl!u
Jugoslavija se je obrnila na Združene države za gospodarsko pomoč, da bi se lažje upirala sovjetskemu pritisku.
WASHINGTON, D.C. — Državni podtajnik N. Katzenbach je odletel v Jugoslavijo, kjer se bo danes in jutri razgovarjal z državnimi vodniki, pa se oglasil tudi pri Titu. To je od leta 1963, ko je bil na obisku v Jugoslaviji državni tajnik Dean Rusk, prvi obisk visokega ameriškega predstavnika.
Smoter tega obiska je pokazati Sovjetski zvezi in njenim satelitom, da so Združene države še vedno zainteresirane na Jugoslaviji in njeni neodvisnosti. To je v sedanjem trenutku posebno t^ažno, ker svet nikakor še ni gotov, ali je nova “moskovska” ali Brežnjeva doktrina, kot jo Nekateri imenujejo, le naknadni Poskus opravičevanja sovjetskega vdora na Češkoslovaško v Preteklem avgustu ali je to res ftovo načelo sovjetske politike.
V zadnjem slučaju bi bilo pravilno računati s sovjetskim nastopom proti Romuniji, Jugoslaviji, Albaniji in celo proti Kitajski, če je seveda moskovska Politika res tako “dosledna in logična”, kot bi jo nekateri radi gledali.
Beograd je resno zaskrbljen z3radi sovjetske nevarnosti in se io obrnil na Washington za gospodarsko podporo, ki je bila Jugoslaviji leta 1966 ustavljena. V 2adnjih tednih je bilo več razgovorov o taki pomoči, ki pa je tre-^otno neposredno n e m o g o ča. •kongres je namreč leta 1966 od-l°čil, da ne more nobena država, k* trguje s Kubo ali Severnim viotnamom, dobiti ameriške pojoči. Katzenbach bo to v Beo-gradu obrazložil, pa verjetno ob-lubil posredovanje za “ugodno” t^Sojilo pri Mednarodni banki.
^ Washingtonu, pa tudi v glanvem stanu NATO v Evropi s° v zadnjih tednih pretresali K°ložaj Jugoslavije in odločili, ‘ai je nujno potrebno ukreniti slučaju sovjetskega napada na ugoslavijo, trdijo poučeni viri. akšni naj bi ti sklepi bili, za eilkrat še ni prodrlo v javnost.
Novi grobovi
Mary Germek
Na svojem domu je umrla 93 let stara Mary Germek, roj. Petrovčič, 18810 Pawnee Avenue, doma v fari Borovnica, od koder je prišla v ZDA leta 1893 in se leta 1895 poročila z Johnom Germekom, umrlim 1. 1941, mati Alberta, Mary Hrvatin, pok. Johna in Matilde Cvetkovič, 6-krat stara mati, 5-krat pramati, sestra pokojnih Johna, Franka, Marijane Hlebse, Frances Košir, Johane Turk in Uršule Legan. Uokojna je bila članica Collinwoodskih Slovenk št. 22 ADZ in Podr. št. 10 SŽZ. Pogreb bo v soboto ob 8.15 zjutraj iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebov-zete ob devetih, nato v družinski grob na pokopališču sv. Pavla.
Kakih 24,000 vojakov re že drugio v ¥ie!nasn
Švicarji streljali na Liechtenstein “brez objave vojne”
^ADUZ, Liecht. — Pretekli kj^deljek so imeli Švicarji v
v ni meje Liechtensteina vajo popovskem streljanju. Pri tem eden od topov obrnjen po
^ bil
riPazljivos|;j v napačno stran in
tla ^raznJJ:1 granat je padlo na 5qq Liechtensteina komaj kakih Tietrov od avstrijske meje. ob	^ moz PeiieiJ6) edine
y ?r°žene sile Liechtensteina, je Piv9- PriP°mniL Bii° bi Ijubez-
Pa e^e’ 113111 ^* vJca najPrej 19 ^QVedala vojno, pa nato zače-
Pj,S.reJjati na nas! K sreči ni bil Uj	ranjen in tudi kake škode
ip v.1 °’ razen seveda na ponosu Po Švicarjev, ki tako vest-e^vajo svojo nevtralnost!
sončno in toplo. lsJa temperatura okoli 80.
&
■a
WASHINGTON, D.C. — Kot je znano, velja za službovanje v oboroženih silah načelo rotacije. Vojaška služba v Vietnamu traja načeloma le eno leto, potem pa sledi dveletni odmor. Tako dejansko ne pride na vrsto nihče, ki je bil vpoklican na službo, pač pa zadene rotacija poklicne oficirje in podoficirje ter nekatere poklicne strokovnjake. Načelo rotacije je veliko breme za vojskovanje. Doba enega leta je prekratka, tako trdijo vsi generali. Komaj se vojak navadi na način vojskovanja, pa že odrine domov. Dalje stavi j a rotacija velike zahteve tudi na transportna sredstva, saj je povzročila osebni promet 50,000 mož na mesec.
Našim četam v Vietnamu manjkajo strokovnjaki vseh vrst; ker jih redni dotok ne daje, je Pentagon sklenil, da pošlje 6,000 marinov in 18,000 mož, ki so v službi armade, ponovno na enoletno službovanje v Vietnam. Prizadeti bodo le vojaki in oficirji, ki so poklicno v narodni obrambi. Trenutno najbolj primanjkuje pilotov za helikopterje.
-----o-----
Papež svari pred prehitrimi spremembami v obredih
VATIKAN. — V Rimu se je vršila konferenca o reformah ■cerkvenih obredov, konference 'e je udeležilo 80 škofov in stro-
Wilson dosege! svoj cilj glede Rodezije
Razgovori predsednilca britanske vlade z vodnikom Rodezije so pomirili duhove v Veliki Britaniji.
LONDON, Ang. — Vsi politični krogi v Londonu dobro vedo, da je sedanja bela diktatura v a-friški Rodeziji tako močna, da je brez rabe sile ni mogoče prekucniti. Vendar je levičarska struja socijalistične stranke silila v Wilsona, naj “nekaj” stori, da se ne bo zdelo, da se socijalisti ne brigajo za črne rodezijske proletarce. Poleg tega so postali sitni tudi angleški gospodarski krogi. Gospodarski bojkot Rodezije jim namreč jemlje prilike za dobre kupčije, zato pritiskajo na konservativno stranko, naj tudi “nekaj” napravi.
Wilson je zato povabil rodezijskega predsednika Smitha na razgovore na angleški križarki v Gibraltarju, dasiravno je vedel, da ne bo dosegel ničesar. Smith mu je samo rekel, da je za sporazum s črno večino, toda te ne smejo predstavljati v parlamentu izvoljeni poslanci, ampak plemenski poglavarji. Z njimi je bela manjšina praviloma v zelo dobrih stikih.
Wilson je dognal, da Rodezija zmeraj težje prenaša sedanji gospodarski bojkot. Rodezijsko gospodarstvo radi bojkota ne bo zamrlo, ima pa od leta do leta večjo škodo, ki jo posebno težko prenaša bela manjšina. Ima sicer v rokah vlado, toda v deželi ni več nekdanjega blagostanja. Zato se Wilsonu ni zdelo primerno, da bi preveč pritiskal na Smitha.
Nove pobude za končanje letalskih napadov na Severni Vietnam uspele?
Veliko poje
DES MOINES, Iowa. — Konj poje toliko krme, da bi na prostoru, kjer zraste ta, lahko pridelali živež za 4 ljudi.
kovnjakov. Sv. oče jih je sprejel
v posebni avdienci, kjer jih je opozoril, da ni treba cerkvenih obredov prehitro spreminjati.
Ne sme biti dovoljena nobena sprememba obredov, ki kazi duh, značaj in namen obredov. To je namreč merodajno in ne zunanja oblika obredov. Sv. oče je na primer ostro obsodil poskuse, da bi mašne obrede preveč prilagodili želji po modernih vidikih.
ledeiaroini epazofalsi
zaniktsjeje pcrošlla 0 rsiwrpj ihm v.iiafri
LAGOS, Nig. — Skupina mednarodnih opazovalcev, ki si ogleduje položaj v predelih nekdanje Vzhodne pokrajine, lani proglašene neodvisne države Bi-afre, trdi, da ni nikjer videla sledov kakega načrtnega rodomor Ibov, glavnega plemena v Biafri. V skupini opazovalcev so zastopane Kanada, Britanija, Švedska in Združeni narodi. Pridružili so se ji tudi nekateri zastopniki Organizacije afriške e-dinosti.
Vodniki Biafre izjavljajo, da izvaja nigerijska vlada v Lagosu načrtno pobijanje in uničevanje Ibov in navajajo zato poročila o streljanju zveznih vojaških oddelkov v množico civilnega prebivalstva in pa otrok v naseljih Biafre, letalske napade na bolnišnice in šole, na begunska taborišča. Prav strah pred množičnim pomorom je eden glavnih vzrokov trdovratnega odpora Ibov v njihovem boju proti premoči zveznih čet.
Nigerijske zvezne čete pritiskajo med tem od vseh strani proti ostankom nezasedenega o-zemlja Biafre, na katerem naj bi se držalo še vedno okoli 6 milijonov ljudi. Odpor Ibov je vedno močnejši in ponekod se je njihovim silam posrečilo potisniti zvezne čete celo nazaj. O-fenziva zveznih čet je v glavnem obtičala in sedaj računajo v Lagosu, da konce vojne ni tako blizu, kot so trdili pred nekaj ted-
Poročila iz Washingtona, Saigona in Canberre trdijo, da so razgovori za končanje letalskih napadov na Severni Vietnam tik pred uspehom. Glavna ovira je v tem, da se Hanoi še vedno upira pristanku na ameriško zahtevo, da mora pri razgovorih o končanju vojne biti zastopana saigonska vlada.
WASHINGTON, D.C. — V zadnjih dneh so postale vesti in “zanesljiva” poročila o skorajšnji ustavitvi vseh letalskih napadov na Severni Vietnam tako številna in zagotavljajoča, da je včeraj smatrala Bela hiša za potrebno v posebni izjavi poudariti, da še ni prišlo pri razgovorih s Severnim Vietnamom do nobene rešitve, niti ne do preloma glavnih ovir, ki naj bi odprl pot h končanju letalskih napadov. Izjava Bele hiše ne zanikuje novih pobud in razgovorov, trdi le, da še ni prišlo do uspeha. Vesti iz Saigona in Canberre v Avstraliji so jasnejše. Govore o tem, da bo predsednik L. B. Johnson skoro naznanil popoln konec letalskih napadov na Severni Vietnam, če “pojde vse po sreči”.
Združene države so ves čas razgovorov v Parizu zahtevale od Severnega Vietnama zagotovilo, da ne bo izrabil popolne ustavite ameriških letalskih napadov nanj za okrepitev svojega vojaškega napora v Južnem Vietnamu. Severni Vietnam ]e to ves čas javno prav tako trdovratno odklanjal in zahteval brezpogojno ustavitev vseh napadov na svoje ozemlje kot pogoj za začetek “resnih” pogajanj o končanju v o jm e v Južnem Vietnamu. Pri tem ni prav nič odstopal od svojih znanih zahtev.
Združene države naj ustavijo vse vojaške operacije proti Severnemu Vietnamu, priznajo Osvobodilno fronto kot edino zakonito oblast in predstavnico v Južnem Vietnamu ter sprejmejo njen program. Pristanejo
ni. Položaj za Biafro se je izbolj- naj na svoj popoln umik iz Viet-šal, ko je po vsem sodeč začela j nama, v podrobnostih pa naj se
Francija preko Gabona pošiljati Biafri z letali orožje. Trdijo, da ga je prišlo na ta način tja povprečno v zadnjih treh tednih po nekako 150 ton na teden.
Uspešna grožnja
Ko je že vse poskusila, da bi spravila svojo mlado hčer od telefona in ni uspela, je mati zagrozila: Če sedaj ne greš, ti bom
o tem dogovore s predstavniki Osvobodilne fronte. Hanoi o sai-gonski vladi ni hotel niti slišati, zmerja jo stalno kot “sluge ameriškega imperializma”.
L. B. Johnson za “častno” rešitev Sprejem teh zahtev bi pomenil brez dvoma popolno kapitulacijo in križ čez vse žrtve, ki so jih Združene države doprinesle v zadnjih 4 letih za ohranitev neodvisnosti Južnega Vietnama.
podaljšala vse obleke!
Kot bi mignil, je bil deklič pri L. B. Johnson je zato tako “re-delu!	|šitev” odklonil in postavil zah-
Kaj pa črnci, kaj bodo volili, ako bodo volili?
CLEVELAND, O. — To je vprašanje, ki se z njim mučijo vsi, ki imajo kakršenkoli o-pravek s politiko. Živimo namreč v nenavadnem političnem letu tudi glede črnih volivcev.
V teoriji bi moralo biti v naši deželi 10-12 milijonov črnih volivnih upravičencev. V resnici jih je pa po cenitvi registriranih le okoli 7 milijonov. Do sedaj so volili večinoma demokratske kandidate. Pa ne zmeraj. So na primer šli volit republikanca Eisen-howerja, za njim pa Nixona, dočim so zanemarili Kenne-dyja in Stevensona. Da so šli volit Johnsona v tako velikem številu, je bila vzrok ne ravno posrečena poli tika republikanca Goldwaterja. Kaj bodo pa napravili letos?
Splošna sodba političnih o-pazovalcev se nagiba k misli, da se bo letos apatija črnih volivcev predvidoma povečala. Razlogov za to je več. Naj.
prvo nima noben med obema glavnima kandidatoma posebne privlačnosti za črne volivce. Seveda imajo rajše Hum-phreyja kot Nixona, toda prav posebno jim pa tudi Humphrey ni prirastel k srcu.
Spremenila se je tudi miselnost črne rase. Pod vplivom črne sile se črni volivci zavedajo, da morajo postati tudi politična sila, ki odloča, torej jeziček na politični tehtnici. Kjer nič ne pomenijo, jih volitve ne zanimajo. Pri tem treba še vpoštevati, da je črna sila dala navodilo vsem črnim volivcem, naj letos volitve bojkotirajo. Tega navodila se bodo držali bolj črni volivci na severu dežele, manj pa v ostalih delih Amerike.
Ali jih bo kandidatura bivšega alabamskega guvernerja G. Wallacea zvabila na volišča? Ponekod ne, pa ne povsod. Kjer je Humphrey med njimi dobro znan in dobro zapisan, ga bodo šli volit, dru-
gače bodo ostali doma. Izjeme bodo tisti črnci, ki bi šli volit recimo Nixona v znak protesta proti alabamskemu guvernerju.
Čudno je le, da demokratje niso do sedaj storili še nobenega odločnega koraka, da bi premagali črnsko apatijo. Ako se zanašajo na zadnjih par tednov volivne kampanje, se bodo verjetno močno uraču-nali. Morda se zanašajo na črne demokratske veljake. To je pa že več kot predrzno zaupanje v srečo. Nihče namreč danes ne ve, koliko še veljajo vodilni črni demokratje. Črna sila je namreč že davno začela spodkopavati njihov ugled in je lahko mogoče, da je svoj cilj tudi dosegla. Sicer bodo pa to pokazale novembrske volitve. Nekateri črni voditelji niso obupali. Dr. R. Aber-narthy je na primer sklenil, da se bo zelo aktivno udeleževal propagande za udeležbo pri volitvah.
Nekateri mislijo, da bi črne volivce spravili na volišča z obljubo, da bodo črni glasovi igrali vlogo jezička na tehtnici. To se menda lahko zgodi kar v 7 velikih državah. Morda je to res, toda prerokovati se pa kaj takega ne da. Lahko nastopi kaj nepredvidenega, pa se razmerje med glasovi spremeni v par urah.
Edino zanesljivo sredstvo za udeležbo črncev pri volitvah bi bilo primerno politično geslo, ki bi vplivalo na črne volivce in trajalo vsaj do dneva volitev. Take vabe do sedaj še niso odkrili ne demokratje ne republikanci. Če je kmalu ne bodo, bodo črnski glasovi postali in ostali uganka. Sicer pa ni nikjer zapisano, da ne bi tudi uganke postale jeziček na tehtnici. Tega se menda Humphreyjeva okolica najbolj boji.
I. A.
tevo po “častni” ureditvi vietnamskega vprašanja. Pod častno rešitvijo smatra L. B. Johnson ohranitev neodvisnosti Južnega Vietnama pod vlado v Saigonu. Ne izključuje pri tem možnosti reorganizacije te vlade, kaka naj bi ta bila in v kakem obsegu, to naj bi bilo vprašanje pogajanj. Končno bodočnost Južnega Vietnama naj bi odločile volitve, ki bi bile izvedene, ko bi nastopil v Južnem Vietnamu mir.
Razlika med stališči obeh strani je torej še velika. Hanoi se zaveda, da je sedaj zadnji čas, če hoče doseči končanje vojne še s sedanjo vlado v Washingtonu. Predsednik L. B. Johnson ima sorazmerno proste roke, ker ni kandidat za kak javni urad. Novi predsednik se bo moral ozirati v veliko večji meri na razpoloženje in zahteve volivcev. Preveliko popuščanje Ha-noiu bi mu na dolgo roko brez nadaljnjega škodovalo, prav posebno še pod vidikom sovjetskega vdora na Češkoslovaško.
Poročila in Saigona, kjer se je ameriški poslanik Bunker včeraj ponovno sestal s predsednikom republike Van Thieujem, govore, da je objava konca letalskih napadov na Severni Vietnam blizu, da pa do te ne bo prišlo brez pristanka Saigona. V glavnem mestu Avstralije Canberri je predsednik vlade John Gorton, ki je bil nedavno na obisku v Washingtonu, izjavil, da bo predsednik Johnson “kmalu” objavil končanje letalskih napadov, ker da je treba rešiti le še eno točko. Ta točka je pc vesteh od drugod pristanek Ha-noia na udeležbo Saigona pri nadaljevanju razgovorov v Parizu.
Zadnje vesti
ST. LOUIS, Mo. — Demokratski predsedniški kandidat H. H. Humphrey je včeraj tu trdil, da bo votivna zmaga 5. novembra zelo pičla in da ima polno upanje, da bo njegova. V glavnih 6 državah Unije je dejal Humphrey, vodi on v 3, v 2 vodi Nixon, v Ohiu pa sta 50-50.
CLEVELAND, O. — Republikanski kandidat za zveznega senatorja iz Ohia W. B. Saxbe je včeraj tu zahteval, da se Združene države umaknejo iz Vietnama, da pa naj dejansko podpro Izrael, ki da je tako pomoči vreden.
PRAGA, ČSR. — Včeraj sta tu podpisala A. Kosygin in O. Černik pogodbo o namestitvi
Iz Clevelanda j in okolice
Seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje.
Društvo Slov. dom št. 6 ADZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave.
K molitvi—
Članice Društva Naše Gospe Fatimske št. 255 KSKJ so vabljeni jutri, v petek, ob sedmih zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Mario Novak Kobe. Slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave. je vabljeno nocoj ob sedmih v Grdi-aov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se poslovi od jok. John Assega.
Pod št. 25 SŽZ bo praznovala—
Podr. št. 25 SŽZ bo praznovala 27. oktobra v farni dvorani pri 3v. Vidu 40-letnico svojega obstoja. Vstopnice so na razpolago ori članicah in v Cimpermanov! trgovini na Norwood Rd. Lahko kličete tudi tel. HE 1-6933.
Zlata poroka—
V	nedeljo bosta praznovala g. Andrew in ga. Christina Kovach, 449 E. 200 St., svojo zlato poroko. Njun dom bo odprt za goste od 3. pop. do 9. zvečer. Zlato-poročencema častitamo in jima želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let!
Letna seja—
V	nedeljo, 20. oktobra, ob 2.30 popoldne bo pri Mariji Vnebov-zeti letna seja Zveze oltarnih društev. Vabljene članice vseh slovenskih fara.
Pozdrav—
G. Tone Arko pošilja prijateljem in znancem pozdrave iz Detroita, kjer je na kongresu metalurgov. Sporoča, da bo nadaljeval s svojim popisom slovenskega romanja po Evropi, ko se vrne domov.
Poroka—
V	soboto se bosta poročila ob 11. dopoldne v cerkvi sv. Venceslava na Libby Rd. Anthony Stokar, sin pok. Franka in Antonije Stokar, ter Carol Senick, hči Mr. in Mrs. John Senick z Maple Heights. Čestitamo in želimo vso srečo!
Delavce iščejo—
Moslo Machinery Co, 20120 Detroit Rd., išče razne strokovne delavce. — Več v oglasu!
sovjetskih čet v ČSR. Večji del čet, ki so vdrle 20. avgusta letos v ČSR, bo v bližnji prihodnosti deželo zapustil. Koliko sovjetskih čet bo ostalo v ČSR v smislu nove pogodbe, ki jo je ČSR podpisala samo pod vojaškim pritiskom zasedbenih sovjetskih in satelitskih čet, ni bilo objavljeno.
MEXICO CITY, Meh. — Včeraj so si Amerikanci priborili na olimpijskih tekmah dve novi zlati in eno bronasto medaljo. Bob Seagren je zmagal v skoku v višino s palico, Tommie Smith pa v teku na 200 metrov. ZDA imajo sedaj 6 zlatih, 2 srebrni in 4 bronaste medalje in so v tem pogledu za sedaj daleč spredaj. Sovjetski športniki so dobili doslej 3 zlate, 1 srebrno in 4 bronaste medalje. — V košarki so včeraj ZDA premagale Jugoslavijo s 73:58. V waterpolu pa sta Vzhod. Nemčija in Jugoslavija igrali neodločno 4:4,
Ameriška Bomomm
6117 St. Clair Ave — HSnderson l-062f — Clavcland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ra Združene države:
$16.00 na leto; $3,00 za pol 1st*.; $5.00 za 3 m«*««« Ra Kanado in dežel« Izven Združenih držav:
|	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
p	Petkova izdaja $5,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
i $16.00 per year; $8.00 £or 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreira Countries:
[	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
F	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 201 Thurs., Oct. 17, 1968
Kardelj razkrival probleme
Na enem največjih ljudskih zborov v severozahodnem delu Slovenije, na praznovanju stoletnice prvega tabora v Ljutomeru 6. oktobra letos je govoril Edvard Kardelj, eden glavnih vodnikov komunizma v Sloveniji in v Jugoslaviji. Ko je obrazložil nastanek taborov, njihov pomen in konec taborskega gibanja s komunističnega gledišča, se je lotil razkrivanja problemov, s katerimi se bori danes Slovenija
in vsa Jugoslavija.	^	.
Dejal je, da so ob dogodkih na Češkoslovaškem ‘na mah začutili”, kaj vse bi lahko bilo postavljeno na kocko, zato se morajo odločno postaviti po robu vsem, tako z “leve” kakor z desne strani, ki bi jih skušali zriniti s poti, za “katero smo se odločili takrat, ko je odgovornost za usodo slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov prešla od starih oblastnikov na revolucionarno zvezo ... na Osvobodilno fronto in na komunistično partijo ...”
“Da bi se lahko uspešno postavljali po robu napadom, ki nas hočejo izriniti z začrtane poti, moramo brez olepševanja razkrivati probleme in področja zastajanja naše družbe ..., da bi z združenimi močmi poiskali pota in sredstva za njihovo reševanje. Ne smemo si prikrivati oči, da je takih problemov veliko in da bo marsikaterega danes težko reševati in rešiti. Marsikaterega od teh problemov bodo reševale šele bodoče generacije, kajti problemov ne bo nikoli zmanjkalo. Potemtakem ne smemo imeti iluzij, da se lahko ustvarijo vse naše želje,” je ugotovil Kardelj in nato nadaljeval:
“Revščina še vedno ni odstranjena iz vseh naših domov. Še vedno je v naših krajih dosti nizko produktivnega in težkega dela z nizkim dohodkom. Še vedno imamo visok odstotek zaostalih proizvodnih zmogljivosti, ki so zato drage in nesposobne zagotoviti delovnim ljudem boljše življenje. Še vedno je nacionalni dohodek prenizek, da bi mogel pokriti vse pereče potrebe, ki jih danes naš razvoj in naši delovni ljudje postavljajo na dnevni red. Razvili smo široko zdravstveno mrežo, široko mrežo visokega in srednjega šolstva, kulturnih institucij itd. Toda nimamo dovolj sredstev, da bi jih tudi vse zadovoljivo opremili, da bi jim zagotovili tako visoko kvalitetno delo, za kakršno so naši ljudje na teh področjih danes že sposobni itd.... Očitno je, da reševanje problemov te vrste ni toliko odvisno od takega ali drugačnega sistema ... kolikor od nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil, našega gospodarstva ...”
Kardelj se je nato dotaknil “neurejenosti odnosov v proizvodnji in delitvi dohodka, ki marsikdaj povzročajo neupravičene ekonomske in socialne razlike”, ki jih “ni mogoče opravičiti z nobenimi razlikami na podlagi dela ali s kakršnokoli ekonomsko nujnostjo”.
“Marsikdaj se pri nas samoupravljanje izenačuje s samovoljo,” je tožil Kardelj, “kajti v njem je še vedno preveč prostora za ljudi, ki ga poskušajo izrabiti v osebno materialno korist na račun delovnih ljudi... Prav tako si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da, je v našem samoupravljanju in v družbenem delu na vseh področjih družbenega življenja še vedno veliko neodgovornosti, slabe organiziranosti, neznanja, nesposobnosti itd....”
Delovni ljudje ne morejo reševati vseh svojih problemov sami, za to jim manjka znanja in skušnje. K reševanju teh problemov je treba pritegniti strokovnjake. Za to je potrebna solidarnost, trdi Kardelj. Opozarja na to, da še vedno niso rešeni mnogi problemi socialne varnosti delovnega človeka. Socialistična družba ne more dopuščati, da bi delovne skupnosti, ki prihajajo v hude težave brez svoje krivde, ostale brez solidarne podpore drugih delovnih ljudi, o-ziroma brez pomoči družbe. Prav tako je treba povečati prizadevanje za premagovanje nezaposlenosti... treba je zmanjševati razlike, ki obstoje v zadovoljevanju elementarnih življenjskih in socialnih potreb delovnih ljudi... nikakor ne smemo dovoliti, da bi se razmahnile taka egoistična miselnost, po kateri bi vsaka delovna skupnost ali vsaka občina sedela na svojih dohodkih in denarju kot koklja na jajcih, ne da bi se čutila solidarno odgovorna tudi za to, kako se godi drugim ljudem, drugi delovni skupnosti, drugi občini, drugi republiki.
Kardelj bi imel rad razne sklade, iz katerih naj bi se krile potrebe večjih skupnosti, seveda tudi drugih republik in zveze. Takih skupnih skladov, v katere je Slovenija prispevala, drugi pa iz njih jemali, je bilo in je še vedno preveč. Namesto, da bi to ugotovil in proti temu nastopil, je Kardelj ponovi! potrebo po “skladih solidarnosti”!
Posebej je posvetil del svojega govora kmetijstvu. Trdil je, da je družbeno kmetijstvo lepo napredovalo in doseglo velike uspehe, da pa je še vedno v hudi stiski zasebno kmetijstvo. Dober del težav je v tem, ker zasebno kmetijstvo ne more v večji meri uporabljati moderne kmetijske tehnike in tehnologije, je razlagal Kardelj, pa priznal, da
je pomemben razlog zaostajanja tudi pomanjkanje družbene podpore zasebnim kmetom. Ne da ni bilo nobene podpore, zasebnega kmeta je družba v prvih letih komunističnega režima temeljito izrabljala z nizkimi cenami v korist industriji. Kardelj tega nič ne taji, trdi le, da ni bilo “nobene druge poti”.
Celotno razlaganje “problemov” je zanimivo, ker je dosti odkrito v priznavanju stvarnega položaja, žal pa ni tako odkrito v raziskavanju vzrokov in ozadja sedanjega klavernega stanja. Kardelj kljub temu da vidi zgrešenost komunistične gospodarske teorije v vsakdanjem življenju, ne more in noče priznati, da je jedro vseh težav prav v tem, da so se komunistični vodniki Slovenije in Jugoslavije trdovratno držali komunističnih teorij in se delno od njih odmaknili šele, ko jim je tekla že voda v grlo.
Kardelj je samozavestno trdil v Ljutomeru zbrani množici, da je Komunistična partija izvedla zamisel “Združene Slovenije”, za katero so se pred 100 leti navduševali tam na taboru, ni pa omenil, da je prav Komunistična partija kriva, da so od štirih slovenskih mejnikov ostali trije, Celovec, Gorica, Trst, še vedno v tujih rokah. Komunistična partija s Kardeljem na čelu je zapravila Sloveniji in slovenskemu narodu v več kot tisoč letih najboljšo priložnost ža uresničenje slovenskih narodnih ciljev — ustvaritev svobodne, združene Slovenije, v kateri bi slovenski narod sam in po svoji volji krojil svojo bodočnost!
'so med nami še ljudje, možje, ki znajo in se ne bojijo gledati na razne socialne kor je prav!
CHICAGO
NEKDAJ
VČERAJ
Križišče Amerike
* ZANIMIV SHOD V BER-WYNU (chicaško predmestje), se je vršil pred par tedni v Richard's Banquet Hall na Harlem Avenue.
Predsednik organizacije “Citizens for Legislative Action Committee” (CLAC), Omar Calza-retta, alderman osme varde v Berwynu, je povabil kot glavnega govornika znanega katoliškega duhovnika Rev. Francis X. Lawlor, ki je to pot že drugič govoril berwynski javnosti. Father Lawlor je duhovnik avgu-štinskega reda, ki je poučeval nad 20 let na bogoslovni šoli o-menjenega reda. Zelo zmeren in preudaren mož. Opazoval je zadnja leta, kako so črnci prihajali iz vseh raznih vetrov in krajev trumoma v bloke južnega dela Chicaga, med Halstead in Ashland cestama. Beli so se začeli vznemirjati, prodajali domove, se selili ven v predmestja, tam pa puščali svoje ustanove, ki so jih gradili deset in desetletja. Vse to so vzdržavali in podpirali požrtvovalno. Za koga? Zdaj, ko so iz nekaterih blokov odšli in se izselili, so tam črnci. Kako tam ustanove in vse izhaja? Vse hira, ker slednji niso tako zavedni podporniki takih ustanov in akcij kakor so beli.
Father Lawlor je proti temu hitremu izseljevanju belih in naseljevanju črnih. Zamislil je akcijo, ki naj bi to ustavila. Začel je organizirati “bloke belih”. Svetoval:	Ne prodajajte svojih
domov, ampak vsak naj se trdno drži svojega doma in posestva.
To je dvignilo seveda ugovore. Celo nadškof Cody se je potegnil za črnce. Zahteval je od predstojnikov avguštinskega reda, da so prestavili iz Chicaga Fathra Lawlora v Tulso, Oklahoma. Toda Father Lawlor je čutil, da se mu je zgodila krivica, se je vrnil nazaj v Chicago in sedaj deluje in organizira klube belih, s katerimi naj zavirajo prodiranje črnih v bele soseščine.
Prerekanj in debat o tem je bilo že dosti. Bela javnost daje v večini Fathru Lawloru prav in se z njim strinja.
Kot tak je govoril na omenjenem shodu. O tem poroča Gayle Willard v “Berwyn Life” z dne 11. sept. 1968 pod naslovom: “Father Lawlor is Not Easily Pushed” in prične:
Govori mehko in premišljeno. Njegove besede so jasne in lahko razumljive, duševno iz-podbudne, povezane s primerami in dogodki, kakor tudi s konkretnimi vzgledi.”
Opisuje ga dalje, da je v tej svoji kampanji doživel mnogo nasprotovanj, mnogo pretrpel, kar bi marsikoga podrlo. On pa
molči in ne odgovarja onim, ki ga vsled tega preganjajo, to je višji cerkveni predstojniki, in nadaljuje borbo, o kateri je pri-pričan, da je pravilna in ni krivična. Vztraja in dela naprej, ker je mnenja in prepričanja, da se trudi za nekaj, kar je prav.
On ne sovraži črncev, ni podpihovalec nemirov ali kak upornik. On je goreč duhovnik, zvest svoji Cerkvi in nikoli ne pokaže jeze napram kardinalu Cody ju ali proti drugim nadškofijskim predstojnikom. Je mnenja, da je kardinalu Codyju pri srcu napredek in interesi Katoliške cerkve. Je pa mnenja, da v tem oziru kardinal napačno pojmuje bolečine teh rasnih slučajev.
Father Lawlor se tudi ne strinja, da prevažajo črnske učence v šole belih.
On je stoodstotno za vse, kar Katoliška cerkev uči. Na vsej črti se strinja s papežem in njegovo odredbo proti kontroli rojstev. Ne ugovarja naseljevanju črncev v kraje, kjer tako naseljevanje ne povzroča nasprotovanj in težkoč belim. Civilne pravice morajo biti za vse — tudi za bele! Tako poudarja.
Willard zaključi o Fathru Lawloru:
“Father Lawlor je odločen, toda odkritosrčen, prijazen človek, ki se ne da kar tako odriniti v stran, v čemer se zaveda, da ima prav.”
— Shod je bil poučen in zanimiv. Ni šlo za kako podpihovanje, marveč le za to, da bi se neljuba vznemirjenja ohladila in pomirila. Father Lawlor je v govoru sam poudaril: Nisem proti črncem, priporočam z h i r a nja njim v pomoč, kot za misijone med njimi in za druge pomoči. Potrebni so. A kar se tiče vsiljevanja v soseščine belih, to je druga zadeva, razdira skupnosti starejših soseščin, kjer so navajeni svojih načinov življenja. Beli prodajajo v takih okoliščinah domove, se selijo v nove kraje, kjer marsikje ne najdejo tistega, kar so imeli v svojih prejšnjih naselbinah. Tudi za bele morajo biti civilne pravice, da proda, komur hoče in koga želi za svojega soseda.
Omenjal je Chicago in dejal: V Chicagu se ne vrši integracija, marveč disintegracija belih o-krožij in soseščin. Tudi za črne je to disintegracija, ker zapušča-
pojave tako, ka-
Ne pozabimo!
CLEVELAND, O. — Vsak posameznik hoče biti po svoje svoboden, neodvisen. V svobodi in neodvisnosti se smatra šele za o-sebo. Enak pojav je tudi v življenju narodov, ki so stremeli priti do popolne narodne organizacijske skupnosti, ki jo v današnjih časih poznamo pod imenom države. Zgodovina nam pove, da države niso nastajale brez velikih težav, da je za njih o-stvaritev bilo veliko trpljenja in pretočeno mnogo človeške krvi.
Popolno državno svobodo si je postavil za cilj slovenski narod. Zgodovinske okoliščine za kaj takega niso bile ugodne, vendar si je počasi le ustvarjal pogoje, da bi zaživel kot ravnopraven med drugimi narodi, kot državotvoren. Čeravno umetno razbit z raznimi pokrajinskimi mejami, ga te niso razdvojile v zavesti e-nojne slovenske narodnosti.
Pot k svobodi je tudi naš narod vodila po raznih zgodovinsko pomembnih dogodkih, ki so bolj jasno nakazovali slovensko narodno miselnost in težnje k narodni neodvisnosti.
Velik tak dogodek nam pomeni datum 29. oktober 1918, ker na ta dan pred 50 leti je naš narod pretrgal stoletja staro odvisnost izpod nemštva in razglasil svojo slovensko vlado, raztrgal pokrajinske meje in je slovenska zastava zavihrala naznanjajoč, da hoče slovenski narod biti enak med drugimi narodi.
Ta datum praznujemo vsi Slovenci kot narodni narodni praznik, kot velik spomin važnega zgodovinskega dogodka. V počastitev tega dne bo v Baragovem domu v soboto, 26. oktobra, ob pol osmih zvečer priložnostna prireditev, da si znova oživimo spomin osvobodilne narodne dejavnosti in temu prizadevanju dajmo čast in si poživimo našo zavest pripadnosti k slovenskemu narodu in verovanje v njegov bodoči razvoj in vsestransko svobodo.	J. O.
smo.
£Šb misijonski nedelji
CLEVELAND, O. — Čas zares hitro beži. Ni še dolgo, kar smo vas, dragi čitatelji, vabili na misijonski piknik na Slovensko pristavo, pod pokroviteljstvom Mladih harmonikarjev in že je tu misijonska nedelja.
Vam vsem, kateri ste se odzvali in prišli, prav iskrena hvala! Hvala tudi vsem sodelavcem in muzikantom! Vsoto $506.67 smo oddali č. g. Wolbangu v sklad za vse misijonarje.
Ob misijonski nedelji Prilike pomagati je vsak dan dovolj, samo naša volja je tako o-mahljiva. Mislimo le nase in nase, na svojega bližnjega pa pozabimo. Če bi večkrat pomislili, kako bo ob slovesu s tega sveta, bi verjetno bolj podpirali misijone.
Kako lahko bo onim, ki so zapustili vse in šli za klicem: Pojdite po vsem svetu in učite vse narode! Podprimo delo teh in pomagajmo! Ne bo dolgo, ko bomo tudi mi na vrsti, da prestopimo prag življenja in bomo samo z dobrimi deli prišli v večnost.
Lavriševa
M ilivauški zapiski
MILWAUKEE, Wis. — V Mil-waukeeju je veliko Slovencev, ki so organizirani po raznih društvih. Skoraj vsakdo, ki ga poznam, spada k temu ali onemu slove nskemu društvu. Imamo društva, ki so povezana s Kranjsko slovensko katoliško jednoto, ki si je pred kratkim nadela ime Ameriško-slovenska k a t o 1 iška zveza. Ta bo verjetno bolj odgovarjala povezavi Slovencev, ka-
ležila banketa dva. Poleg tega ima društvo 114 članov, ki spadajo k društvu že 50 let. Od teh se je udeležilo banketa 78. Pri tem so tem članom podelili male nagrade, članice so dobile ure, da jih lahko obesijo okrog vratu, člani pa majhne budilke, ki so zelo primerne za potovanje. Za veselo razpoloženje je poskrbel Frankie Jankovich s svojo muziko. Ta je pripeljal s seboj
kor pa prejšnja. Tako izgleda, da svojo hčerko in dva sinova.
je v prejšnjih časih prevladala lokalna oznaka ljudi iz krajev, iz katerih so prišli iz stare domovine. Tako smo bili štarejci, Kranjci, Gorenjci, Dolenjci, No-tranjci, Prekmurci, Primorci, Belokranjci, le S 1 o v e n c i ne. Nemci so nas znali deliti po starem pravilu: Razdeli in vladaj! Mi smo pa nasedli tem označbam in pozabili nekako na svojo bitnost, da smo najprej Slovenci, potem šele drugo. Poleg te organizacije, ki se na kratko označuje KSKJ, Slovenci spadajo k Slovenski narodni podporni jed-noti ali kakor se s kratico označujejo SNPJ. Poleg teh dveh organizacij obstoja še zelo močna skupina, ki nastopa pod imenom Sloga. Ta organizacija je razširjena le v Milwaukee ju in She-boyganu. Ima pa precejšnje število odsekov, ki zbirajo Slovence okrog sebe. Ta organizacija ima svoj urad in svoj časopis. Časopis je predvsem za člane. Vsebina se nanaša na delo organizacije in društev. Poleg uradnih prispevkov pa ima prijetno kramljanje o tem in onem. So to
Hčerka je tudi zapela nekaj pesmi. Večer je poživila tudi slovenska pesem, brez katere si nobene slovenske prireditve misliti ne moremo. Bilo je tudi nekaj govorov. Glavni govor je imel glavni predsednik Matthias Schi-menz. Poleg kratke zgodovine je predvsem poudaril bratsko vzajemnost, ki je posebno danes tako potrebna. Društvo Sloga nudi to bratsko vzajemnost. Člani naj storijo vse, da bo ta bratska zavest živela in rastla. Tako bo društvo ne samo sredstvo za zavarovanje, ampak bo tudi nosilka kulturnih dobrin, tako slovenskih kakor tudi amerikan-skih. Banket je prinesel navdušenje in je potekel v splošno zadovoljstvo vseh.
%
BALINCANJE. — Kadarkoli vas nanese pot v Arcadian Park ali v Triglav park, vedno dobite tam nekaj fantov in mož, ki se dajejo v balincanju. Nekateri so pravi profesijonalci. Prav zabaven šport je to. Človek se razgiba na svežem zraku in ima prijeten popoldan. Vsakdo se tepe
večinoma drobne novice, ki pri- za to, da bi dobil igro. Pa ne
povedujejo o življenju in delovanju Slovencev v Mihvaukeeju in okolici.
BANKET DRUŠTVA SLOGE.
— V nedeljo, 13. oktobra, je dru-jo svoja ‘’ghettos” (skupna nase-jštvo Sloga praznovalo 60-letnico Ija) in se razšel j ujejo med bele. j svojega obstoja. Proslavili so S Fahtrom Lawlorom se veči-'člani ta veliki dogodek ; z ban-na strinja, ker govori prepriče-j ketom v Palnkinton hotelu v valno, mirno, zmerno in pa res-'Milwaukeeju. Banketa se je cinično. Tistim, ki ne poznajo u-Udeležilo okrog 400 gostov. Pri mika s svojimi ukazi, pa bili (tem banketu so počastili usta-prav ali ne, tisti gledajo nanj po novne člane. Društvo ima še šti-svoje.	ri ustanovne člane, ki so pri dru-
Za javnost je zanimivo to, da štvu že 60 let. Od teh sta se ude-
gre. Nekdo mora izgubiti. Seveda je hudo, če dober igralec izgubi in to še večkrat po vrsti. Sem opazoval skupine iz Mil-waukeeja, iz Waukegana in Chicaga. Nekateri so zares pravi mojstri. Že večkrat mi je prišlo na misel, kako bi bilo. če bi nekako organizirali med seboj ba-lincarske tekme. S tem bi se vršila tudi povezanost z drugimi Slovenci drugod. Tako bi podaljšali naše slovensko življenje vsaj še za nekpj časa. Kakor je društvo Triglav začelo svoj
športni dan, pa naj bi še možje in fantje stopili skupaj in napravili tako imenovani balincarski dan. Če vas slučajno pot pelje v Triglav park, boste gotovo vedno našli koga, ki navdušeno balina. Nekaj izvedencev, kakor Jakos, Bambič, Mejač, Kunovar, Levičar, vam pripravijo tak užitek pri svoji igri, da ne morete vstran. Posebno je veliko veselje, kadar ti izvedenci napravijo napako, kar se pa zelo redko zgodi. Sedaj bo kmalu konec balinanja zunaj. Je pa dana možnost, da se pogovorijo med seboj in se potem udarijo s kuglami, da bi malo pobalinal, pa ni-da bi malo pobalincov, pa ni nikoli pravega časa. Tolažim se s jem: pa drugič.
J	*
NA RAŽNJU PEČENI PIŠČANCI. — Pri nas je to sedaj zelo popularno kosilo. Veliko za-visi od tega, kdo peče piščance.
V	nedeljo, 20. oktobra, bo društvo Naše Gospe pri Sv. Janežu postreglo s pečenimi piščanci na ražnju. Pekel jih bo znani šef Rebernisek. Kadar veste, da on peče piščance, ste zagotovljeni, da boste imeli dobro kosilo. Postrežba s piščanci pri Sv. Janezu bo od opoldne pa do šestih zvečer. Vsakdo je dobrodošel! Pripeljite s seboj prijatelje in znance! Dobili boste dobro kosilo in še poceni povrhu. Kakor je zapisano v cerkvenem oznanilu pri Sv. Janezu, je čisti dobiček namenjen za nadaljno opremo sestrske hiše. So še nekatere stvari, ki jih sestre potrebujejo. Nekaj govorijo, da bi rade imele kapelo. Vse, kar je danes združeno s cerkveno opravo, je zelo drago. Tako taka kosila in prireditve zelo pomagajo, da se počasi nabavi, kar je potrebno.
*
TRIGLAVSKI PIKNIK. — Na tretjo nedeljo v mesecu oktobru je navadno uradni zaključek po-'etne sezone v Triglavskem parku. Tako stvar je treba proslaviti. Triglavani pravijo: Najboljše ie, da zaključimo sezono s piknikom. In tako tudi bo. Piknik. Poleg članov so vabljeni na ta oiknik tudi prijatelji in znanci.
V	slučaju slabega vremena se
ljudje lahko poslužijo doma in so lepo na suhem. Upajmo, da bo 'epo vreme. Poleg jedače in pi' jače bo postreženo tudi z muziko 'n petjem in seveda balinca-njem. Da se pa to more zgoditi, je potrebno lepo vreme. Naj že bo, kakor hoče, piknik bo in ste povabljeni.	fr
*
V SV. DEŽELO JE ŠLA. — Naši ljudje radi potujejo. Če se jim le ponudi priložnost, se podajo na pot. Pred menoj na mizi leži karta, ki sem jo dobil iz SV-dežele. Podpisana je Mrs. Mary Dobnik. Skoraj nisem mogei verjeti. Mrs. Dobnik je znan3 med našimi ljudmi. Veliko let je cerkvena pevka pri pevskem društvu Sv. Janeza. Poleg tegale znana kot dobra cvetličarka-Včasih je imela svojo trgovino, Sedaj te nima več, a se še vedno peča z rožami. Ni ga skoraj Slovenca v bolnicah, da ne bi dobil rož do Dobnikove gosp6-In sedaj se je podala v Sv. deže' -o. Kar ne more prehvaliti, kak0 lepo je bilo tam in kako človeka roživi in notranje obnovi, k° topa po potih našega Odrešenika. Na poti jo je spremljal si11 John. O njem je znano, da vedno rad skrbi za svojo mater. Sk°' raj ne morem verjeti, da imam0 med seboj jeruzalemskega r°' mar ja.	i
*
BOLNIKI. — Imamo dosti b°l' -nikov. Mrs. Josephine Cetalic Se > nahaja v Mt. Carmel Nursi^ 1 Home, Miss Marge Jenich j6 V County General, Mrs. Korošec ^ Muskego Nursing Home. Saj je še veliko drugih. Spomnimo ge jih včasih! Jim je zelo dolg6aS' Sem srečal pred nekaj dnevi st6' ^ rejšo gospo in sem jo vprašaj ^ Kako je? Je rekla: Slabo. Zakaj' , Sem stara in sama sebi nadl°z , na. Kaj naj na to rečemo?
*• S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
wVV.
^■> kako so nekdaj kristjane r®ganjali in mučili?”
„Grdo so delali.”
. ^ če bi danes tisti hudi lju-
dje
Prišli,, pa bi tudi tebe hoteli
in mučiti, kaj bi storil?” ([Gšel in skril bi se jim.”
Prav si povedal, Angel, daj
n'u košaro!”
“Ko
, imaš rajši, mamo ali ^ je bilo vprašanje za dokaj e!ikega dečka.
Nobenega!”
^iklavž pokliče parklja, ki r°Pota z verigo in pokaže silne °§e skozi vrata. Dečku gre na
lok.
VESTI
Drugi dan je Irma zvedela, da je Zofka umrla. Po vsi sili je hotela k pogrebu, čeprav jo je mož prosil, da nikar, in ji branil. Kljub temu se je Irma pogreba udeležila. Ko se je vrnila, jo je spet stresel mraz, da je morala | leči. Moža je zaskrbelo. Zato je skrivaj šel po zdravnika.
“Nič nevarnega ni. Gospa naj ostane teden dni v postelji. Jutri pridem spet.” Rudi in Irma sta bila potolažena, zlasti Irma, ri še nikoli ni bila bolna.
“Zak
aj nimaš nobenega rad?”
Pati
ker mi ne pustita pote-
se!” Parkelj rine skozi vra-•„?«* v jok:
SaJ se ne bom več.”
, ride zopet večji fantek, že
barček.
znaš šest resnic?”
Samo tri znam.” Zakaj ne vseh?”
rekli, da imam pretrdo
bučo”
Miklavž dr. Janko Vrščaj je nalogo odlično vršil. Vsa So°Kana kila polna smeha. Ko je a vsi otroci obdarovani, se Miklavž obrnil k Mefistu in
,,vPrašal:
‘Ali
k-naj tem gospodom tudi dam?”
le ri ar°Ve sanje imajo angeli,
parui jim.” Prvi
*roči
angel stopi k Strgarju,. Vej., nvu vrečico, kjer je bil eiej - aPis: oves' Seveda v vre-
sladkorčki.
^ Tebi.
trgovcu z deželnimi to vrečo nebeškega
ovsa.
fjd rugi angel stopi k Strenča-SQ j^^roči mu čolniček; v njem
Izroči
le naložene smotke.
čoj^isto razlaga: “Te hlode in
pošiljamo iz nebes, da se Vati'V°2*l po v globoki Hr-h za svojimi splavarji.” 1^,^ možmi je sedel trgovec stra etl' ^ njem so trdili, da je a^n lovec. Mefisto vzame b4pU iz rok lovskO' torbo. “Ker *ajčekna lov, pa ti je vsak isš ^0Hko prekratek, da usu-WIbre vselej ped za njegovim Zajčkm’ Zato ^ NUklavž daruje
Vic}; 3 ' Nlaklen vzame torbo,
Zajd'..“'1 na eni strani moli iz nje
a torirepek’ na (lru§i pa uhlP>
So u 3 le Polna slame. — Otroci Q0 ar Poskakovali od smeha.
Tak ^ gospodje so zaploskali. Ije t° ie večer potekel na vese-° r°k in odraslih. Otroci
se
Z gatarši ulili skozi vrata, gospe ške ^0c^l so še ostale. Iz čitalni-
Vina§°Stilne 50 Prei
Pili-’ Posedli in soglasno skle-
,
leto moramo odslej
Pri 1 tak
naročili
reto moramo
ca .tr " Večer. Živela predsed-
pr Veronike’!”
^rižgj . takrat so se začuli z ulice
^	^ Piski. Vsi so umolknili.
spe,
ga.
I6 priletelo nekaj kep Pri"'' demonstracije zagrize-
Nami ' Strgar in Strenčar sta Svojo a kvišku, pograbila vsak ^acvjj^akco in skočila na ulico. §0vi ^ 0 je še nekaj rezkih žviž' bežeriiL0l:ern ie bilo čuti topot Str iZzivačev. bila j^r *n Strenčar
XIII
sta se vršo bili to
bajet}11- P°Vedala, da bpsn^.^!11, naPojeni hlapci raznih
N še ^Pikov Slovencev. Družba . Posedela in vsi so bili do
lzZiva . raženi zaradi surovega da j^a na lak večer. Spoznali bih pr^ lUcH za obrambo narod-•ri lc Potrebna organizaci-2 skupnega odpora bi si b°ge. sPr°tniki spravili pod
t so	-	-
fisPo n»,Se razbajali, se je Irma dobivalo moč. Sestri, ki
Xkfljela moža-
P°tožji ^ mrazi me,” mu je “Ni č
l5c a’ ko si skoraj ves me-v! taZb„v,a SGm ter tja. Morda so 1 Pe »a',en* ^ivek Nekaj dni se *Hlad • nikamor! Počivaj, da Ce ga je kaj, preženeš.”

Miklavževega večera ljudje, zlasti revni, niso mogli pozabiti in ga ne dovolj prehvaliti. Jezni so bili na surove izzivače. Očetje revnih otrok so grozili, da drugo leto, če te dobre gospe spet priredijo Miklavža, pridejo pod okna stražit in gorje se ga jim, če bi skušali spet razgrajati. Irmi, ki je ležala, je Polona prinašala pošte, ki jih je nabrala na trgu in po trgovinah. Samo vesela poročila so bile te novice. Irmo so bolj pozdravile ko zdravila in kapljice, ki jih je zapisoval vestni zdravnik. Vsak dan je namreč na Slakovo zahtevo prihajal. Ko je potekel teden, je Irma vstala. Počutila se je nekam slabotno. Sodila je, da jo je utrudila le postelja. Se nikoli v življenju, odkar se je izkobacala iz zibke, ni preležala toliko dni. A zdravnik in mož sta jo je primorala, da še teden dni ni šla iz sobe. Zima je bila trda in mraz nenavadno hud. Včasih jo je obiskala Ana, ki ji je razlagala načrte o zavetišču in silila, naj bo čim-prej potrebna seja.
Irma je zaresno mislila, da je popolnoma zdrava, in je sklicala sejo. Tudi popravljeno hišo si je ogledala. Kar sledu ni bilo več prejšnji zapuščenosti. Postavljen je bil že nov štedilnik in poslej je šlo samo za opravo sob in kuhinje. Prav zato so bile seje potrebne. Preden so odbornice naročile opravo, so skupno pregledale in premerile vse prostore in določile, kje bi stale posteljice, kakih miz in stolčkov je treba; kaj nujno za kuhinjo. Po dve in dve sta potem hodili k obrtnikom, po trgovinah, prinašali na sejo ponudbe, cene in višino popustov ob takojšnjem plačilu. Nobena ni prej slutila, da je toliko opravkov in potov, preden je tako, čeprav majhno zavetišče spodobno in pripravno opremljeno.
Samo po sebi je razumljivo, da je Irma prevzemala težo teh skrbi. Sklenile so, da takoj po veliki noči zavetišče odpro in sprejmejo nekaj otrok v dnevno varstvo in oskrbo.
Irma je čedalje bolj čutila, da ni več prejšnja Irma, ko je je bilo samo cvetoče zdravje. Rahel, suh kašelj ni odnehal. Časih je začutila bodljaje v prsih. Priznati si je morala, da po malem hujša. Pred možem je slabost skrivala. Le kašlja ni mogla skriti, ki jo je večkrat muči tudi ponoči.
“Tvoj kašelj me skrbi, Irma. Saj si se že zadosti žrtvovala za vse. Ne ženi se s toliko silo. Prepusti več skrbi odbornicam.
“Saj veš, da bi predsedstvo rada izročila drugi. A tega vsaj dotlej ne morem, dokler ne odpremo zavetišča. Saj ni več daleč ta dan. Takoj po veliki noči začnemo. Deset revčkov imamo že odbranih.
Mož ji je moral pritrditi, a zaskrbljenost ga ni minila.
Velika noč je bila pred durmi. Vreme se je odjužilo, sonce je
v jih. j
določil samostan, sta prišli večkrat pogledat novi dom; vse sta hvalili in le po svoji skušnji še kaj malega nasvetovali. Ko je bila tudi shramba že založena za nekaj časa, nacepljenih dosti drv v drvarnici, se je odbor odločil da dom odpro na belo nedeljo.
Niso vsi za v en koš
Pod tem naslovom je prinesel “Nedeljski dnevnik” pritožbo nekega Lojzeta Jakopiča iz Domžal glede prepovedi rabe tovornjakov (kamionov) nad 5 ton teže privatnikom. Takole slika položaj privatnih prevoznikov ob nenadno spemenjenih predpisih:
Prav ima obrtnik — prevoznik Domžal, v tem, da je zakon prepovedi tonaže tovornih avtomobilov v privatni lasti nad ton hudo krivičen. Krivično je tudi to, da morajo avtoprevozniki letos oktobra obnoviti obrtna dovoljenja. Namreč, tako trdi, da so še do pred kratkim vsi naši predpisi dovoljevali u-voz kamionov ne glede na tona-žo in tudi obrtna dovoljenja so občinske skupščine dajale za kamione ne glede na tonažo. V Jugoslaviji pa je nad 30 tisoč prevoznikov. Zaradi nekaterih posameznikov, ki so grobo izkoriščali obstoječe stanje in kršili zakon, so prišli v težak položaj tudi pošteni obrtniki. Treba je namreč vedeti, da je večina prevoznikov kamione, ki jih poseduje, zaslužila s težkim delom v tujini ali pa z varčevanjem doma s tem, da so se odrekali leta in leta višjemu standardu. Zdaj pa kar naenkrat zakon: kamioni privatni lasti samo do 5 ton. Kam naj gredo kamioni preko 5 ton? Kdo jih bo odkupil? Obstaja tudi vprašanje, kje bodo o-brtniki prevozniki, ki bodo verjetno, če bodo napovedi glede povečanja davkov, cestnih taks in komunalnih taks, pa novih davkov na premoženje, uresničene, dobili novo zaposlitev? Kdo bo preživljal njihove družine?	1
Hudo krivično in enostransko
Ijane in njene bližnje okolice, odkoder se lahko vozijo na predavanja. Polovica vseh novih zdravnikov, ki jih producira medicinska fakulteta v Ljubljani, prihaja iz prestolnice in okolice. In ti novi zdravniki so — oziroma so bili — raje tudi po dve leti brezposelni, kot pa da bi šli v službo — recimo v Maribor ali na Dolenjsko. In tako se je zgodilo, da so pred časom, ko so bila v teh krajih razpisana nova delovna mesta, službe morali dati zdravnikom iz Hrvatske (kjer se je hiperprodukcija zdravniškega naraščaja pojavila prej, kot v Sloveniji) iz enostavnega razloga, ker Ljubljančani nisq. hoteli na službovanje “v provinco” in so raje v brezposelnosti čakali, da se jim odpre kako mesto v Ljubljani ali neposredni okolici. Zato sedaj v Mariboru in na Dolenjskem službuje nekaj hrvatskih zdravnikov, ki so se pa vsi naučili slovenščine.
pritiče. Če smo kaj dosegli, je to samo naša zasluga in ne matičnega naroda in države. Naši bratje v videmski pokrajini pa nimajo niti slovenskega otroškega vrtca!
Ta odgovor Janezu Vipotniku valj o tudi članu slovenskega izvršnega sveta Bojanu Lubeju, ki je na seminarju Zveze mladine Slovenije v Bohinju ravno tako smelo zatrdil, “da so vprašanja slovenske manjšine stalno prisotna pri vseh državniških in dvostranskih p o g o v o rih med predstavniki SFRJ in predstavniki Italije”. Besede, ki jih vsakdanja dejstva postavljajo laž!
na
Praško delavstvo za Dubčeka in lovariše
Jugoslavija ne podpira slovenske manjšine v Italiji
To ugotavlja A. S. v goriškem Kot. glasu dne 3. oktobra:
Janez Vipotnik je v ljubljanskem Delu z dne 15. septembra napisal, da “v naporih, da bi dosegla resnično enakopravno in ustvarjalno življenje, uživa slovenska manjšina v Italiji odločno podporo matičnega naroda in države”.
Vipotnikova trditev je predrzna, ker ne odgovarja niti najmanj resnici.
Vsi vemo, da se Avstrija odločno zavzema za nemško manjšino na Južnem Tirolskem in da se temu nasprotno beograjska vlada za Slovence v Italiji, v našem prizadevanju, da bi'se ohra-
je tudi dolžiti privatne prevoz- nili pri življenju in dosegli za-nike zato, ker so obstajale takš- ščitni zakon in dejansko uživali
ne razmere, da so posamezne občinske skupščine predpisovale višino davka. To so delale občinske skupščine, ne prevozniki. Le-ti so samo izbirali med občinami, ki so bile za prevoznike glede davkov najbolj ugodne.
Ker gre za večino poštenih o-Drtnikov, poštenih in delovnih avtoprevoznikov, le-ti predlagajo sledeče: prav je, da ima obrtnik — avtoprevoznik samo en avto in še to samo v primeru, če avto sam upravlja, toda omejitev tonaže je krivična. Obrtnik enim avtomobilom naj bo realno obdavčen in vse občine naj imajo enake stopnje obdavčitve. V tem primeru bodo oblasti kaj hitro odkrile tiste, ki kršijo zakon in jih kaznovale. Kaznovale pa tako, da pošteni in delovni o-brtniki ne bodo kaznovani.
Nočejo na deželo
Polovica vseh študentov Ijub-janske univerze prihaja iz Ljub-
Delavci največjih tovarn v Pragi so protestirali s posebno resolucijo proti pritisku na vodnike češkoslovaške od strani Sovjetije in satelitov.
vse pravice, niti najmanj ne zmeni, kot da bi nas sploh ne bilo na svetu.
Morebitne gmotne ustreznosti določenim levičarskim krogom še ne pomenijo, da se matični narod in država potegujeta za to, kar naša manjšina potrebuje, in sicer splošno zaščito od strani države, v kateri živimo, in dejansko spoštovanje naših pravic.
Za vse to pa se slovenska in beograjska vlada niti ne zmenita in izjava, kot jo je dal Janez Vipotnik, nas le bolj greni.
Naš obstoj in naš napredek sta odvisna od nas samih, od naše dobre volje in vztrajnosti na zahtevi, da nas rimska vlada zaščiti. Nasprotno pa je Jugoslavija dobro zaščitila italijansko manjšino v Istri; pri tem pa merodajnim činiteljem ni prišlo najmanj na misel, da bi istočasno zahtevali od Italije, naj tudi ona prizna naši manjšini, kar ji
PRAGA, ČSR. — Tekom zadnjega obiska Dubčeka, Černika in Husaka v Moskvi so Rusi postopali z vodniki ČSR kot s kakimi “lopovi”, kot je baje pripomnil po povratku v Prago vodnik slovaške Komunistične partije G. Husak. To postopanje je duševno vodnike ČSR tako strlo, da so Prezidiju Komunistične partije ponudili svoj odstop. Na odpor tovarišev so to o-pustili in prišli tekom naslednjih dni malo k sebi. To je prišlo naglo med delavske vrste. Tako je delavstvo največjih tovarn v Pragi CKD na velikem zborovanju sklenilo resolucijo, v kateri odločno protestira proti pritisku na vodnike Komunistične partije in vlade ČSR.
V resoluciji delavci posebej o-menjajo A. Dubčeka, predsednika vlade O. Černika, predsednika republike"riL:'' Svobodo in predsednika parlamenta J. Smr-kovskega. Pravijo, da so ti možje pridobili njihovo zaupanje in zato stoje trdno za njimi. Izjavljajo, da ne bodo molčali k pritisku na nje, pod katerim so se že hoteli prostovoljno umakniti s svojih vodilnih mest. Odločno zavračajo vse napade sovjetskega tiska in radia na te voditelje, prav posebno tudi satelitskega, in se čudijo, da domačemu tisku in radiu ni dovoljeno odgovarjati na take napade.
Resolucija je bila objavljena v glasilu delavskih unij “Prače”.
Molki dobijo delo
STROJNIKI
za naravnavanje in obratovanje sledečih strojev:
turret lathe engine lathe milling machine radial drill
MONTERJI
skušeni v težkem strojništvu. Sprejemamo zmožne učence.
INŠPEKTOR
zmožen rabiti razne inšpekcijske naprave in brati načrte.
ELEKTRIČNI VAJENEC
za izučitev napeljav na strojih in manjših popravil.
“SHOP MOSLO FIRST OR LAST BUT SHOP MOSLO”
MOSLO MACHINERY C0.
20120 Detroit Rd.
zmagal in dobil 26 volivnih mož kod se ženejo zanj celo sami
Ohia.
Državni tajnik Ted W. Brown, ki pozna sorazmerno dobro razpoloženje volivcev, kot je to pokazal v preteklosti, je dejal, da bo Walace dobil v Ohiu “najmanj 25%” glasov. Razna javna povpraševanja so mu jih do sedaj dala 19-20%. Volivna agitacija zanj je sorazmerno močna med delavstom, bolj med unij-skim kot onem izven unij. Pone-
Možki dobijo delo
Iščemo preddelavca
za čistilno-snažilni servis, za delo z več ženskami, mora od kraja do kraja, voziti avto in poznati mesto. Stalno delo, plača, 5 noči tedensko. Oglasite se pri:
ADVANCE CLEANING CONTRACTORS 2249 Payne Ave. tel. 241-1727
(203)
vodniki krajevnih unij.
Nekateri politični opazovalci vidijo posebno podporo Walla-ceu med volivci narodnostnih skupin v velikih mestih, zlasti v Clevelandu. Nepristranski, stvarni opazovalci te vesti zavračajo. Opozarjajo na dejstvo, da so volivci narodnostnih skupin v preteklosti v veliki večini glasovali za demokrate in da bodo vsaj starejši tudi tokrat ostali zvesti demokratski stranki, ker jih je še vedno strah, da bi utegnili republikanci zapeljati deželo v novo depresijo.
Ženske dobijo delo
Moški dobe delo PLOČEVINSKI DELAVCI
za oblaganje sodov. Popolnoma izkušeni v kadmiju in cinku. Oglasite se takoj.
CONSOLIDATED PLATING COMPANY 6810 Wade Park Ave.
(202)
Iščemo kuharico
za šest oseb, od 3. ure popoldne do 5.30 zvečer, v Euclidu. Prosimo kličite: 531-9178.
(202)
Iščemo delavce
PRIKROJEVALCE
POMOČNIKE
Wallace na vsMci ¥ ihiss daje tape pristašem
COLUMBUS, O. — Podporniki bivšega alabamskega guver-! nerja v Ohiu so postali hudo po-! gumni, ko je zvezno vrhovno so-
strukturnih jeklenih izdelkov.
Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276.
THE AUSTIN COMPANY Steel Fabricating Div.
1245 E. 222 St.
Euclid, Ohio 44117
(202)
Moški dobe delo
^	o_______ _____ _	_ skušnjo v naravnavanju tovar-
dišče odločilo, da mora priti imel niških produkcijskih strojev.
kandidata tretje stranke na vo-' livnico. Kar naravnost so začeli! napovedovati, da bi njihov kan- ', didat pri volitvah 5. novembra'
DIE CAST FINISHING CO. 2020 Lakeside telefon 696-6070
(201)

PRI NAPAJANJU — Oskrbnik Ralph Emerson je postregel čebri na živalski farmi pri Newingtonu, Conn., s čašo oranžade. čaša je progasta kot čebra, ki ima oranžado nenavadno rada.
Ženske dobe delo
Iščemo snažilke uradov pri E. 260 St. in Lakeland Blvd., 5 noči tedensko, po osem ur, Slovenke ali Hrvatice.
ADVANCE CLEANING CONTRACTORS 2249 Payne Ave. tel. 241-1727
(207)
Female Help Wanted
Cleaning Lady
Euclid industrial plant, 35 to 40 hours per week. Experienced.
ZATKO METAL PRODUCTS COMPANY 20850 St. Clair Ave.
(205)
MALI OGLASI
T.V. naprodaj
Skoro nov 23” Zenith televižen v prvovrstnem stanju. Kličite 481-6546.
(201)
Kupim peč
za gretje štirih sob na plin. Kličite po 5:30 zv. 431-8961.
(201)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja enodružinsko hišo na 4178 E. 94 St. Ne rabi nič popravila, $12,000. Pridite od ponedeljka do petka od 10. do 3. pop.	(203)
V najem
5-sobno, na novo dekorirano stanovanje, zgoraj, se odda na 1121 E. 71 St. Za pojasnila kličite: EN 1-7500.
-(201)
V Euclidu
Hiša, 2 spalnici, zraven Indian Hills, kuhinja z vgrajeno peč, zgotovljena razvedrilna soba, aluminijaste strani, IVz garaža, blizu Grand Blvd. $23,500. Potrebujemo seznam hiš naprodaj.
KINKOPF REALTY 531-6346
(205)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-N1CA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154Waterloo Rd.	IV 1 -2?X?
V najem
Oddamo 2 sobi, neopremljene, s kopalnico in privatnim vhodom na E. 47 St., med St. Clair in Superior Ave. Kličite RE 1-1994.
(202)



S
IZUM

spisala
METOD JENKO in VIKTOR HAS SL
Čutil
se je prerojenega in pozabil na vse preslano gorje. Opoldne je dobil boljšo in tečnejšo hrano, ki mu je dobro teknila, čeprav7 ni bila najboljša. Vendarle iz-prememba, si je mislil Alfred.
Naslednji dan je bil še boljše volje, vrnilo se mu je veselje do življenja in prva misel mu je bila, kako bi pomagal nesrečni materi. Prve dneve po preselitvi je razmišljal samo o materi in zaročenki. Spal je malo in težko pričakoval trenutka, ko se mu bodo uresničile vroče želje.
Okrog šestih zjutraj je pri Simonu močno pozvonilo. Simon se je prebudil še hudo zas' pan in radovedno čakal, kdo se bo oglasil. Preden se je Simon zdramil, je služkinja 'stekla k vežnim vratom, da bi videla, kdo tako zgodaj prihaja. Simon je urno skočil iz postelje in se glasno jezil, da ga v tako zgodnjih urah nadlegujejo. Za hip je mislil, da se kak paglavec igra z električnim zvoncem; odprl je vrata in zaslišal glas svojega prijatelja.
“Halo, Viktor, si ti? Sanjalo se mi je, da boš prišel.”
“Da, Simon, Viktor je. Prejel sem tvoje povabilo in se odločil, da te koj obiščem. Dolgo se že nisva videla.”
Služkinja je došleca od strani radovedno pogledovala, da bi od bliže videla, kakšni so hipnotizerji, ker je pravilno sklepala, da Viktor more biti le hipnotizer, ki mu je tedaj Simon pisal.
Simon je od veselja skočil Viktorju nasproti in ga objel, kakor bi mu bil najboljši prijatelj. Viktorja je tolika prisrčnost kar osupnila. Pogledal mu je v oči in čakal, kaj hoče Simon. Simon ga je začel pozdravljati in se mu zahvaljevati za prijaznost.
Služkinja je videla to nenavadno srečanje in se čudila. Da
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MOLD
DESIGNER
A chance to use your head and ingenuity. All designing will be class “A” high production injection plastic molds.
Write, call or wire 213-767-4726
bi imel take prijatelje, še ni vedela.
Simon je Viktorja povabil v delavno sobo, da bi se lahko nemoteno pogovarjala, služkinji je pa ukazal, naj pripravi sobo za gosta, ker bo nekaj dni ostal pri njem, da se bosta pozabavala.
Zgovorno je Simon pripovedoval Viktorju vesele in žalostne iz brezskrbne mladosti. Na gosta, a brezpomembna vprašanja, je Viktor vdano odgovarjal. Tako sta se še bolj zbližala in si priznavala osebne zaupnosti. Počasi ga je začel Simon pridobivati za svoje namene. Previdno je napeljal govor o Rollandovem izumu, o Alfredu, ki se ga je hotel polastiti in o vsem drugem, kar se je že zgodilo. Premeteno je pripravljal naskok in čim dalje sta se pogovarjala, tem bolj ga je zapletal v svoje mreže.
“Veš, Viktor, poklical sem te, da izdelava važen načrt. Izbral sem prav tebe, da mi pomagaš, ker poznam tvojo umetnost v uspavanju. Bral sem o njih v časopisih. Takoj ti povem, k a j mislim.”
Simon mu je ponudil z zlatom okovano škatlo, polno najboljših cigar in si nato še sam privoščil debelo cigaro. Ko sta si nažgala, je Simon prisedel bliže in mirno nadaljeval:
“Stvar je taka: Rollandovemu sinu, mlademu inženirju Erwinu se je, kakor si gotovo bral, zmešalo in leži v zdravilišču, kakih cšO kilometrov od New Yorka. Meni so zaupali, da uresničim njegovo veliko misel. Pojavile pa so se težkoče in skoraj nepremostljive ovire, ki jim nikakor nisem kos. Edini, ki mi še lahko pomaga, je razbojnik Alfred Kraus. On namreč edini ve vse podrobnosti. Po napornem prizadevanju smo sedaj le dosegli, da je privolil v pomoč. Stavil pa je nekaj pogojev, med drugim tudi, da hoče po dokončanem delu govoriti zbrani množici. Pomisli, dragi Viktor, da kaj takega nikakor ne smemo pustiti. Kraus hoče najbrž izrabiti priliko, da se opere pred svetom, saj mu Erwin ni več nevaren. Viktor, lepe denarje lahko zaslužiš, če nam moreš pomagati.” “Ali, Simon, kako naj pomagam kot hipnotizer? Z uspava-
njem ne morem tako vplivati, da bi izvršil delo. Dvomim, da bi se dalo kaj takega izvesti na ta način, posebno še, če so vmes računi.”
“O ne,” pravi Simon, “ne mislim tako. Sam vem, da to ni mogoče. Prav nasprotno, Alfred mora biti popolnoma bister, ker bo moral izpeljati in do konca voditi odlet in pristanek električne gondole. Pomagal mi boš v drugi zadevi. Da ne boš mislil, da delaš zastonj, ti takoj izročim nekaj na račun in upam, da mi boš vestno in zvesto stal ob strani, dokler vsega do konca ne izpeljeva, pozneje boš še bogato nagrajen.”
“Dobro, samo povej mi, kaj želiš, me res zanima, kar nestrpen sem že.”
“Torej, Viktor, poslušaj! Tvoja naloga je v tem, da boš moral hipnotizirati. Ko bo gondola pristala in bo Alfred stopil na govorniški oder, naj ga Erwin ubije. Kakor hitro bo to naredil, naj se Erwin zopet zdrami, da se bo zdelo, kakor da ga je pač ubil v blaznosti. S tem bi bilo tvoje delo opravljeno, mene bi rešil velike skrbi. Ali bi se dalo to izvesti?”
“Cisto lahko. Potrudil se bom in delal le po tvojih navodilih. Samo prosim te, nihče, prav nihče ne sme ničesar zvedeti, vse mora ostati v strogi zaupnosti, sicer prideva lahko oba na električni stol.”
“Razume se, Viktor, da ne sme o tem nihče slišati. Molčati mo-
rava ko grob!”
Med Viktorjevim govorjenjem je Simon zaslišal pri vratih skrivnosten ropot. Bliskovito je skočil k vratom in udaril po glavi služkinje, ki je prisluškovala.
Simon je kar pobesnel in začel vpiti nad njo. Prisolil ji je nazadnje še krepko zaušnico in jo pri priči zapodil.
Služkinja je pobrala svoje stvari in se odpravila. Vse je slišala, kar je govoril Simon Viktorju, le razumela ni ničesar in samo o tem je razmišljala, ko je za vedno odhajala od Simona'.
Simon se je tresel in se vrnil k Viktorju. Ta ga je začudeno pogledal in boječe vprašal, kaj se je zgodilo. Simon ga je pomiril in mu dejal, da nič posebnega, bila je le služkinja, ki jo je oštel.
“Da le ni kaj hujšega, ustrašil sem se že ...”
“Nič se ne boj. Sicer bo pa najbolje, da ostaneš nekaj dni kar tu; napravi se kar domačega. Potrebno je, da ostaneva dlje skupaj, da se dodobra pomeniva.”
Še tisti dan je Simon telefoniral Powellu, naj pripelje Alfreda v laboratorij na Rollandovo posestvo. Powel je ubogal. Poklical je Alfreda, ki se je že precej popravil.
“Kraus, prišel je vaš čas,” mu je z resnobnim glasom pojasnjeval Powel namen osvoboditve; delal se je, kakor bi bila to le njegova zasluga. “Simon Blu-menherz mi je sporočil, da sprej-
me vaše pogoje. Mojemu poro-j Čilu in Blumenherzovemu posredovanju pri oblasteh se zahvalite, da vam je dana možnost svobodnega dela. Bodite pametni, vse življenje imate še pred seboj.”
“Hvala,” je kratko odsekal Alfred, ki je vedel, koliko zaslug imata Powel in Blumenherz pri njegovi sreči.
“Tu imate svojo obleko.”
“Ne!” je srdito odvrnil Alfred. “Odšel bom kar v kaznilniški. Svojo bom oblekel šele takrat, ko bom resnično svoboden. Preoblekel se bom pred ljudstvom, ko bom zbrani množici pojasnil, kako je bilo z menoj in Erwi-nom.”
“Kraus, bodite vendar pametni! Saj vendar ni mogoče, da bi hodili v kaznilniški obleki po mestu. Zgrabili vas bodo in pri-tirali nazaj.”
Alfred je zamišljen stal pred njim, sprva ni hotel govoriti, naposled pa mu še odločneje rekel:
“Odločil sem se, da te obleke ne odložim, dokler ne bom popolnoma svoboden in pri tem ostanem! Zato se ne bom prav nikjer pokazal, še manj na ulici in bom ves čas v laboratoriju, kakor sem že prej zahteval. Na govorniški oder pa bom stopil, ko bo navdušenje med narodom doseglo višek. Vse oči se bodo uprle vame in jetniška obleka bo pri tem napravila gotovo največji učinek.”
“Kakor hočete,” pravi Powel,
HV V '.V V, . „	-A'' , —, A?", - 'V ? ■	.	,
F BLAG SPOMIN
ob peti obletnici odkar je V Gospodu preminul naš ljubi brat, stric in svak, velečastiti gospod mestni župnik in dekan v Kranju.
“hotel sem vam samo pomagati, nimam nič proti vašim zahtevam, vendar vam svetujem, vzemite vsaj ta plašč in si ga ogrnite na poti do laboratorija: kaz-nilniško čepico vtaknite v žep in si pokrijte tole. Tudi obrijte se!”
Alfred je brezbrižno zagrabil plašč in si pokril glavo.
“Torej lahko odidem?” je vprašal Powela.
“Da, zdolaj vas že čaka Blu-menherzov avtomobil.”
Skupaj sta zapustila pisarno in odšla po stopnicah na dvorišče; tam je že čakal Simonov šofer, ki naj bi odpeljal Alfreda naravnost v laboratorij.
“Zbogom!” mu je dejal Powel. “Vso srečo in dobro opravite!” Alfred je hitro stopil v avtomobil, še enkrat se je obrnil in pogledal visoko zidovje. “Nikoli več me ne boste videli!” je spregovoril polglasno.
Kakor otrok, ki se prvič pelje avtomobilom, se je oziral zdaj na desno zdaj na levo; zdelo se
mu je, da je prišel znova na sv«' Zavest zlate svobode mu je po1 nila dušo in zrasel mu je poguP1, Vozač je vozil naglo in kma 11 sta obstala pred laboratorije111' Tam je bilo zbranih nekaj lavcev, ki so delali zadnje Pri prave za odlet in pristanek goD' dole.
Simon je silno nestrpno Prl' čakoval Alfreda. Ko se je a^0 mobil ustavil, je ukazal delav' cem, da so odprli velika glav^ vrata: avtomobil je zapeljal k v laboratorij sam.	J
“Dober dan, gospod Kraus^ ga je pozdravil Simon in stop k njemu.	jiA^1
(Dalje prihodnjič)
PODPIRAJTE SLOVENS^
TRGOVCE
RE-EUCT EARL *•
r"^| JUDGE HOOVER
COMMON PLEAS COURT Stephen Ritsey, Chm. 3333 Avalon, Cleve. 20
Mrliški oglednik Samuel E. Gerber pravi:
“Novotarije in izboljšanja šerifa McGettricka so povečala varnost vsakega prebivalca v Cuyahoga okraju ...”
RE-ELECT
JAMES J.
McGETTRICK
8 H E f? IF F
DEMOCRAT
Priporočan od vseh narodnostnih skupin
McGettrick for Sheriff Committee Carl Narducci, Chairman — 22281 Libby
Msgr. Matija Škerbec
Umrl je dne 17. oktobra 1983.
V ljubezni se spominjamo in molimo tudi za duše njegovih pokojnih bratov:	Janeza, Jožeta, Franceta,
Stanka in Toneta, ki so vsi že pred njim odšli v večno življenje.
Ponižno in prisrčno Te prosimo, o Gospod, daj dušam Tvojega služabnika, duhovnika in njegovih bratov blaženost večne luči.	Žalujoči:
sestre: ROZI TURK, NEŽA PRIMOŽIČ ,	ANGELA MARTINČIČ in MALKA PAVLIN;
svak JOŽE TURK; nečaka JOSEPH in EDMUND; nečakinje ZOFI, ROZI, MIMI in ELVIRA in drugi sorodniki.
Cleveland, Ohio 17. oktobra 1968.

EUCLID POULTRY
V zalog! Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po* poinoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite la sl izberite!
HOWARD BAKER
545 EAST 185 STREET, EUCLlD __________gg l-glOTv
i- -.-----------:	----------------— v
■k' - yf;V	v.' ' :	'
R&G SLOANE
MFG. DIV.
The Susquehanna Corp.
7606 NO. CLYBOURN SUN VALLEY, CALIF. 91352 An Equal Opportunity Employer
(201)
REAL ESTATE FOR SALE
CHICAGO HTS — OPEN HOUSE. Sat.-Sun.
597 Ranger Dr. De luxe 3 bdrm. trilevel, IV2 baths. 2 car gar., Ige. fam. rm. din. rm. Low 30s. 481-3385.
(201)
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
Lounge — Beautiful. Vic. Diversey and Broadway. All modern equipment. Call after 2 p.m. 472-2557.
(201)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — PERMANENT POSITION. Young fam. Wants person to live in. Own rm. & TV. Some week ends off. Mature woman. 35 mins, from Chicago. Salary open. 381-3277.	(203)
HELP WANTED
NURSE - REGISTERED SURGICAL SUPERVISOR
B.S. degree and appropriate experience required. Come to the Blue Grass Country, South of the Mason-Dixon Line and enjoy life where living and working are pleasures—not lost arts. A busy Surgery Supervisor needs the relaxed peace of southern living and Louisville, the gateway to the south, provides this with cult, advantages too. Our hosp. is modern enough to have equip, like SMA-1260, Blood Gas Machines and the Coulter Mod. “S”. Yet old fashioned enough to think that you count. Sal. open, fringe benefits. Call or write,
Miss Martha Jordan, Dir. of Nursing St. Anthony Hospital, Louisville, Ky. 40204 Trans, costs here for interview will be provided.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA VNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VARILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
HEnderson 1-062S
6117 St. Clair Avenue
IV
'j
_______M_____________^_____
SAMOTNA OBALA — Peščine Frizijskih otokov ob Severnem morju Nemčije so največ puste in zapuščene, posebno še, kadar divja preko njih veter. Slika kaže enega izmed teh otokov z morskim svetilnikom v ozadju.
PES GA VLEČE — Fantič na kotalkah v Parizu na coskem si je izbral psa za “voznika”.