St®**. (4.
Irato mate les Is pesti
fz^ai
>
Prof. Albert Sič
ca ul. 18
LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
^ puTTcTajJL^^pUSTfTTnimTBr!
— Gorica, cine 8, aprila f 926.
Posamezna štev. stane 25 stotink.
Letnik &V.
VICE
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 50 stol. _____za besedo, najmanj L 5'—
Atentat orka — Irka — prejeta
RIMj 7. Danes ob 11. mi predpoldne je neka stara nepoznana ženska izstrelila iz neposredne bližine revolverski strel na prvega ministra on. Mussolinija, ki je rdvno, odhajajoč od mednarodnega kongresa za kirurgijo, stopal med vzklikajočo množico proti svojemu avtomobilu.
Prvi minister je zadobil zelo lahko rano na nosu. Ghtranil je popolno mirnost in popolno hladnokrvnost ter takoj dal stroge ukaze, da se vzdrži vsaktero kaljenje javnega miru. Ženska, katero je bilo komaj mogoče rešiti besnosti množice, je bila prepeljana v zapore Manteilaie.
To je bila. prva vest, ikJ je dimila m vznemirila. Šele v popoldanskih urah so dospele toeaa-ejše vesti.
tipa Lebel. Imela jo je pritrjeno z
na Rakeku. Dal je napačno ime Samsa, sin veletrgovca iz Ilirske Bistrice, šele pozneje se je ugotovilo, da Stanislav Samsa nima z ropom nikakih zvez. Pri prijetem so našli L 22.000 zvezanih v paketih, kakor je io navada v že-
robeem na roko. Skupno s pištolo i ležniškem uradu
ji je padla iz rok tudi mala stekleni eica napolnjena z jodov© tinkturo zmežano z drugim strupom.
V	zaporih se kaže zelo mirno in noče dati nikake izjave.
Bile so izdane takoj najstroSje odredbe za ohranitev javnega miru, ki se ni kalil.
V	Trstu se je zbrala ob t. uri na glavnem trgu Piazza delTUnitä ogromna množica ljudstva, Ski je' vzklikala Mussoliniju. Govoril je' v izbranih besedah tržaški prefekt gr. uff. Gasti, ki je pozval in zahteval najstrožje spoštovanje ukaza on. "Mussolinija, da se ohrani popoten mir.
Po njegovem govoru se je v spremstvu godbe podala, po' mestu, povorka. Mesto je vse v zastavah in razsvetljeno.
»S * *
Pridružujemo se popolnoma Atentatorka je 62 let stara Irka, po ogorčenju italijanskega naroda, ki imenu Violette Gibsoni s. Bila jel je občutil v tem trenutku neiz-oborožena s poštolo* francoskega j merno ljubezen do Vodje.
Novice is vsega sveta
Drzen In grozen ropsrsm nnpan na Prestranku
Oropana blagajna - odnesenih 246.300 lir. - Borba med roparji, in financarjL - Žrtve roparjev. -Dva roparja ubita. - Aretacija dveh drugih izmed tclpe. - Slovesen pogreb žrtev roparskega napada. -Preiskave in aretacije.
Velikonočni zvonovi so naznanjali velik praznik in vabili vernike k molitvi. Svečano razpoloženje takih prilik, ki ga vlije v dušo vsakega nepokvarjenega človeka, je pa kakil grozen in drzen zločinski napad roparske tolpe na postaji Prestranek blizu Postojne.
Dogodek, ki je pretresel do mozga našo javnost, se je odigral takole: Postaja Prestranek je ena izmed najbolj prometnih štacij na progi Trst-Postojna. Med 5.45 in 6.15 popoldne so vdrli v železniški upravni urad trije tolovaji, oboroženi z revolverji, katere so takoj namerili na tam se nahajajoče uslužbene uradnike s pozivom: «reke kvišku!» Dotični uradniki so bili sledeči: Julij Toniolo, Ahi-lej Valcareggi, Josip Zwelf in Peter Pacor. V uradu sta se mudila po službenih opravkih tudi dva uradnika špedicijskih tvrdk Gond-rad in Volontieri. Blagajničar Valcareggi je ravno prešteval denar, del katerega je že ležal v blagajni, a ostanek pred njim na mizi. V blagajni in na mizi nahajajočega se denarja je bilo za okrogli znesek L 246.300. Roparji so bili deloma zakrinkani, eden izmed njih je takoj po vstopu skočil k blagajni, pobasal ves denar v usnjato torbo, pripeto na pasu. Vsled premikanja enega izmed uradnikov so tolovaji izpalili več strelov, očividno le z namenom, da ga prisilijo k pokorščini. Nato so tolovaji, zagrozivši uradnikom, naj jih ne zasledujejo, naglo zapustili urad ter se spustili v beg proti reki Pivki, ki teče blizu za poslopjem, kjer se nahaja zgoraj označeni upravni urad. Urad-
niki so začeli klicati na pomoč. To je vzbudile pozornost finančnih stražnikov, ki imajo svoj stan v hiši, oddaljeni 133 m od železniškega urada. Ko so se zavedli, za kaj se gre, so pograbili za puške in se spustili za roparji, ki so med begom streljali na zasledovalce. Videti je bilo pet roparjev. Bežeče je začel zasledovati tudi železniški uradnik Ugo Del Fiume, neoborožen. Teda brž, ko se je približal dvema izmed roparjev, ki sta oči-vidne krila beg, ga je zadela smrtonosna krogla, mu prebila srce in uničila tako mlado živlejnje. Trije roparji so bežali, a ostala dva sta se medtem premestila na nasprotni breg Pivke in gd tam divje streljala na nanje pritiskajoče miličnike in financarje.
Med srditim bojem sta se zgrudila tudi dva finančna stražnika, Domini kTempesta in Martin Bar-letta, težko ranjena, a Atilij Piz-zutfi lahko ranjen. Prvi, t. j. Dominik Tempesta je vsled težke rane in zgube krvi podlegel in umri v Postojni v bolnišnici. Ostala dva pa bosta okrevala.
Šele ko sta dva finančna stražnika obšla roparje in jima prišla za hrbet, ju je bilo mogoče zadeti. Zadobila sta mnogo smrtnih ran in izvedenci, ki so prisostvovali raztelešenju, so ugotovili, da je bila vsaka izmed teh smrtna.
Na prvi hip ni bilo mogoče ugotoviti identiteto roparjev, ker sta bila zakrinkana oz. maskirana. Šele pozneje, ko so prispeli iz Trsta policijski uradniki in po prihodu inž. Hcffmanna so ugotovili, da je eden Stanislav Molk iz Pianine, a drugi Alojzij Vilhar, kovač iz Postojne. Poslednjega je spoznal dr. Stecher, ki biva že dalje časa v Postojni in je dobro poznal Vilharja. Pri njih niso našli nobenih listin razven vojaške odpustnice glaseče se na ime nekega Ivana Grželj, zasebnega uradnika v Postojni.
En član tolovajske bande je bil prijet od jugoslovanskih oblasti
a Prestranku. Petega, ki je zbežal, pa do danes varnostne oblasti niso mogle še izslediti, bar pa vsi odkritosrčno želimo.
Žrtvi dolžnosti, padla Ugo Del Fiume in Dominik Tempesta, sta bili pokopani z vsem ičastmi, ob ogromni udeležbi oblastev, korporacij, patri]otičnih udruženj in prebivalstva. V sprevodu je bilo približno 108 vencev.
Preiskave se nadaljujejo z vso vnemo. Izvršene so bile številne aretacije. ObJastva držijo imena aretirancev strogo tajno.
MILIJON AMERIKANCEV OBIŠČE LETOS EVROPO
Letos se bo razvil amerikanski luristovski promet, kakor se še ni do 'Sedaj. «Novice» so že poročale, da pride izredno veliko Ame-rikancev na Francosko, kjer si ogledajo prvi vrsti bivšo bojno črto, kjer so se tudi njihovi vojaki bili in krvaveli. Vsi parniki, ki odpotujejo v maju iz Amerike, so že oddali vsa razpoložljiva mesta. Nič ni pretirano število milijon. Glavni naval pojde seveda na Francijo, koliko pride od teh v Italijo, koliko še poiselbej v naše kraje, ki so tudi zgodovinski, se ne ve.
HRIB SE JE ODSTRANIL
Pri Amerikancih ni nič nemogoče. Če jim je hrib na potu, ga odstranijo. Tako se je vzdigoval v sredini mesta Rio de Janeiro, glavnem mestu Brazilije, hrib Morro do Ca-stello, nad 60 m visok. Na njem je bilo kakih 400 starih hiš, v katerih je živelo približno 5000 oseb, zraven tega je bil na, vrhu še samostan, cerkev in zvezdarna. 514 mil. km3 materijala se je odpravilo, z njim so se popravile ceste in podaljšala še je znamenita promenada ob mopski obali. V najkrajšem času se bo delo končalo. Zemljo odvajajo se-salke, ki jih gonijo električni motorji. Vsi stroški, ki go se računali na osem milijonov dolarjev, se pokrijejo z izkupičkom, dobljenim z razprodajo stavbnih parcel na ravnem svetu v sredini mesta, kjer se je še pred nedavnim časom vzdigoval prijazen hribček.
IZUMITELJ
ZNOREL
Pred leti je ponudil Filip Carter vojnemu ministrstvu vzorec neslišnega revolverja, da se to orožje uvede v armado Zedinjenih držav Severne Amerike. Revolver je romal od urada do urada in po dolgem času se je sporočilo izumitelju, da se njegov izum ne sprejme, kar je na mah potrlo Carterja. Ljudje so "Videli v njem neškodljivega norca, ki je zamišljen taval okrog. Nekega dne se je dobilo v mestu Omahi truplo trgovca. Krogla mu je prebila srce, strela ni slišal nobeden. Policija ni mogla izslediti storilca. Par dni pozneje je bil ustreljen znan zobozdravnik in oba njegova asistenta, ne da bi policija dobila morilca. Ko je padel na tako skrivnostni način še neki policist, so oblasti razpisale visoko nagrado onemu, ki bi znal dati podatke glede teh tajinstvenih zločinov. In oglasil se je nesrečni izumitelj Carter, priznal vse štiri umore in navedel kot namen, da je hotel opozoriti oblasti in sploh širšo javnost na svoj izum. Črez par dni so se že zaprla vrata blaznice za tem fanatikom svojega lastnega izuma.
NEVERJETNOSTI
Angleški list, ki ga izdaja društvo londonskih hotelirjev, prinaša sledeče zanimivosti o gostih-čudakih. Amerikanac, bogat tovarnar, potuje vedno brez prtljage. V vsaki prestolnici si da napraviti do petnajst novih oblek, ki jih plača in ki jih ne vzame s ftabo. — Neka gospa, bila je iz Kanade, je zapustila jezno hotel, v katerem ji niso dovolili, da bi imela v svoji spalni sobi čebelni roj. — Več amerikanskih milijonarjev, ki niso mogli prenašati vročine v hotelskih sobah — bilo je skrajno vroče poletje in črez London ej zaplul vročinski val — so si dali prenesti svoje postelje tik k reki Themse in so tu v hladu prebili vroče noči. — Ameri-kanec je vtaknil zelo dragocen prstan v gobec kamenite kače, ki je krasila vodnjak hotelskem parku, in zahteval po dvajsetih od hotelirja, naj se mu vrne prstan, ki se je bil položil v ta in ta kraj. In res se je našel prstan še vedno na onem mestu v kačjem gobcu. Skoraj vsi gostje, ki so več ah manj ekscentrični, čudni, prenapeti, prihajajo iz Amerike-in posebno iz Zedinjenih držav Severne Amerike.
POLETNI ČAS
Na Angleškem, Francoskem in v Belgiji, se vpelje v noči od 17. do 18. aprila poletni čas, ki bo v veljavi do 2. oktobra. Na Holandskem prične poletni čas komaj s 15. majem. Poletni čas, kazalci so se pomaknili za eno uro nazaj, smo imeli tudi mi v vojnem času, toda potem se ni več vpeljal v naših krajih. Prej imenovane države se pa drže še krčevito poletnega časa.
TEDENSKI PREGLED
ČEHOSLOVAŠKA VLADNA KRIZA IN NJENA REŠITEV.
Štirinajst dni je od tega že, ko je bila v čehoslovenski vladi kriza, ki je bila hitro rešena. Zanimalo bo čitatelje «Novic», zakaj je prišlo do krize, ko je pa vendar zbornica odbila nezaupnico, ki so jo stavili ekstremni Nemci v parlamentu.
Demisija kabineta, ki mu je predsedoval agrarec Švehla, je zato prišla nepričakovano na 17. marca. V svojem pismu na preds. republike dr. Masaryka navaja Švehla kot vzrok demisije svojo bolezen. Res je, da je bolehen, a to ni edini vzrok demisije.
Veliko prej so že razni listi pisali o raznih težkočah, ki so se pojavljale v koaliciji 6.ih vladnih strank. Toda bilo je upati, da bo vendarle mogoče prekoračiti vse težkoče izkušenemu vladnemu predsedniku in tako zagotoviti brez prekinjenja sodelovanje zbornice in vlade. Toda bolehnost je onemogočila uspešno izvedbo te naloge. Danes se lahko trdi, da so težkoče, ki so se pojavile, dvojne narave. Predvsem so nesporazumljenja, ki so nastala med posameznimi strankami, posebno med socijalnimi demokrati in agrarci, ki se tičejo ureditve uvozne carine na kmetijske pridelke, na drugi strani pa med socijalisti in takozvanim! meščanskimi strankami radi uradniškega in še bolj duhovniškega gmotnega stanja. Ta druga diferenca je pravzaprav temeljna kriza, ki obstoja v koaliciji. Bilo je opažati že delj časa neko gotovo utrujenost v strankah, ki sodelujejo skoraj neprestano že več let. Ta utrujenost se je pojavila vsled popuščanja discipline, ker je hotela vsaka stranka uveljaviti svoj program. Že celo preteklo leto so se težkoče pojavljale; te težkoče so povzročile tudi razpust zbornice. Toda tudi nov poziv na volilce ni ustvaril velikih sprememb, kakor smo svoječasno poročali. Bilo je torej predvidevati, da težkoče v vladni koaliciji ne ponehajo. Nova vlada je torej živela v istih razmerah; vzroki so bili pregloboki, da bi jih mogla odstraniti kaka strankarska popustljivost.
Splošna situacija ni dopuščala, da bi se gotove stranke odpovedale svojim zahtevam; predvsem je postala socijal-demokratska stranka bolj bojevita, za to, da pridobi zopet
delavstvo, ki je prešlo h komunistom. Tudi narodni demokrati so postali živahnejši, da bi izboljšali svoj položaj, ki ni bil tako rožnat, kar so jasno pokazale volitve. Pokazala se je nujnost ustvariti novo podlago za vladno večino; Soc. demokrati so tako rešitev predlagali takoj po volitvah. Predlagali so setavo kabineta z meščanskimi češkimi in nemškimi strankami. Bila pa je obnovljena stara koalicija, toda radi različnih pogledov je vlada morala skrčiti svoj delovni program na najmanjšo obsežnost.
Situacija, katero smo opisali kaže, da je bilo nemogoče sestaviti parlamentarno vlado. Zato je bila edina rešitev v uradniškem kabinetu, ki je že bil ob drugih prilikah sestavljen. Ta vlada bo lahko izvedla svoj program; stanje uradništva, zakon za povzdigo plovbe, itd. Tako vlado so gotovi krogi predvidevati že po volitvah in že takrat se je tudi mislilo na mešano vlado strokovnjakov in parlamentarcev. Izkušnja je pokazala, da ni bilo mogoče vladati radi prevelikih tež-koč, zato so se povrnili na to misel namreč osnovanje Černyeve vlade.
Gotovo je že sedaj, da je ta vlada le provizorična in začasna, ki ima za namen samo to, da imajo stranke dovolj časa, da poiščejo način, kako oživiti staro kaoltcijo. P rogram te vlade ne bo prinesel nobene večje spremembe.
Vlada se naslanja na dosedanjo koalicijo in bo vršila njen program. Posebno kaže na So stanje, da dr. Beneš, zunanji minister je tudi v tem kabinetu. Zato pa ostane zunanja politika ČSR neizpremenjena.
Vlada je takole sestavljena:	Ministrski
predsednik in notranji minister:	M. Jan
Černy; zunanji minister dr. Edvard Beneš; finance: M. Karl Engliš; prosveta: M. Jan Krčmar; pravosodstvo:	M. Jifi Hausmann;
trgovina, M. Frant Peroutka; železnice: M. Jan Riha; javna dela: M. Vaclav Roubik; poljedelstvo in administrativno ujedinjenje: M. Juraj Slavik; narodna obrana; general Jan Syrovi; socijalno skrbstvo in zdravstvo: M. Jos. Schiesze; pošte, brzojav in telefon: M. Max Fakta; minister za Slovaško: M. Jos. Kaliay.
#
DNEVNE NOVICE
Priloga za dsco
Današnji številki smo priložili' nekoliko čtiva za mladino in sicer za najmlajše, ki so še le začetniki v abecedi, ter za one* ki so že premagali prve težkoče. Mislimo, da nam bodo naši čitatelji za ta ukrep le hvaležni, ker so pogosto v zadregi, kaj bi dali v roke svojim otrokom, željnim dobrega čtiva.
Upamo, da bomo s prilogo nadaljevali vsaj vsakih štirinajst dni, ne da bi pri tem zvišali ceno lista. Če se nam posreči, da se «Novice» s to prilogo še bolj razširijo med ljudstvom, bomo s tem poplačani za novo gmotno breme, ki smo si ga naložili, da ustrežemo svojim bravcem. Obenem bomo po svojih močeh prispevali v boju proti nepismenosti v naši deželi.
Na čitateljih je sedaj, da pridno sežejo po listu, čigar priloga bo morda tudi zanje prinesla kako dragoceno leposlovno drobtino, ki bi je sicer ne poznali. Čtivo priloge je namreč izbrano izmed naših najboljših slovstvenikov.
Športna priloga
Opozarjamo čitatelje na slike iz tekem, k ijih je odigral S. K. Viktorija iz Sušaka na velikonočno nedeljo proti «Obzoru» in ria pon-deljek proti raprezentarici Športnega Udruženja.
ZAPLEMBA «NOVIC».
N. 082-4303
Prefekt tržaške pokrajine
videvši slovenski tednik «Novice», št. 12, od 25/3. 1926, smatrajoč, da vsebuje članek «Kruhoborstvo in klečeplazenje» (panciafichismo e servilitä) napačne in tendencijozne vesti, ki bi lahko razburile duhove ter ogrožale javni mir;
videvši zakonite odredbe o tisku in čl. 3. občinskega in deželnega zakona od 4. 2. 1915, št. 148
odreja:
Zaplembo slovenskega tednika «Novice», št. 12. od 2S./3. 1926.
Izvršitev te naloge je poverjena kr. kvesturi v Trstu.
Trst, 25./3. 1926.
ZAPLEMBA
Poseben dekret kakor za zaplembo št. 12 «Novic» smo prejeli tudi za velikonočno številko. Čeravno smo skušali doseči, da bi napravili drugo izdajo ter ne prikrajšali naših čitateljev ravno za Velikonoč, se nam naša namera ni posrečila. Prosimo, da nam oprosti vsak posebej.
Priloga za našo deco, ki jo prilagamo današnji številki, nosi št. 13, ker je bila namenjena zaplenjeni številki in naj vsak blagovoli popraviti: priloga «Novic» št. 14.	_______
Mussolini potuje v Libijo.
On. Mussolini namerava odpotovati na kratko potovanje v Libifo in Tripolis. Vkrcal se bo na oklop-nico najbrže v Gaeti.
Iz seje velikega fašistovskega sveta v noči 30/31. marca.
Na seji velikega fašistovskega sveta je podal strankin tajnik posl. Fari-nacci svojo odstavko in iz solidarnosti ž njim še cel direktorij. Farinacci trdi, da je že pred letom javil, da ostane na mestu dokler ne «razmat-teoti» Italije, in res, koj po zaključku Matteottijevega procesa je demisijo-niral. Ugibanja vzrokov so različna. Vsekakor je gotovo, da Farinacci-ja čaka v vsakem slučaju kako visoko mesto v vladi. Duce Mussolini je ostavko sprejel. Direktorij pa je na novo sestavljen takole: Avgust Turati, gen. tajnik; štirje podtajniki: Melchiore, Starace, Arpinati in Ricci; upravni tajnik Marinelli.
Pašić je podal ostavko kabineta.
Vsled nesporazumljenj, ki so nastala med Pašičem in radičev-skimi ministri je na Velikonoč min. preds. Pašič podal ostavko vlade.
Kriza, ki je izbruhnila, bo najbrže dolgotrajna. Pojavljajo se
razne kombinacije in vsak časopis trobi svoje, zato je težko reči kako bo sestavljena nova vlada. Počakajmo, potem bomo pa poročali o i vzrokih in razvoju krize.
Volitve za predsednika republike v Grčiji
so se vršile dne 4. t. m. Po dosedaj d oslih vesteh je zmagal grški diktator Pangalos. V nekaterih krajih je dobil celo 90 glasov.
Pišejo pa tudi, da so dan pred volitvami sklenile politične stranke, da se vzdrže volitev, ker vlada jii hotela ugoditi zahtevi, da se volitve preložijo.
Par nasvetov in pojasnil našim vojakom-novincem ietnikal906
1.	Na dan vpoklica pod orožje se ne pijani in obnašaj se sploh tako, da ne boš delal nečast našemu na-
! rodu. Nič ni bolj zoprnega italijan-i skemu častniku, navajenemu trez-jnosti italijanskih vojakov, kot črez-merno pijančevanje nekaterih naših fantov.
2.	Informiraj se še dobro poprej pri domačem županstvu ali pa pri naših političnih tajništvih «Edinosti» v Trstu ul. S. Francesco đ’Assisi 20, L, in v Gorici, ul. Carducci 7, L, ako imaš morda pravico do odloga vojaške službe ali pa do skrajšane trimesečne ali 6 mesečne vojaške službe.
3.	Oni novinci, ki se podajo v vojašnice onih mest, ki so precej oddaljene od naših krajev, naj si vzamejo s seboj nekoliko živil za pot v vlaku.
4.	Novinci, ki se predstavijo v dopoldanskih urah onega dneva, ki je naznačen na dopisnici - pozivnici, prejmejo 8 lir.
Zakasneli bodo kaznovani na podlagi disciplinarnih predpisov ter še povrhu kasneje odpuščeni iz vojaške službe kot drugi.
5.	Vsak novinec dobi pri vojaškefn okrožju 'sledeče predmete: torbo za kruh, šalo (gavetta), skodelo, žlico, odejo in bel pas za rokav.
6.	Vojno ministrstvo je odredilo, da se imajo pri vpoklicu pod orožje vsi vojaški novinci ponovno podvreči zdravniškemu pregledu pri vojaškem okrožnem poveljstvu. Do tega ima pravico vsak novinec. Vsak novinec, ki se čuti nekoliko slabši v zdravju, odkar je bil na naboru, naj pove preiskujočemu zdravniku svojo bolezen.
I 7. Novinci bodo dodeljeni raznim oddelkom (infanteriji, artileriji, alpi-nom itd.) na podlagi sposobnosti, priznane jim od naborne komisije. Le[ v redkih slučajih se bo dodelitev pozneje spremenila na podlagi zdrav niškega pregleda pri vojašk. okrožju.
8.	Nekoliko oblačilnih predmetov se lahko zamenja s svojimi lastnimi. O priliki odpustitve iz vojaške službe bo vojaška uprava za to plačala malo odškodnino.
9.	Vse naše novince je mučilo dosedaj po vojašnicah silno domotožje. Najljubše razvedrilo so jim bili časopisi. Z vami, ki sedaj stopate v vojaško službo, se bo godilo isto. Kjer vas je več skupaj, si naročite «Edinost», posamezniki pa tednik «Novice») Oba vam bosta prinašala vesti iz domovine in pa uradna sporočila, ki bodo zadevala vašo vojaško službo in vas opozarjala na dopuste in pa na odpust. — Zdravo fantje.
VAŽNO ZA NAŠE GORSKE POSESTNIKE GOZDOV IN SENOŽETI.
Neprestano so vznemirjali, in globili naše kmetske posestnike po gorah iinancarji, češ, da niso plačali taks in dobili dovoljenja za par sto metrov navadne žice, potom katere kmetje spravljajo iz strmih gorskih pobočij seno in drva v dolino k hišam. Sedaj pa je ministrstvo za javna dela izdalo jako pametno okrožnico v tem oziru, številka te okrožnice je 327 Z DNE 10. FEBRUARJA T. L., katero naj si dobro zapomnijo vsi zainteresirani posestniki, bodisi da jo lahko navedejo poizvedujočemu finan-
carju ali pa označijo rekurz proti i oktobersko revolucijo.» General Budeni /ki
je napredoval od navadnega stražmojstra
globam, ki bi jih v tem oziru zadele.
Okrožnica pravi sledeče:
Navadne zračne napeljave (Drahtseilbahn), obstoječe iz ene same žice ter ne daljše kot pol kilometra zračne črte, ki služi samo za spravljanje v dolino sena, drvi in drugih kmetskih pridelkov, ne težjih od 50 kg, brez va-gončkov in katera ni gnana od kake motorne sile, je prosta od vsakih taks, tudi ni potreba zato prositi nobenega dovoljenja. Ne sme imeti pa ta napeljava nobenih podpornih stebrov, ampak voditi kar naravnost od nakladišča do izkladlšča.
Upamo, da bo ta ministrska odredba napravila konec premnogim upravičenim pritožbam naših kmetov, katere so iinancarji toliko gnjavili po nepotrebnem.
Po slovanskem svetu
Narodni mučenik.
Na Trači pri Tinjah na Koroškem je umrl na dan )sv. Jožefa komaj 35 let star mož, katerega spomin se ne sme pozabiti. Pavel Migiar, p. d. Kropivnik, je bil mož zaveden svoje narodnosti, da bi bil vsak čas tudi zanjo žrtvovati svoje življenje. Četudi si je bil pred leti pri neki nesreči polomil obe nogi, so ga v vojni le še vzeli k vojakom. V Karpatih, taho je pravil, je trpel lakejto, da bi bil jedei podplte. Bil je zadet v glavo in obležal v nekem jarku, kjer je pričakoval zadnjo uro. A ßo ga le še našli in spravili v bolnišnico, kjer je okreval in se je vrnil ob koncu vojne na svoj dom. Tu se je še le iznova pričelo njegovo mučeništvo. Ko so se Slovenci umaknili. iz dežele, je pridrvela oborožena Volkswehr nad Kropivnika. Kropivnik je imel še vojaško puško in se je proti tolpi branil ter je, ko so mu hoteli vdreti v hišo, vanje streljal. Junaška Volkwehr je trenutno zbežala, a Migiar je vedel, da .se vrnejo in je moral seve bežati tudi sam. Pol leta se je potikal in iskal zaslužka na Sp. Štajerskem. Medtem je vodstvo Volkswehra prevzel domači Bauernbund. Kot da je razbojnik, so Miglarja naprej iskali. Nekoč mu zboli otrok, oče pride domov ter stoji ob smrtni postelji otrokovi, ko poči strel in krogla udari poleg očeta v steno. A mož je le še utekel. Drugič jih pride več, mož zbeži v prvo nadstropje in skoči dol ter ui(Je v temni gozd brez jopiča, brez klobuka. Nemci so ga zapazili in streljali za njfm kakor za divjačino. V teh razmerah so mu prijatelji svetovali, naj gre sam v Celovec na državno pravdništvo; ako ga zapro, bo vsaj življenja varen v zaporu. Celovški državni pravdnik je poslušal nesrečno zgodbo vrlega moža ih mu je dejal: «Idite domov; vi ste se le v sili branili in poskrbeli bomo, da se vam ne zgodi naprej nič.» Dali so mu izkaznico. Osebno ga zdaj Heimatsdienst ni mogel napadati. A na Veliko gospojnico leta 1921 mu je pogorela hiša z vsem žitom in senom, kar je bilo v nji, in da bi ne dobil zavarovalnine, so ga dolžili, da je zažgal sam. Decembra meseca istega leta so mu zažgali ženino hišo, kjer je stanoval; gasiti ni bilo mogoče, ker ni bilo vode, a tudi ne pomoči. Starega očeta in otroke so morali spraviti pri. oknih ven, da niso zgoreli. A našli so se tudi dobri ljudje, ki so mu pomagali. Sam je pravil, da pozna zločinca, ki ga hoče uničiti, a dokazati mu ne more in je molčal. Ko je zopet zidal hišo, si je mogel nekje kupiti cenenega konja. Ko je vozil z žage deske, prišel je Heimatsdienst ter mu vzel še konja, češ, da je ukraden. Ko so častniki Heimatsdiensta imeli iz slovenskih občin ukradene konje, se pa nihče ni zganil. Sosedje so mu svetovali, naj proda obe posestvi in naj odide ter si drugod kaj kupi, ali Migiar je preveč ljubil svoj dom, svoj domači kraj. Poguma ni izgubil; priden ko mravlja je upal, da se v nekaterih letih zopet vse uredi in pomiri. Zdaj mu bo Bog vse uredil
carske službe) je povdaril, da bo ostal Brusi-lov za vedno v srcu rdeče konjenice. Ljubila ga je kot srčnega vojskovodjo in pravičnega načelnika.
Vseslovanska zabava v Beogradn.
Dne 13. marca t. 1. je priredilo «Kolo srpskih sestara» v Beogradu zabavo, katere so se vsi povabljenci udeležili v narodnih nošah. Nastopale so skupine s svojimi pokrajinskimi plesi. Posebno pozornost je vzbudila Mačvanka vsled izredne karakteristike gibov in kretenj, kakor tudi po nošah, preobložene z zlatniki. Tudi skupina Poljakov je, izzvala z izvajanjem temperamentnega «Krakovjaka» obilo pohvalo.
Številne smrtne kazni v sovjetski Rusiji
Kot poročajo- poljski listi, je bil ustreljen te dni v Harkovu bivši oficir caristične armade Nesderenko* V Evpatoriji se je vršil proces zoper 29 oseb, ki so bile obdolžene protirevolu-cijonarne propagande. Dva oficirja in 9 vojakov je bilo obsojenih na smrt. V Samarkandu je končal proces zoper 115 «zarotnikov» iz vojaških krogov s tem, da je bilo obsojenih 25 obtožencev, med njimi dva bivša sovjetska generalštabna oficirja in bivših carističnih oficirjev na smrt. V-e obsojence so ustrelili na dvorišču jet-nišnice. V Kokandi je bilo obsojenih na smrt 9 oficirjev-upornikov.
Sovjetski državni pravdnik — poglavar roparske tolpe
Kot poročajo poljski listi, se je vršila te dni v Simbirs/ku senzacijonal-na obravnava zoper 19 članov roparske tolpe, ki je terorizirala tamkajšnje prebivalstvo z roparskimi napadi, požigi in umori. Policija je aretirala tolpo po dolgotrajnem težkem boju, v katerem je padlo pet razbojnikov. Tekom obravnave se je ugotovilo, da je bil vodja tolpe državni pravdnik tamkajšnjega okrožnega sodišča Dimitrijev. Vsi banditi z državnim pravdnikom vred so bili obsojeni na večletno težko ječo.
Jezikovna naredba v sovjetski Rusiji.
Po naročilu • osrednjega izvrševalnega odbora je izdelal svet narodnih komisarjev nova navodila glede jezikovne prakse, ki bv v bodoče sledeča: Posamezne sovjelsk • institucije bodo dopisovale s svojimi filijal-kami v posameznih narodnostnih . ozemljih izključno samo rusko. Nasprotno pa bodo sovjetski uradi v narodnih republikah občevali . z avtonomnimi narodnostnimi uradi v njih jeziku. Med seboj pa bodo narodnostni uradi občevali v svojem jeziku.
GORKI MED OPOZICIJO.
Maksim Gorki, ki se je naselil zopet na Capriju in se še dolgo ne bo povrnil na Rusko, je prodal znani dunajski zaiožbi svojo knjigo:	«Boljševiki in jaz». V, tem novem
delu piše Gorki o svojem nesoglasju z Leninom, oz. pozneje s Stalinom in Zinojevim. Poudarja, da je Rusija kmečka, ne pa delavska država, v kateri bo imel komunizem bodočnost mogoče kot zadružna gibanje, nikakor pa ne kot razlastitev zasebnega imetja. Dunajski listi poročajo, da je ponudilo sovjetsko poslaništvo založniku odškodnino, ker bi rado preprečilo tisk knjige.
PRVI MAJ V MOSKVI.
Socialistični praznik je letcs preložen in se bo praznoval tretjega, ne pa prvega majm-ka. Sovjetska vlada je to storila, da se izogne pravoslavni Veliki noči. Obenem so izdane odredbe, naj ne bodo majniške demonstracije protiverskega značaja. Namesto tega se priporoča v zasmeh nova poljsko-romunska zveza, katere cilj je nedvomno izzivanje sovjetov.
MATERINSKO VARSTVO V RUSIJI.
V Rusiji so lani uveljavili zakon, glasom katerega se smejo samostojne žene,, ki imajo
UAVSVIJ.	I li*	'-'g,	*	»	------ Ö	---->	---------/
in povrnil vrlemu možu, kar je pretrpel. Naj otroke izpod enega leta stare, odpustiti
mu bo časten spomin.
Pogreb generaia Brusiiova.
Ta pogreb je bil posebno zanimiv, ker je v sovjetski zgodovini prvi slučaj, da sla se srečala duhovščina in komunistični dostojanstveniki. Brusilo v je 'v svoji zadnji volji izrecno zahteval, da ga pokopljejo po pravoslavnem obredu. Po blagoslovljenju mrliča se je služila zadušnica za edinim sipom Brusiiova, ki je bil v meščanski vojni ujet od caristov kot poveljnik konjeniškega polka in takoj ustreljen. Z ozirom nato se sovjetski krogi niso upirali udeležbi duhovščine Ne-broj ljudstva je gledalo iz carskih časov sem navedeno sliko: konjeniška predstraža spredaj, dva topa pred, oziroma za krsto in pehotni oddelki zadaj. Za krsto paie šla med vojaštvom duhovščina. Rdeči generalni štab se ni udeležil sprevoda in je prišel na pokopališče šele takrat, ko so mu javili posebni sli, da je duhovščina s škofom po izvršenih obredih odšla. Na to se je vršil komunistični del pogreba. Odposlanstvo revoluc. vojnega sovjeta (vojnega ministnstva) je položilo na grob venec z napisom: «Poštenemu predsta-vitelju starega pokolenja, ki je posvetil svojo vojno izkušenost SSSR in Rdeči vojski.» Je-gorov je rekel v imenu sovjeta: «Pokopavamo enega najsijajnejših vojskovodij, najboljšega izmed starih generalov, ki so šli za
službe le v izjemnih slučajih in z dovoljenjem delovnega nadzornika, to je le tedaj, ako se kak urad ali podjetje ukine odnosno opusti. Zakon velja za delavke, pa tudi za vse druge ženske, ki si same služijo svoj kruh.
Drobne vesti z dežele
IZ ŠTJAKA.
Naša posojilnica.
V naši občina imamo hranilnico in posojilnico, podružnico Zadružne Zv. v Gorici. — Vodil jo je naš dušni pastir. Odkar se je pa preselil v drugo faro, ne vemo pri. čem smo, ker nimamo več knjig v sedežu. Zelo čudno se nam zdi tako postopanje. Obrnili smo se tudi na Zadružno Zvezo, pa nam žal ni dala nobenega odgovora. Ljudstvo bi rado dvignilo oz izposodilo si denar, pa si ne ve in ne more pomagati. Zato zahtevamo tudi iz lastnih interesov, da se zadeva našega javnega zavoda čim prej reši. — Več članov.

Velikonočni športni dnevi v Trstu
-v'
Raprezentanca Športnega Udruženja, ki je odigrala na velikonočni pondeljek tekmo proti
S. K. Victoriji iz Sušaka.
rr
Moštvi raprezentance S. U. in S. K. Viktorije pred tekmo, ki je izpadla v prid S. K.
Viktorije iz Sušaka.
Napeta iaza tekme med raprezentaco S. U. in S. K. Victorijo iz Sušaka, odigrana na
velikonočni pondeljek.
S. K. «Victoria» - «Obzor» 4 : 0
V	pojasnilo visoki zmagi «Victorije» moram omeniti, da je ta dan ista igrala s svojo pristno igro in se ni spuščala v vratolomne akrobatske akcije. Ugajal je pri gostih centerhalf Rajč in desno krilo. Sicer je vsa četa krasno igrala — žoga je bila priklenjena na tla in vezave so bile mojsterske. Obzor je imel v napadu svoje dobre moči, Tominc je bil krasen v centerhalfu, Skok v brambi. Skilan skrajno negotov. Kaligaris v vratih dober. Tempo tekme zmeren z redkimi ostrejšimi momenti. Da ni napad Obzora doprinesel četi zaželjenega uspeha je pripisovati razredni nadmoči nasprotnika bolj kot njegovi brambi.
Potek tekme je v kratkem sledeči: Koj v začetku začenja pritiskati «Victoria» z znatno premočjo in izsili dva kota — na katera odgovori Obzor z enim, resnično lepim, toda brezuspešnim. Celih trideset minut valovi igra, večinoma na sredini Obzora, dokler ne najde po kambinaciji žoga poti v mrežo. Že dve minuti za tem je žoga zopet v mreži Obzora, ki odgovori z vso besnostjo — toda «Victoria» dela in ne pusti «Obzora» do svojih vrat. So trenoitki, ko se zdi, da je «Obzor» zaprt — toda «Victoria» izziva sama odprto igro, kar je občinstvo samo odobravalo,
V	drugem polčasu se «Obzor» opomore in skuša diktirati tempo. «Victoria» odgovori z
uspeha. Na akcijo Manestara se posreči Senici krasna fuga, ki scorta neubranljivo (23 min.). Od tu notira jasna premoč «Victorije», Radinja ima kmalu opravka z Vesnaverjem (27 min.). V trideseti min, lep napad S. U. kulminira v strelu Drobnika — čez prečnico. Želja po izenačenju vzdrži raprezentanco pod vrati «Victorije» do 38 min. Čurkovič izgubi krasno priliko, vendar izzove kot proti S. U. Igra je nato odprta do konca.
Sodnik g. Sancin. Publika je dovoljno govorila o njem, zato je vsak komentar odveč.
Ljudstva precej, a ne zadosti! S. R.
Spori v okvirju narodnega življenja
Ako ločeno pregledamo vse možnosti udejstvovanja tega ali onega naroda pridemo tudi do nekega načina, s katerim narod uveljavlja svoje sile, ki ležijo v njem, svojo notranjo zmožnost do življenja. To je ravno vežbanje svojih telesnih sil, negovanje telesa posameznih. To vežbanje telesne prožnosti, telesne moči, zdravja našega organizma spada torej v okvir celokupnega narodnega življenja, ki se uveljavlja razen tega v narodnem gospodarstvu, v narodnem lepo tehnično nizko igro, ki začenja utrujati ! duševnem delovanju.
Obzoraše — le Tominc dela neprestano in j g pomočjo sporta, ki je panoga te-požrtvovalno. V sedemintrideseti minuti pri-
de krilo do lepega strela, kateremu Kaligaris ni kos. «Victoria» skuša zapreti nasprotnika — toda to se ji posreči le deloma in «Obzor zamore še dati dela (svojemu napadalnemu tri-u, ki pa ne more nadvladati sicer nekoliko pomanjkljive brambe «Victorije» Ostra kombinacija da desnemu polkrilu «Victorije» v 43 min. priliko do lepega shoo-
lesne vežbe, pripomore narod k temu, da se gospodarsko uveljavlja, da duševno bolj intenzivno dela, opozori druge narodnosti nase, da ga začnejo upoštevati, ker upoštevanje naroda se mnogokrat pojavlja ravno v tre-notkih, ko dokaže ta s svojimi člani, ki nastopajo pri teh ali onih tekmah
ta, ki^ dvigne rezultat na 4 : 0. Še par ostrih I zniožnost konkurence. Javnost prične
govoriti o teh nastopih, prične se zanimati tudi za druge zadeve, ki se tičejo tega naroda in na ta način se stvori dobro javno mnenje o tem narodu. Saj to opažamo pri Cehih, kateri znajo tako spretno izbrabljati svoje športne prireditve v la namen, da delajo reklamo sami zase, za svojo državo, za svoje gospodarstvo, za svojo umetnost itd. itd. Pa bodisi, da se vrši ta športna prireditev pri njih doma, kjer si tujci, ki pridejo ob tej priliki v njihovo državo, lahko ogle-
faz. Konec.
Sodnik g. Plesničar. Sorazmerno dober. «Victoria»; Pavešić, Manestar, Šimunič, Smokvina, Rajč, Cvijanovič, VeSnaver, Čurkovič, Škrinjarje, Budjevac, Senica.
S. K. «Victoria», Sušak - Raprezentanca S. U. 2 : 1
Pondeljek, 5. aprila 1926. Na žvižg sodnika se ob 3.20 razvrstiti obe moštvi v naslednjih postavah: S. U.: Radinja (Gorica), Škilan (Obzorj, Manic (Olymp), Tominc (Obzor), Tomašič (Olymp), Molar (Gorica), Brišček (Sparta), Mcršek (Obzor), Drobnik (Olymp), Zadnik (Obzor), Jug (O-
lymp). S. K. «Victoria»; Pavešić, Manestar,' jo vse Uit licu mesta, ali pa tudi da Šimunič, Smokvica, Rajč, Cvijanovič, Vesna-; se vrši taka športna prireditev izven ver, Čurkovič, Skrinjarič, Budjevac, Senica ! njihove države, kamor pošlje samo To bodi uvod. Da H je bila postava ra-; oddelek svojih športnikov. Časopisi prezentance posrečena — o tem govori te-'pišejo O njih, tvori se javno mnenje.
kma, ki bi bila zamogla biti precej bolja. ! Moramo sicer upoštevati dejstvo, da je četa j prišla na igrišče ne da bi se dobesedno poznala in njen «exploits» je bil v očigled temu dejstvu nepričakovano dober, kajti isu-šačka «Victoria» je moštvo, ki bi križalo: račune marsikaterim tukajšnjim priznano dobrim razrednim moštvom. Ni drzno z moje strani, ako smatram elementarno silo naše I raprezentance z velika in nekoliko «rezana» bo zamogla ta četa kljubovati častno naj-I silnejšim moštvom, ako pridemo kedaj do tega, da določimo zanjo kronologične trai-: uinge brez mrzličnega pripravljanja v zadnjih trenotkih pred tekmo. Individiji na igrišču j najboljši — izkazal se je morda Tominc (re-1 zerva), tudi Radinja je pokazal dokaj svojih i zmožnosti — pripomnili moram, da so nje-I gove obrane v falangi zanj samega veliko ’ prenevarne, kar kvari delo vratarja. Škilan I je odpovedal in dajal Maniču dvojno delo,
: šut na vrata je bil v obče precej islab. Isto j moram reči o «Victoriji», katere napad je I izgubil nebroj prilik. Bramba «Victorije» ne j odgovarja resnični vrednosti čete, razen j vratarja, ki sliči povsem Görlitzu od tržaške : Edere. j Tekma:
Pričetek da koj sklepati na popolnoma enakovredno igro in prvih petnajst minut vzdrži celo S. U. nekoliko premoči na igrišču prepuščajoč tempo igre začenja polagoma razvijati popolnoma različno igro od nedeljske proti Obzoru. Do-čim je proti njemu pritiskala žogo ob tla, je skušala proti S. U. polvisoko igro, ki ni bila tako izrazita in tako lepa. V navedenem času je S. U. izsililo dva kota, a brez uspeha, pri tretjem kotu v 30. min. Zadnik zastreljal lep shoot. Kmalu zatem zopet strelja Jug korner, Molar strelja z glavo a vratar ubrani v slogu. «Victoria» se kmalu najde in izsili hrambo S. U. do strašnega dela.
ki pa more biti pri znani discipliniranosti Cehov samo dobro, zaupanje v njih raste, zaupanje v njihovo Ir-govino in industrijo uspeva. Tukaj je torej sport popolnoma v službi svojega naroda. Ta narod pa ima tudi drugače smotreno politiko. Vse ostale panoge svojega življenja je vedel določeno urediti in združiti medsebojno, da svetu lahko res nekaj pokaže. Znali so torej postaviti vsako stvar na svoje mesto, kjer lahko samo koristi.
Sport povzroča discipliniranost naroda. Ce je vsaka športna družina zase strogo disciplinirana, potem mora hiti tudi skupnost vseh športnih družin disciplinirana, seveda če se vsi zavedajo, da so del celote, če nimajo pred očmi samo partizanstva, samo lastnih uspehov, katerim na ljubo so pripravljeni žrtvovati koristi skupnosti. Ta zavest skupnosti mora biti trdna. Vsak posameznik naj skuša biti dober in naj v plemeniti konkurenci meri svoje moči s svojilni rojaki. Pri drugih narodih opažamo sicer rivaiiteto med posameznimi člen-Victoriji», ki j p j športne skupnosti, ko pa gre za enoten nastop so vsi edini in to jim prinaša one velike uspehe, ki jih lahko zaznamujemo vsaki dan v časopisju. Zavest skupnosti mora torej prevladovati vsakega. Disciplina športnikov in razumevanje položaja je potemtakem posledica športnega udejstvovanja. Vsi člani pa ne morejo biti iz tega ali onega razloga športniki, kajti ne morejo postati di-
Sodnik razbije napad «Victorije» z offside ' s‘ip]inira'ni9 "Tucü pri teji se spoznajo
r?	štifideseti minutl jf. Radmia v, ugodne posledice sporta,
falangi, Molar koj za tem izsili kot proti 1	,	,	, .
«Victoriji», ki ga strelja Brišček. Raprezen-j ^ oglejmo vendar enkiat na tekmo lanca je v istalnem napadu — lepa kombi-; tlveh nogometnih moste\ . \ idoli bo-nacija med Meršekom, ki krasno poda Drob- mo vse polno gledalcev, ki z velikim nikti. Shoot — goal! «Victoria» odgovori v zanimanjem sledijo razvoju borbe, divjem tempu, toda žvižg sodnika naznani Ti imajo tudi Zadoščenje Z igro. Tudi konec polčasa. V drugem polčasu je S. U. na njj]1 torej upliva Sport. Tildi oni koj v lepem napadu, ki ga razbije šele Pa- so pristaši te ali one skupine. Tudi vešič. Toda «Victoria» hoče revanšo, nieni na njjj1 vpliva športni duh hi vse do-
igrišcu. v'^mim’je bre in s,al)e stviiri sporta. Duh disci-
napadi postanejo nevarni
S0Unvdrkornerju!’eVnosmTmTn. škilanTlabo 1>1 iniranosti upliva torej tudi na njih odbije, toda Radinja je na mestu. Po dvaj-' ludi mn se počnejo zavedati skupno-setih minutah se vzdrži napad S. U. precej sti. Sport tudi V tem OZiril Ugodno časa pod vrati «.^Victorije» a ne prinese upliva.	_
nost mora biti nepokvarjena, mora se vsiliti nad lepim in zamotavati grdo, mora biti telesno zdrav, kajti telesno zdravje je prvi pogoj za to, da je človek tudi duševno svež in čil, da je dobre volje, da vedno upa in nikoli ne obupa, da ohrani trezen razum v najkritičnejših časih, da se hitro in dobro odloči, ko pride za to potreba; mora nadalje skrbeti za to, da postane gospodarsko močan torej neodvisen od drugih, mora skrbeti, da se zaveda svoje narodnosti, da se v tem smislu izobražuje, da ostane njegova narodnost neokrnjena, nepokvarjena, neomadeževana z drugimi pritiklinami, ki niso njegove, da je torej zmožen nadaljnega delovanja v kulturi, se torej kulturno naprej razvijati. Vse to se preliva drugo v drugo. Vse to je sklenjeno med seboj kot zobčevje pri
Viatar S. U. Rodinja, ki se je v zadnji tekmi izkazal kot najboljši vratar naših nogometnih klubov.
stroju, kjer vsak zob na kolesu strogo preračunjeno na svojem mestu in nikjer drugje. Vse je v tesni zvezi med seboj. Vsemu temu pa je nekako podlaga telesno zdravje, katero nam nudi ravno sport, ako ga ne pretiramo tako, da dobimo razne srčne napake in druge napake. V prostih urah nam nudi razvedrilo, zabavo, nam krepi našo osebo, katero toli rabimo, nam bistri oko in pamet, kajti pri tekmah ne mečemo žoge kar tja v en dan ampak po določenem načrtu, ker bi v nasprotnem slučaju naše lučanje ne imelo nikakega uspeha. Ce smo telesno zdravi, smo odporni proti raznim boleznim duševnim in telesnim. Telo In duša sta med seboj v zvezi. Če je
Igralec Skilan, ki je v raprezentanci S. U. pr oti S. K. Victoriji izvrstno branil barve S. U.
človek žalosten se tudi telesno ne počuti dobro. Če je človek telesno utrujen, potem tudi ne more biti razposajen ampak se mora najpreje nekoliko odpočiti in potem šele zadobi tudi duševno prožnost.
Iz vseh teh vzrokov je sport potreben. Če smo preje rabili kot primere velike narode, ne smemo misliti mogoče, da vse to ne velja tudi za nas. Velja sicer v manjšem obsegu ampak velja. Če tudi mogoče ne bomo razkazovali naših uspehov po raznih velesejmih bomo te uspehe vzlic temu imeli in našo bojo.
Ako hoče narod živeti svoje lastno samostojno življenje mora biti moralno zdav, to se pravi njegova dušev-
Sport nam pomaga tudi k temu, da pritegnemo marsikoga k našemu delovanju, kateri bi v nasprotnem narodnem drevesu. Da nam možnost, slučaju ostal le suha veja na našem o a uporabimo vse naše delavne m oči v dobrobit našega naroda. Vsem pa odpre pogled tudi preko plota svoje ozke domačije, ker ga začne zanimati športno življenje drugod. Kar bi torej na drugi način mogoče težko dosegli; dosežemo na ta način. Čeravno povzame naš športnik marsikaj drugod, vendar to prilagodi tako našim potrebam, da nam ne more škodovati. Ker mi moramo tudi druge opazovati in ceniti, če so vredni in lastno čuvati.
Še nekaj bi rad pripomnil. Sport je bolj naperjen na zunanjost in človek ki mnogo sportira postane preveč zunanji, njega ne briga več duševno delo, katero vrši narod. To pa ne sme biti, sport nas ne sme ovirati, da ne bi tudi skrbeli za svojo duševno izobrazbo. Ta je tudi potrebna iz vzrokov že znanih iz prejšnjega odstavka. Mi moramo ostati na višku našega razvoja v vseh panogah tega istega. V tem obstoji naša ohranitev in uravno-ščenje naših sil.	K.
Sport in zdravje
Skrb za zdravje ni nova. Saj so že stari kulturni narodi, posebno Grki in Rimljani, prav dobro umevali veliko važnost in potrebo negovanja in utrjenja telesa. Od tu izhaja sport v raznih oblikah. Danes je sport tako-rekoč v modi, toda o potrebi in koristi sporta je svet uverjen, seveda tudi zdravniki, ki znanstveno preiskujejo potrebe sporta in dosežene uspehe pri posameznikih in pri skupinah.
Telesne vaje, ki se premišljeno in razumno izvajajo, v veliki meri krepijo naše telo. Utrjujejo in dvigajo odporno moč našega organizma. Koža postane manj občutljiva napram solnčnim žarkom pri gibanju na prostem v lahki obleki, telo se privadi na klimatične razlike. Ker je naša odporna moč porasla, lahko se izognemo mnogi bolezni, posebno v mladosti, oziroma bolezen prestanemo lažje. Nežni in občutljivi ljudje teško prenašajo najmanjše napore, pri vsaki priliki se prehlade. Prehla-jenje je zelo pogosta bolezen, ki se lahko omeji na nos ali razširi na grlo, včasih pa postane zelo nevarno s tem, da nastopi pljučnica. Razumljivo je da se človek ne more tako utrditi, da mu nič ne bi škodilo, toda možnost obolenja se ravno z utrje-njem lahko omeji. Ljudje so se z razstočo civilizacijo naučili zavarovati proti vsem zunanjim neprijetnim in škodljivim vplivom, zato se oblačijo, zidajo hiše, grejejo in hladijo sobe. V vsakem času in povsod tako varovanje zdravja ni mogoče, zato treba da priučimo golo telo na učinke hladnega in toplega zraka, solnčnih žarkov, vode, na razlike v temperaturi ter da smotreno krepimo mišičje. Telesne vaje, ki odgovarjajo naravnemu nagonu gibanja (nemir otrok) pospešujejo rast mladega telesa, jači delovanje notranjih organov, posebno srca in krvnih žil, od katerih je odvisno dolgo in zdravo življenje.
Tudi slabiči brez resnih telesnih napak se lahko brez nevarnosti udejstvujejo v sportu, toda pod stalno kontrolo. Da pa more sport blagodejno delovati, je prvi in glavni pogoj, da se vadi v svežem dobrem zraku, sicer bi le škodil. Sedaj skoraj prevladuje nogomet, tudi se je lepo razširil, kar je le pozdraviti. Nogomet je prav gotovo boljši, kot so vaje na orodju v zaprtih, ali celo prašnih dvoranah. Boljši je zato ker igralci uživajo svež zrak ter so organi precej sorazmerno v funkciji. Ali športnik ne sme preko meje, posameznik različno prenaša napore, in tudi utrje-nje in krepčanje gre do gotove mere. Sploh mora biti športno udejstvovanje prilagođeno zgradbi in sposobnosti posameznega človeka. Velike iah-teve stavljamo na vse organe, posebno pa na srce. Sport ni za ljudi, ki bolujejo na resnih notranjih boleznih. Zdrava tekma sporta zdravju le koristi, teški ih mučni rekordi pa ne več. Zato se mora z zdravstvenega stališča odvračati pretirano naporni sport in tak, kjer se enostransko razvijajo nekateri organi, drugi se pa zanemarjajo. Sport naj bo v zabavo in razvedrilo ljudem in naj služi zdravju. — Dr. R. J.
Voščila vojakov
(Zakasnelo.)
Srečne in vesele velikonočne praznike želijo fantje, ki se nahajajo pri raznih polkih v raznih mestih vsem svojim dobrim mamicam in očetom, bratom, sestram, vsem vrlim dekletom, društvom in čitateljem «Novic»:
Topničarji 19. polka v Florenci: Garzarolli Elo — Postojna, Šturm Franc iz Livka, Vilhar Jožef — Studeno pri Postojni, Srebotnjak Rado
—	Lokev pri Divači, Križmančič Srečko — Bazovica, Simič Mario — Trstenik pri Trstu, Bebec Štefan — Parje na Pivki, Vidmar Štefan — 0-telca, Gerbac Mate — Lanišče, Bavcon Karlo — Osek, -Komel Jožef — Kronberg, Nemec Ludovik — Drskovče na Pivki, Dubrovič Dušan — Rukovar, Markič Rafael — Potravno, Kavčič Andrej — Dörnberg, Franc Koren — Ladri, Boltar Roman — Solkan, Šuligoj Albin — Slap ob Idriji, Obersnel Ludvik — Lokev pri Divači, Prinčič Andrej — Cerovo, Ivančič Martin —• Deskle, Butolo Fran — Zalog pri Postojni, Švara Fran — Komen, Mužič Izidor —- Medana, Špacapan Izidor — Ozeljan, Makovec Leopold — Budanje, Kodele Jože — Budanje, Žvanut Jože — Lozice, Batič Anton — Šempas, Kariž Janez — Merče pri Divači, Tomšič Jožef — Knežak, Perič Avgust — Medjavas, Klančič Franc — Miren, Ščuka Rafael — Sv. Jakob - Trst, Terčon Edvard — Klanc pri Komnu, Leban Fr.
—	Čadrg pri Tolminu, Ipavec Franc
—	Goče pri Vipavi, Gulič Anton — 'Kopriva, Kravos Franc — Dobravlje pri Vipavi, Kogoj Anton — Lokavec, Berlot Anton — Leupa pri Kanalu, Jejčič — Svino, Suša Stanko — Dole-njavas, Škvor Rudolf — Breginj.
Alpinci čedadskega bataljona 9. alp. polka:	Jožef Rožac iz Rakitovca,
Mihčič Jakob iz Starada, Peloza Mihael iz Velikih Mun, Grobiša Matej iz Malih Mun, Sankovič Mihael iz Že-jane, Mezgec Jožef iz Ostrovire, Valenčič Ivan iz Javorja, Doričič Ivan iz Žejane, Filipčič Karlo iz Pregari j, Frank Anton — Celje, Blaživič Franc
—	Tatri, Grk Srečko iz Slivja, Frank Avguštin —- Gaberk, Klanjac Jožef — Kraljevi Brest, Božič Jožef — Sabo-nje, Jelušič Anton — Herpelje.
Topničarji pri tretjem oddelku topničarjev v Bolonji: Milavec Jožef — Studeno, Bačar Alojz — Dolenje, Petelin Ludvik — Zgonik, Pertot Mirko
—	Nabrežina, Sulčič Franc — Sv. Križ pri Trstu, Platiše Franc — Cerkno, Kragelj Jožef — Poljubin, Ujčič Franc — Vel. Brdo, Čekada Jožef — Jasen, Čok Jožef — Lokev, Pregelj Ignacij — Sv. Lucija, Puc Ivan — Podkraj, Volarič Jožef — . Kamno, Kanduš Franc — Vrtovin, Kalc Alojzij — Štinjan, Bizjak Tomaž — Str-žišče, Japel Jožef — Studeno.
Radiotelegrafisti iz Rima: Ažman Leopold — Rojan, Česnik Francelj — Zagorje P., Čehovin Leopold — Gor. Branica, Čerin Franc — Cirknica, Gregorič Avgust — Dekani - Trst, Kinkela Ivan — Jordani, Kuštrin Gabrijel — Pečine, Nežič Angel — Pečine pri Buzetu, Nardin Josip — Štan-drež, Okroglic Anton — Kanal, Rušt Venceslav — Šturje, Šavli Andrej — Tolmin, Saksida Marjo — Trst, Wolf Peter — Petrovo Brdo.
Topničarji 8. polka v Veroni: Žitko Jakob, PeroniČ Luka, Oražem Matija
—	Selce pri Št. Petru na Krasu, Vodopivec Tomaž —, Petelinje, Nemec Janko — Bilje pri Gorici, Srebot Josip — Šturje, Lisjak Metod — Dörnberg, Štok Anton — Dutovlje, Jercog Josip — Trst, Penko Ivan — Gradec, Sedej Anton — Dekani, Mislej Ivan
—	Št. Vid, Ogrizek Ivan — II. Bistrica, Zorn Albert — Prvačina, Fratnik Ivan — Col pri Vipavi.
Razne vesti
CATALINA, SREBRNI OTOK
William Wrigley, bogat trgovec v Chicagu, je kupil ob kalifornijski obali mal otočić, Catalina po imenu, da si sezida na njem vilo, kamor bo hodil v počitnicah krepčat se. Ko se je začelo z delom, je podjetnik izjavil, da kamen, ki se nahaja na otoku, ni uporabljiv za tlakovanje in da bo treba prevažati kamenje is celine. Trgovca je to jezilo, pobral je kamen in ga nesel svojemu prijatelju, geologu, naj mu pove, zakaj naj bi bil prav ta kamen neuporabljiv. Geolog je preiskal in dognal, da hrani kamen srebro. In tako je prišlo na ta samotni otočič življenje. Postavlja se železniški tir, po katerem bodo vozovi prevažali kamenje v tovarno. Po naključju je prišel že ital bogati trgovec do naravnost bajnega bogastva in upa, da bo že v prvem letu obrata dobil za 1 milijon dolarjev te drage kovine. Hotel se je na samot-
nem otoku odpočiti, pa mu usoda ne privošči počitka, marveč ga vrže v še hujše delo in skrbi.
PONAREJALCI STAREGA DENARJA
Ne samo sed&j veljavni denar, tudi star denar se ponareja, to pa lem bolj, ker ni kaznivo ponarejati istare novce. V listih beremo o dveh kmetijah blizu Rima, kjer se ponarejajo stari rimski novci. Najprej se izrežejo iz kovine okrogli kosi, na katerih se napravijo precej sirovo in na debelo glave starih rimskih imperatorjev. Novci se nato pomešajo med krmo, ki jo pozobljejo domači purani. Purani imajo namreč zelo dober želodec. Da se pri njih prebava pravilno razvija, požrejo večkrat kamenčke, škrbine, ki igrajo potem ulogo mlinskih kamnov, s katerimi želodec zdrobi trdo krmo. Tako pridejo novci v puranove želodce med omenjene mlinske kamne, ki jim odrgnejo prejasnc začrtane obrise glav. Želodčne kisline pa vplivajo na novce in jim dajo v eni noči potrebno. starost. Zjutraj se novci, ki so se že «prebavili», pomedejo, nalahko obrišejo nesnage, se neisejo starinarju, ki jih plačuje zelo dobro in jih še bolj dobro prodaja tujcem, ki kupujejo novce s glavami rimskih cesarjev za drag denar kot skoraj dvatisočletne spomine, čeprav so se v resnici novci komaj pred par dnevi skovali, obrabili in poistarali v puranovem želodcu.
V grob je šel s tisočaki.
V	Brestu (na Francoskem je pred kratkim umrl starček. Bil je bogat, a kljub temu niso dobili njegovi dediči, ko so se bili radi nenadomestjive izgube dodobra izjokali, nobenega premoženja, nobenega denarja. Iskali so, prevrgli vse pohištvo, «bogastva» niso dobili. Ko se je starček že pokopal, so prišli na to, da je skoraj gotovo za-šil .starček, ki je bil hud stiskač in skupuh, svoj denar v obleko, ki jo je imel na sebi. Izkopali so nanovo grob in res so dobili v podlagi suknje zašitih 40.000 frankov.
Odprava smrtne kazni.
Po novem kazenskem zakoniku se odpravi na Čehoslovaškem smrtna kazen. Izjemo bodo tvorili le oni zločini, ki se bodo dogajali o priliki prekega soda.
Skoraj neverjetno,
V	Toronto (Kanada, Severna Amerika) sta ukradla dva mladeniča letalo in sta prišla radi tega tudi pred sodnika. To je bil prvi slučaj, da se je morala sodnija baviti .s tatvino letala. Seveda nista ubežala roki pravice in zasluženi kazni, medtem ko se tatovi, ki so na svečnico ukradli v Južni Italiji mrtvaški voz, še niso izsledili in je ostal tudi okradeni predmet do-sedaj tajinstveno skrit.
Kako štejejo preprosti narodi?
Umetnost štetja je pač prvo delo človeka, ki mu jo pogoj mišljenje. Velik del človeštva pozna števila le 1, 2 in 3. S tem pa še ni rečeno, da divji narodi znajo šteti samo do tri. Avstralski črnci štejejo tu pa tam tudi do pet in uporabljajo pri tem svoje prste. Večkrat pa označujejo vse, kar je višji kakor štiri, z besedico «oknira», kar pomenja «mnogo», «veliko». Mnogi izražajo število «pet» z besedo «roka», «10» sta jim dve roki, «15» noga in slednjič «20» cel človek; tako štejejo Aravaki na Ori-noku.
Milo no ustanov. oUčni zbor
«Zveze društev upravičenih posestnikov v Julijski Krajini»,
kateri se ho vršil v nedeljo dne 11. aprila 1926., ob 10. uri zjutraj v prostorih via S. Francesco d’Assisi 20/1.
Na dnevnem redu je: 1) Poročilo pripravljalnega odbora, 2) Čitanje in odobritev pravil, 3) Volitve odbora, 4) Slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti tudi zastopniki društev odnosno vaških zadrug, ki niso prijavile še svojega pristopa k zvezi, kakor tudi posamezniki, ki se zanimajo za nadalj-ni razvoj za naše kraje toli važnega gospodarskega vprašanja.
Po pravilih, katera bodo predložena ustanovnemu občnemu zboru v odobritev, je namen zveze:
a)	varovati in braniti pravice do skupnega zemljišča upravičenih posestnikov.
b)	Skrbeti za enotno zastopstvo upravičenih posestnikov napram oblastim, posebno pa napram komisarju za likvidacijo in ureditev občinskih užitkov v svrho, da se doseže priznanje popolne svobodne in izključne lastninske pravice jusarjev do skupnega zemljišča.
c)	Zbirati tozadevne statistične podatke in preskrbovati članicam potrebne dokumente, izpiske itd., ki služijo za vložitev prijav v smislu kr. odloka zakona od 22. V. 1924.
d)	Nasvetovati ali izvrševati po nalogu članic potrebna pravno-strokov-na dela, ki se tičejo likvidacije in ureditve občinskih užitkov.
Z ozirom na važnost vprašanja pričakujemo obilne udeležbe.
Pripravljalni odbor.
k „DIVJEMU LOVCU“. Po predstav; prccte; za
fj
>
C}
Si
(D
~a
0*
>
IZ VRHOV.
Malokdaj se oglasimo iz naših Vrhov, in še takrat samo. z žalostnimi novicami; ravno tako je tudi danes.
Naše poštne razmere so jako čudne; pošto dobivamo trikrat na teden iz Sežane, ki je oddaljena dobre tri ure od nas.
Pred kratkim je bilo razglašeno, da bo pismonoša prinašal od sedaj pošto samo za Štomaž in Štjak; prebivalci ostalih osmih vasi, in sicer: Dolenje, Selo, Ilavnje, Krtinovica, Gradišče, Poljane, Razguri in Nova-vas, naj bi hodili sami po njo v Sežano.
Mari nismo tudi mi davkoplačevalci in državljani z enakimi dolž-
V nedeljo nas je tudi obiskala Na-; nanovo vsajena drevesca iz svojih v brežinska godba ter nam priredila deblu in vejah nahajajočih se rezerv-javen koncert v naši društveni; nih snovi, a ko te poidejo, ko jih novo krčmi. — Pridni! Križani posnemaj-(nastali poganjki izčrpajo, se drevo te! Plesa ne dovolijo. Popolnoma! nagloma posuši. Le če obenem prično prav! Kot ljubitelji glasbe sami, jel tudi koreninice delovati, če morejo! vaša dožnost da prirejate slične javne srkati hrano vase, potem se drevo pri-' koncerte.	| merno naprej razvija. Vsekako naj
spremenil v lepo animirano zabavo za katero gre največja zasluga vrlemu pevskemu zboru.
IZ BORŠTA.
V pretečenih dneh smo imeli dve nostmi in pravicami kakor vsi dru-i smrti, ki zaslužujeta, da se jih na tem
! se drevesca koj pri saditvi nekoliko Na Velikonočni pondeljek je prire-l zalijejo, da se vleže mokra zemlja del K. E. poslovilni večer fantöm-vo-1 med vse korenine, jakom skupno z domačim pevskim' Nestrpno pa čaka vsak prvega sadu zborom p. p. «Vesne». Ves večer se je|0d drevesa, in če mu to slučajno v
gi? Želimo, da nam prizadeto poštno ravnateljstvo reši zadevo v najkrajšem času, ker so take razmere neznosne. Ravno tako želimo, da bi nam vendar enkrat rešilo našo prošnjo, ki leži že več let pri njih, da bi namreč dobivali pošto iz Štanjela, ki je od nas oddaljen le poldrugo uro.
IZ PRAPROTA.
Pod našimi griči blizu nabrežinske
mestu spominjamo. Mihael Gač, mož 00 let, poštenjak od nog do glave, zvest Čitatelj in naročnik «Novic» je podlegel dolgi mučni bolezni. Na njegovi zadnji poti ga je spremila velika množica ljudi. Naj v miru počiva.
Na velikonočno nedeljo smo pokopali Josipa Zobec iz Zabrežca, moža v najlepši dobi komaj 33 let, ki nas je zapustil po par dneh hude bolezni.
železniške postaje imamo dve apne-j Tudi njegov pogreb je bil veličasten, niči. In sicer manjšo in veliko, mo- Zadnjo čast mu je izkazala tudi do-derno urejeno. Obe sta pred vojno'niaga godba, koje član je bil tudi on dobro obratovali in daleč na okoli pevski zbor. Zapušča 3 nedorasle razpečavali svoj produkt — živo otročiče in vdovo. Dragi Jože, mir apno. Tik pred vojno si je gospodar,Tvoji blagi duši! večje apnenice sezidal tudi tovarno,;	J2 BREGA,
kjer bi izdelovali barvo iz ruja. Bilo; .... ......	, ..	.	, .	,	.	*..
je vse pripravljeno, samo pričeti bi'	J0 •je .hi strah m trepet celi
bilo treba. Toda prišla je vojna in na oi)Cim> tisti, ki je hotel biti absolutni mah je prenehalo obratovanje v obeh! gospo^nr dol inske občine, tisti, ki je apnenicah, ki sta bili med vojno več Yc^.110 ^1’ ( ‘j' lK> zapustil dolinsko ali manj poškodovani. Popolnoma! obc?no’ Kadar bo hotel on sam, tisti, opustošena je bila tudi nova tovarna; 1® izmozgaval. dolinsko občino do za barvo, ki je bila po vojni spreme-jbost]’ tistl je izgmil; danes hvala
njena v delavsko hišo. Kmalu po!üofu ~“.8a Iu..Yec' bn do.lfa vojni se je vrnil gospodar manjše ap- j Paseval in varäl o njego\:h uspehih.
nenice iz Švice (od koder je doma),! ^11 sai°. n.es e,;0.Krat blcab dokažejo popravil, tako da je začela kmalu vau kavice, ki so se godne, znamo delovati in zaposlila še precej delavcev. Lanskega leta • pa je nastala kriza, ki jo še sedaj ni prebolela.
Delavci so morali drugam iskat si!
ki so
prav dobro, da so se vse «Novice», ki so o tem pisale, pošiljale na pristojno mesto. Resnica mora prej ali slej na dan! In prišla je! Bilanca
drugem ali celo v tretjem letu po sa-| ditvi ne zarodi, že pride drevesce v j nemilost, in nihče se več zanj ne bri-l ga. In glej, ravno nerodovitnost dre-; vesca v prvih treh letih je za gospo-! darja jako dobičkonosna. To pa zara-l ditega, ker se s sadjem neobloženo drevesce lepše rajvija, se v prvih letih jako okrepi — seveda če ima vse potrebne pogoje za krepak razvoj — in rodi pozneje mnogo več in lepšega sadja.
Zato naj se pri mladih drevescih prvi dve ali tri leta večina cvetov odstrani ter naj se pusti le pri močnejših drevescih nekaj cvetov, da se vidi sad.
Nasprotno se pa pripeti, da nektera drevesa nočejo nastaviti nič sadu ter prav močno odganjajo in nastavljeni sad, namesto da bi se lepo razvijal,! S zaostane v razvoju in naposled zgo-1 § daj odpade. So sicer take vrste, ki le! □ težko sad nastavijo, a največkrat je j=| pri takih drevesih kriva premočno □ gnojna zemlja.	j g
V takem slučaju se pomaga, če se □ drevo meseca maja podolgem nareže, in sicer na deblu in na vejah, t. j. da se prereže koža podolgem do lesa. S! tem izgubi drevo precej soka, se bolj! debeli ter šibkeje poganja, vsled česar naslednje leto bolj zarodi.
Isto se doseže, če se takemu dreve-i su presekajo končne korenine v širi-; ni krone, torej v oddaljenosti približno 1—1,K m od debla, kar je odvisno I od velikosti krone.
Posebno potrebno in priporočljivo I je, da se mlada drevesa’koj po saditvi j zavarujejo proti raznim poškodbam.
Zobozdravnik
D- D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via Smbriant IST. (prej Via S. Giovanni)
od 9—12 in od 3—7 ure
i
Oämm '		'		Hi!				
			
			
ČEBELE
dajo po 200 lir pove upravništvo
v eksportiranih panjih se pro-komad. - Naslov „Novic“ v Trstu.
□□□□□□□□□□□Diaanianccnnopnano
Alojzi] Kobal, itiriis
priporoča svojo
svojo bogato zalogo pristnega vipavskega in istrskega
VINA
Na drobno.
Na debelo.

MILAN KUTIN
trgovina jestvin in kolonljalnega blagu na debelo in drobno
POSTOJNA
Prva parna pekarna. — Porcelan, železnina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Porland-cementa itd.
i
B
i
i

:sl
zaslužka. Nekateri so se" obrnili v|Plian^a odstavljenega komisarja je ladjedelnico v Tržič, drugi spet v na- zajos*;na'	neznosni, kakors-
brežinske kamnolome. Glavna apne- nib gotovo nima nobena občina, ce-	- -	-	-	.	i
niča pa po vojni ni še delovala Sedaj ste skrajno zanemarjene, kakor niso Vsako novovsajeno drevo mora dobiti i
in ir» vzel v naiPin linic neki Tržiftan mili «iti Pred 100 leti, obč. korjere raz- močan, trdno v zemljo tik drevesa ••• _	^	■	a
ki jo je tudi za silo popravil,' tako bitVn nerabne, poleg tega več deset- zabit kol ki pa naj ne sega čez krono. * I DIETRICH da že deloma deluje. Upamo pa, da tlS0C zgube> njegova telesna straža Nanj se drevo dobro pritrdi s slamo i	™	«
začnp v na ikra i4pm čami s nnnnlnim! nepotrebna, šolske stavbe zapuščene, potem, ko se je zemlja že vsedla, t. j. obratom kar bodo gotovo z veseljem mnogo izdatkov po nepotrebnem na- čez 2-3 tedne; do tedaj pa naj bo dre-nnzdravili hreznoselni delavci nP!pravljenih, vodovodi samo na pa- vesce le narahlo privezano, samo iz okoličanskih vasi, ampak'Pir.iuJtd. itd. Komisar Scialpi je vzel proti živini, zlasti pa proti zajcu, je tudi iz oddaljenejših. Saj je znano.| Pretečeni torek kaj žalostno slovo, taka drevesa z več količki, s trnjem da so pred vojno sem prihajali delat j s.'3r?nil lan1°d kaklb 50 dečkov s sta- aii z žico ograditi, da jih ne ogulijo, dnevno delavci celo iz vasi. kakor! nnu.yrci, lonci, pokrvacami itd. med 0(jn'0sn0 oglodajo. Proti zajcu se sicer iz Gorjanskega, Brij, Volčjegradu raz^U^njem’’ £ri^om 111 Vl v0m	napoveduje splošen boj, a drugo
in drugih.	1 ođkunl iz Dohne.	I vprašanje je, če se bodo dali zakono-
IZ ZGONIKA. ! Njegovo mesto je zasedel g. Bado- dajni činitelji pridobiti za to velevaž-Na velikonočni pondeljek je naš vani. rodom Dalmatinec, mož velike no postavo, gospod župnik napadal med mašo, sposobnosti, ki je na prvi pogled vi-j N()vi nemški zračni promet, naše pevsko, bralno in godbeno iel žalostni gospodarski položaj ob-;	n	„.„J
društvo in se ironično zahval je-' čine. Novemu komisar ju so se prete-1 Dlia ,b- a?llla se vzpostavi novi; val za zapete mu podoknice. Go- ceni petek poklonili zastopniki vselv^f^	d lndo*1 no'
spod župnik, porom, vam na uho, rast katero je prijasno sprejel in	Ä “ÄE'l
da pevci niso bili samo naši, am- obl ubil vso opoio, ki bo ^ njegovi o ^	^ grtoJMo].;$
pak tudi pristaši vašega društva. Ako moci.	Jmö-Dunaj 10 ur in pol, Hamburg- ♦
fantje zapojejo po cesti grede nedolz- Upamo, da je s Scialpijevem slove- Zürich (SJvica) 8 U1%p Amsterdam-'t no pesmico, m še tako hudo. Hudo som odklenkalo tudi njegovim nežna-	? m. in ^o] Na’jhitrejši promet ♦
pa je, da vi gospod župnik komaj čajnim podrepnikom.	!iz Berlina v Moskvo. Odhod iz Ber- $
j jjna qJj 2, uri zjutraj, prihod v Mo- ♦ Dolgo je od1 tega, kar smo se zad- skvo ob 5 uri in pol popoldne.	, X
njič oglasili v «Novicah», tem -----------:---------------—~^---------■ ♦
nam zelo priljubljenem listu. Čas je pa, da tudi mi sedaj enkrat jav-' no povprašamo poštno ravnatelj-1 stvo po vzrokih, zakaj prejemamo | mi pisma in časopise col mesec ali pa še kasneje kakor so oddana na pošti v Trstu. To je naravnost neznosno in nevzdržno. Kaj ne pla-
POSTOJNA
111
na drobno in debelo
Zastopstvo Portland Cementa itd
% Točna postrežba,
■S*
i l 'i* *;• ‘X* v •>
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
IG.PIKEL:
POSTOJNA
čakate prilike, da izlijete, svoj srd na društvo, ki je čisto prosvetno, nikakor pa liberalno, kakor se vi izražate. Pa brez zamere g. župnik! —
IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU. Vstajenje. - Smrtna - kosa. - tajski promet. - Koncert, poslovilni večer fantov-vojakov.
Po starem kriškem običaju smo tudi letos praznovali Vstajenje Gospodovo z veličastno procesijo na Veliko soboto zvečer, pri kateri, poleg
Trgovina z mešanim blagom železnino in steklom na drobno ♦ in debelo.
Odgovorni tireamk : JANKU KUNilC.
mnogobrojnega občinstva je bil čast- čujemo mi mogoče ravnotako zah-no zastopan cerkveni pevski zbor ter tevanih davkov in doklad kakor v dve domači godbi. ^	.	| Miljah, kjer imajo redno poštno
; zvezo. Smo mi mogoče manj vred ni državljani ali pa celo drugo-
Gospodarske novice
Kako is ravnati z mladim sadnim drevjem
Niti za praznike ne odneha ta kruta smrt. Na veliko soboto pop. se je	.
vršil krasen pogreb Marije Tence, vrstIU matere bivšega vaškega načelnika.
Že v nedeljo je sledil drugi bivšega predsednika pogrebnega in Konsum-nega društva s, sodelovanjem domačega pevskega ter godbenega društva.;
Naj vživajo večni miri Prizadetim! naše sožalje!	i Le malokteri gospodar uvidi, da je
* * *	! večinoma le napačno in sploh slabo
V nedeljo nas je obiskalo mnogo ravnanje v prvih letili po saditvi kri-tujcev tako, da so bile vse gostilne vo, da mlada drevesa slabo uspevajo polne. Da se tujcem, spet vzljubi naša ter da pozneje ne rode tako, kakor bi vas, od katerih bodo imeli seveda^! želel. Največje napake se seveda edinole gostilničarji dobiček, bi mo-j vrše koj pri saditvi, in sicer stem, da rali skrbeti, da se vas malo osnaži, | se nežna drevesca sade v slabo, moda se ves smrad in blato očisti po goče popolnoma izmolzeno celino ali vseh vidnih in nevidnih kotili ali na pregloboko. In če so bile korenine drugi način; na red in snago morajo presušene in se ob saditvi nič ne zali-posebno paziti po svojih lokalih in je, čeprav je zemlja, ki se okoli kore-dvoriščih. Snaga, red, čist zrak to je nine nameče, vlažna, se taka drevesca za meščana najbolj prikupljivo sred- navadno posuše, čeprav prično lepo
stvo.
gnati. To prvo življensko moč dobijo
Valentin Blazina — T
delavnica pohištva
ulica Pier Paolo Vergierio 232 (vis-a-vis Colorificio Zonca)
ITi
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, navadne in fine spalne in
jedilne sobe.
%£§	Solidna izdelava.
Cene zmerne.
mii
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka Bstamljena 1. 1898. Hel GOHSk©fTl Tmll(il	'• 1838-
Gorico, ul. CoMuccI 14 (pr. Gosposka ulico)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carducci 14 CpreJ Gosposka ul.)
l
J. STOKA
KNJIGSRNfi IN PAPIRNICA
Trst, Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župniip, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - Italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše
slovenske knjige.
Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro
Semena, kmet. potrebščine
Tržaška kmetijska dražba v Trstu, ulica Torre bianca št. 19,
je ravnokar prijela iz Nemčije novo zalogo svežega in zajamčenega semena, kakor:
solate glavate (rice), Kraljice majnika, Ljubljanske ledenke, solatine; zgodnje majske repe (ra-vuce), peteršilja, korenja, špinače, zgodnjega in kasnega zelja, kolerabe, pora, zelene (šelina) paradižnike, paprike, zgodnjih in kasnih vrzot, graha, redkvice, kmrske pese itd.
Kmetijsko orodje: šape okoli-čanske in istrske, železne grablje, gnojne vile, vrtne škarje in ročne žagice, cepilne nože itd,
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA
ulica Torre bianca št. 19, Telefon 44-39.
nnnonoDD.DonDOiiPDnapaPonDnDOg
ZOBOZDRAVNIK □
I Dr. LOJZ KRAISHERI
p specialist za zobe in usta d S	sprejema	2
s c Sorici m Troenlku It 26 i
D
n
B v mmm (oaspti posliniti) B
□	p
opppppodp anaonoppppPDPPaociDD anoaianDuncioDappogoDnppDGPogP
i
a a
PJi
,JII’ Alabarde“
TR1ESTE, Via dei Giuliani 42
priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete:
Eüzir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvale-
scenco. Steklenica L 6.—.
Voda proti izpadanju lasi. Steklenic8 L 6’ -.
Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. _______
Žmnozdraunšška sredstva.
Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim.
DEmanD0Hi3QDDana5naaapH5nQDnD
Cevljarnlca Forcessin
Odlikovana na mednarodni razstavi « Genovi z „Diploma di pran premio**
TRST •. Via Giuseppe Caprln Itev. 5 pri Sv. Jakobu • TRST
Kdor išče obuvalo cetid & vendar lepo, ta bo pomislil m&lo, ue kupil kar rta slepo !
In šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje dala .. .
leviji n išle
L, 48*-
teiilii n to
L 48--
HA OBROKE!
Amerikanske žage
nemškega izvora kakor tudi prave Žifgjske sekire, plan-kače prodaja pod garancijo
JOSIP BRINŠEK
trgovec
Trnovo pri II. Bistrici

aQQDDDOiaQDDDOBElDClCiQQDQQQQgB*3
O ZOBOZDRAVNIK	§
S Specijalist za ustne o
I in zobne boiezni.
□
0 12
1	s GORICI ns Travniku 5. H.
1 od 9. do 12. in od 3. do 5. g
n	K3
DODDDaooaDaooanEsaooBanonBDnB
Ordinira s
K POSTOJNA ™
♦♦♦♦
Nofronje bolezni fn ODsrscile.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
nnaoDDaaonnDDiDinanDnnDaannnn
o —--------	a
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov
TRST, ul. Mazzini 40, prei ul. Huoun
SKLADIŠČA:
Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B.
Velika izbira porcelana, gline, ste-kla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila :::
Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trsi, Furlanijo, Isiro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri ovili v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez vsake konknrence! !
Novi dohodi tu- in inozemskega blaga. Obleke po meri, površniki, prvovrstna izdelav a po naj-zmernejših cenah. - Delo solidno. - Najtočnejša postrežba.
Krojažnka Mario Zanardo
Trst — Corso Viltorio Emanuele IH. itev. 26/1 — Trst
1
S
JUND10S‘ šivalni stroji
m
•Ü
g
■o
ra
>w
1
.£=
„Görlcke
imMm, motorini „FIRM“ In iselsilsRe ntišfce se uä se uri
Josipu Kerševamju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORI CA

BUFET PRIMC
Trst, «lica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. - Vednc aveze Dre-herlewo	Mrzla in gorka svinjine, sardine itd. - POSTREŽBA TOČNA.
Za obilen obisk se priporoča	___ , „
Lastnik IVAN PRIMC.
*
v
❖
<•
•>
•>

OaaODaDaDDÜOOOQDIDDDaQDDDDa □
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejšc
kuhinjske m druge tiiSne potrebščine
iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd.	--- CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S, 3IOVANNI St. 1
Zobozdravniški ambulatorij | v v Trstu • I
ulica Sette Fontane 6	|
posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure.
Ljudske cene.
S Mili
raalstroHoa zadruga z om#i«Eim (toroštuom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19, L nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne telite (sa(es)
Ue ureza Me eil87s-13,M
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon štv. 25-67.
Knjsisrejši $U. denernl zavoš
ODLIKOVANA DESTILACIJA
TRST — F. ŽAGAR - TRST
ULICA S. FRANCESCO 18 — TELEFON 38-72
Zaloga domačih vin, istrske tropinovke, slivovke, brinjevca, ruma in vsakovrstnih likerjev.
EOOPOPODOPPPUP
□ppanoaPDOungpiluPaijni:|t:iPao,::,t:iot:ii:iaiaaa^-poa.5P—
Odlikovana tovarna kisa
FRANC KRALJ
GORICA, ul. Oappuccini štev. 9
Edina tovarna kisa na Goriškem, ki izdeluje alkoholni kis po odredbah novega zakona od 15. oktobra 1925 št. 2033.
pppppaPBOBPDBPgaadoBgDaBPPaiiaapoaaaopaPDapaocinaDDDaapaopa
a
□
□
□
n
n
a
n
a
a
a
□
a
a
o
□
a
a
JAKOB BEVC - TRST
wr ar i? a itt zlatarna
Trst - Cstirspo S. Giacotirso št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
zlato kuoule v vsaki množini po najviijih cenah nj	KRONE plačuje više kot vsi drugi
“	ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine
j
I