Naročnina listu: = Celo leto . . K 10’— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno . . „ 1-— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15’— Posamezne številke n 10 vinarjev. :: Inseraii ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravniStvo: Maribor RoroSka ulica 5. = Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Belgrad. Srbi brez boja prepustili Belgrad Avstrijcem. — Cesar odlikuje zmagovalca. — Boji za Ciganski otok. — Francoski topničarji s» branili Belgrad. — Srbsko ljudstvo beži izdomovine. — Przemysl se dobro drži. — Borbe v Karpatih še niso končane. — Ruski general pred vojnim sodiščem. — Nemški cesar na ruskem bojišču. — Boji na Rusko-Poljskemse ugodno razvijajo. — Na francosko-nemškem bojišču še ni odločitve. — Mohamedanska „Sveta vojska“. — Angleži ujeli voditelja upornih Burov. Belgrad padel! Oj stojaj, stojaj Beli grad, za gradom teče rudeča kri, za gradom teče rudeča kri, da Ib’ gnala kamne mlinske tri. Narodna. Kri kralja Aleksandra; in njegove soproge je še rudečila belgrajska tla in že je čezi toplo kri svojih žrtev korakal kralj Peter iz rodovine Karadžordževi-cev na srbski prestol.. Vse, kar je mislio pošteno in krščansko, se je zavzemalo groze in studa. Evropski dvori so odklanjali zvezo z bielgrajskim dvorom, dokler vsaj dekretalno niso bili odstranjeni! morilci iz neposredne bližine kraljevega dvora, in nobeden izmed srednje- in zapadnoevropskih! vladarjev ni maral obiskati kralja Petra., da bi mu ne trebalo segati v njegovo, s človeško krvjo oneoaiščeno roko. Vkljub tema se, je Srbija pod kraljem Petrom gospodarsko in vojaško z nenavadno hitrostjo, razvijala in ko se je končala druga balkanska vojska, je bil Belgrad ponosna prestolnica povečane in proslavljene Srbije, Toda od ponosa do ošabnosti m prevzetnosti je tudi samo en korak. Srbija je menila, da sme sedaj tlač ti vse božjo in človeške postave, da ji je vse dovoljeno. Čeprav nepričakovano povečana, vendar ni bila sita, temveč se je začela pripravljati, kako bi še dobila avstro-ogr-ske jugoslovanske dežele v roke, V tem prizadevanju je bil Srbom največja ovira prestolonaslednik Franc: Ferdinand, ki je s svojim plemenitim srcem zaljubil Jugoslovane ter bil njihov up in nada. Zato so v, Bel- gradi! sklenili, da, mora pasti; Frane Ferdinand je padel kot žrtva srbske lakomnosti in brezbožnosti. — Drugod so morilci ljudje, ki dobivajo svojo vzgojo po zadublih beznicah in špelunkali, pri umoru Franc Ferdinanda pa so zopet sledi morilcev vod le v bel-grajski konalc. Sedaj je bila mera polna. Bog si je izvol 1 avstrijsko orožje, da v njegovem imenu maščuje vnebo-vpijoča brezbožna' dela, Karadžordževičev: in naroda, ki je ta vnebovpijoča dela glasno in molče odobraval. Kraljeva rodbina je morala bežati iz Bel grada, tor» za kosom srbske zemlje prehaja, v nase roke in sedaj je tudi še pred letom tako ponosni Belgrad v naših rokah. Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Belgrad je padel, '2 njim pada, tudi srbska država in kraljeva rodbina Karadžordževičev, Takrat, ko je Srb, u da n Fógo, izvrševal svojo nalogo na Balkanu, da je zadrževal prodiranje islama, je bil občudovan in češčen. Narodne pesmi pojejo o njegovih slavnih delih in uspehih. Turška, kri tekla je za Belgra-dom, da, bi g ala mlinske kam,ne tri. Sedaj teče srb-ska kri, sieda,j, ko je Srb menil, dai srne vzdigniti svojo roko proti katoliški Avstriji in njeni starodavni vladarski rodovini Habsburžanov. Vsaka brezbožnost, vsaka krivica se kaznuje, kajti nad nami prebiva vsemogočen, pravičen Sodnik. V Sarajevu je padel naš priljubljeni prestolonaslednik Franc Ferdinand, onkraj Drine je padel sedaj Belgrad, z Belgrad oni s krvjo omadeževana rodovina Karadžordževičev in od nje zapeljana srbska Oj stojaj, stojaj Beligrad, kot priča, da Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Aistrijsko-srbsko bojišče. Maribor, 3. decembra. Belgrad j,e padel. Na dan Obletnice cesarjevega vladanja nad Avstrijo so naše Bete vkorakale v mesto. Z zavzetjem Belgraüa je usoda, Srbije tako-rekoč zapečatena. ' Dokler' ni padel Belgrad, avstrijske čete nišo (mogle uspešno prodirati v ‘dolino reke Morave. iTludi dovažanje vojaštva in vojnih potrebščin za našo armado v Srbiji- se ni moglo vršiti naravnost, ampak še le po daljšem ovinku. (Sedaj pa bo naša (armada, lahko dobivala vs;e, (kar bo/ rabila,, preko Belgrad^;. Plovba po Savi in Donavi ne bode več otežkočena. Padec Belgrad a pomeni — padec Srbije! Kljub sijajnim dosedanjim uspehom ima naša armada iše polne roke dela, predno bo vrgla srbsko arrré|do ob tla. Naše čete korakajo sedaj nekako v polkrogu proti Kragujevcu. Desno krilo je pri Uži-eah močno izbočeno proti izhodu,. 'Središče naše armade je zasedlo zelo važen gorski prelaz na planini Suvobor pred Gornjim Milanoveem in Cačakom. Levo krilo že stoji predi Arangjeloveem in se pomika proti izhodni strani v doljino srednje Morave. Železni avstrijski obroč se vedno bolj približuje — Kragujevcu. ! LISTEK, Francoski svobodomislec La vred an. Pretresljivo vero je izpovedal vsemogočnemu Bogu francoski svobodomislec Lavredan, ki je večkrat prejšnji čas zasmehoval vero v Boga in jo oblivai z, lugom svojega frivolnoga zasmehovanja. Piše: Zasmehoval sem vero in sem mislil o sebi, da sem modrijan. Svojega smeha se nisem več veselil; videl sem, da krvavi Francija in da platoa. Stal sem n,a cesti in sem Videl vojake,: Vese1!,1 so šli v/ smrt. Vprašali sem jih: „Zakaj ste tako mirni?“ In pričeli so moliti: „Verujem, v Boga!“ Stel sem žrtve svojega naroda, in videl sem, da so jih sprejeli z molitvijo. Jasno mi je postalo, da je le Še bolj tolažljivo, poznati večno domovino, ki sveti v ljubezni, kadar preveva svetno domovino sovraštvo. To spoznanje je veda, veda otrok, otrok pa nisem več. To pomen ja moje uboštvo in zato zmrzujem. 'Obupati mora narod, ki čuti bolest Francije, obupati, če ne, veruje, da se bolest na zemlji izpremeni v nebeški blagor. Kdo, če nima vere, more upati, ko s© vse podira? Ni 11 vsakdanje delo muka, ni li vse dobro nesmisel, če ne verujemo? Stojim ob francoskih krvavih rekah, vidim sveto vodo solza. Obupavam. Stara ženica iz Bretagne, ki so ji izkrvaveli na bojišču sinovi, ki je vsled solza oslepela, moli svojo „Ceščeno Marijo“ pred Mater božjo 7 žalosti, katere srce je prebodeno^ z meči in se smehlja, udano se smehlja.. Kako se te ženice sramujem! Kako strašne in pekoče so rane ljudstva, v ka- terem ne teče niti kapljica tistega, čudotvornega, oh, ne sinem ga imenovati, bil je tako dober in jaz tako hudoben. Kaj postane iz Francije, če bi njeni otroci ne verovali, če bi njene žene ne molile! Artilerija tistih, ki zaupajo v Boga, bo v tej vojski zmagala. Preteklost Francije je velika. Bila je to Francija, ki je verovala. Sedanjost Francije je turobna1. Tista Francija to čuti, ki več ne.veruje. Postane li bodočnost boljša? Le z božjo roko, le s psmočjo Boga. O, ljudstvo mrtvih pokriva poljano. Kako težko je, da na tem narodnem pokopališču ostane še človek brezverec,! Varal sem sebe in vas, ki ste čitali moje knjige in ste prepevali ms j e pesmi. Bila je zmota, blodnja, divje sanje! Vidim smrt in kličem življenje. Oborožene roke ustvarjajo smrt. Sklenjene roke u-stvarjajo življenje. Francija, Francija, povrni se zopet k veri svojih najlepših dni! Kogar zapusti Bog, je izgubljen. Ne vem, če jutri še živim. Svojim prijateljem pa moram povedat : Lavredan si ne upa umreti kot bogolajee. Ne strašim se pekla, a misel me tlači, da živi Bog in jaz sem oddaljen od njega. Visoko se veseli moja duša, ker sem smel doživeti uro, v kateri sem mogel klečoč reči: Verujem, verujem v Boga, verujem! Beseda je jutranja pesem človeštva. A kdor je ne pozna, živi v strašni temi. Najradikalnejši francoski listi ponaksujejo to izpoved francoskega Nietzscheja brez vsake opazke. Zdi se, da je po svoje vojska tudi apostol. Pismo z bojišča. Vojni kurat č. g. Marko Škofič je pisal svojemu dekanu v Kozjem z dne 17. novembra to-le p'smo: Že dolgo časa gojim željo, dai bi Vanu nekoliko več pisal o našem vojaškem življenju in vojni, a zelo redko pridem- do tega, ker v boju, ni po noči kot po- dnevi počitka in miru. Po hudih, vročih bojnin dneh, katere smo imeli zadriji mesec, se moremo nekoliko zopet oddahniti, a to je le od trenutku do trenotka, ker pri nas je sedaj geslo: Estote semper parati, qu a a/dversarius vester circuit, quaerei.t, quem devo-ret. — Ad rem! Vse je šlo veselo, polno navdušenja v ta boj, ne sluteč, da je stvar veliko resnohnejša, kot smo pričakovali. A že dolgi, dan in noč. trajajoči bojni pohodi, so marsikoga dajali in odstranili vsaj za nekoliko časa iz vrste. Tudi meni je od začetka delalo jahanje in marširanje velike težkoče, da sem se komaj gibal. A tukaj takozvani „Moraš!“ največ pomaga. S časom se človek utrdi in vsp premaga. Prišedši v. boj, so se vrgli sovražniki kakor levi drug na drugega. Naši so se vedno odlikovali po izvanredni bojevitosti in hrabrosti, kar tudi sovražniki priznavajo. Nadkriljevali so nas le po mnogobro.nem številu in pa s svojo močno in izredno dobro delujočo artilerijo. Naš polk je bil doslej; v štirih hudih bojih, najdalje zadnji mesec, namreč celih 19 dni. Ker sem prideljen polku, moram bit' v njegovi neposredni bližini tudi v boju. Zato sem bil priča srce pretresuječili dogodkov, ki so se vršili, Iz početka mi je posebno hudo dejalo vse, a s časom se tudi rahlejša, bolj občutljiva človeška narava utrdi in utopi. — Kadar se začne boj, pokajo puške, strojne puške ropotajo (podobno je ropotu raglje na veliki četrtek ali petek v zvoniku), šrap-neli se bliskajo v zraku, granate žvižgajo in pretresajo zemljo, Nailiutejše je navadno delovala artilerija proti večeru. Bilo mi je včasi tako hudo, da mi je kar jemalo sapo. Granate in šrapneli so mnogokrat eksplodirali* v moji največji bližini, da se je zemlja tresla in blato padalo na-me. A hvala Bogu, Mariji in angelu varuhu, katerima se vedno priporočam, ni Najnovejša pot ©lila se nahajajo na 6. strani. Belgrad padel. Preteklo sredo, dne 2. decembra, ha dan, ko se je po vsej širni Avstriji slavil 661etni dan vladanja našega presvitlega cesarja, je poveljnik armadq, ki se bori okrog Belgrada zoper Srbe, general Frank, poslal cesarju brzojavko, v kateri mu sporoča veselo novico, da je V, avstrijska armada zavzela Belgrad. Uradno poročilo se glasi: Dunaj, dne 2.. decembra. Njih Veličanstvo!, presvitli cesar, je dobil od poveljnika V. armade (ki se bori okrog Belgrada) naslednjo brzojavko: Izredno srečen sem, da zamorem Njih c. in kr. apostolskemu Veličanstvu na dan dokončanega 66. leta Njih slavne vlade imenom V. armade izreči najudanejše čestitke, kakor tudi uajspoštlivejše poročati, da so čete V. avstrijske armade danes vzele mesto Belgrad v posest General Frank, poveljnik V. armade. Belgrad ni bil oblegan. • Dunaj, 3., decembra. „Reichspost“ ,poroča, da se pred! vlijorakanjam avstrijskih čet v Belgrad ni vršilo praivo obleganje mesta. Kako smo vkorakali v Belgrad. Dunaj, 3. decembra. Z [južnega bojišča se uradno poroča:d Z-mago-vito prodiranje naših čet čez reko Kolubaro je prisililo sovražnika, da je Belgrad, kji je bil prati severu utrjen za obrambo, p r e p u is.t i 1 brez boja našim četam, jda se tako belgrajska posadka izogne ujetju. Naše čete so čez Savo in iz južno-zahodne strani Vkorakale v Belgrad,1 ter zasedle vlišine na južni strani mesta. Javna poslopja, tudi poslaniške palače Avstrije in |Nemčije:, so se takoj po vojaštvu zastražile. Na drugih delih bojne črte je včeraj prišlo le do manjših bojev ’ s sovražnikovimi zadnjimi stražami. Sovražnik se umika, naši vozovi pa radi zelo blatnih cest zamorejo le počasi naprej. Naši so ujeli zopet kakih 2l'0 Srbov. Belgrad branili francoski topničarji, „Pester Lloyd“ poroča k zavzetju IBelgrada še sledeče:! ■ j < ‘ Dne 30. novembra 'so naše čete,, ! podpirane z ognjem naših monitorjev, napadle, „Ciganski otok“ pred Belgradom, kii je bil od 'Srbov zaseden. Razili se je več ur trajajoč boj. Naši so napad izvršili s posebnim junaštvom in so vrgli sovražnika kljub hudemu ognju iz njegovih utrjenih postojank in lončno vzeli otok z naskokom.’ Srbi, ki niso padli pod našim*' kroglami, so bili ujeti Med ujetimi se nahaja tudi mnogo francoskih topničarjev. Namira lje padlo v roke veliko število topov, med kaiterimi je bilo več francoskih. Kakor hitro je bil „Ciganski otok“ v naši posesti, je bilo avstrijskim četam omogočeno napasti Belgrad tudi fe: strani Donave in Save. Srbi bežijo iz domovine. ■i Sofija, 3. decembra. Iz Niša prihajajo (poročila, da je srbsko prebivalstvo sedaj, ko je izvedelo, da avteltifljska armada, zmagovito prodira tudi v ,dolino reke 'Morave, za’ čelo v velikem številu zapuščati1 mesta Milanovae, Arangjelovac, Cafeak itd. [Mnogi 'kraji so popolnoma izpraznjeni. V, Nišu 'se v tamošnjih berkvah noč in dan opravljajo molitve za zmago srbskega, orožja in odvrnitev propada Srbije Pašič ne odstopi. Listi so zadnje dni poročali, da je srbski ministrski predsednik Pašič podal ostavko in da ne mara več voditi (srbskega ministrstva. ' Jz Solijo pa se dne 3.. decembra poroča, da je Pajšjč naj zahtevo prestolonaslednika Aleksandra izjavil, da bo obdržal vodstvo vlade in bo sam prenovil srbsko ministrstvo tako, da bodo I njem zastopane vse stranke, V Novi Srbiji železniški mostovi porušeni. Kolin, dne 2. decembra. Kolinskemu listu „Kölnische Zeitung“ se poroča, iz Sofije, da je železniška prsgv, Vranje—Solun razdrta na več mest'h. Porušenih je več železniških mostov in tunelov. Smatra se, da je to delo macedon-skih četašev, Srbija odrezana od Soluna. Sofija, dne 2. decembra, Potniki iz Srbije zat-j'.ujejo, da so razstrelili četaši največji most čez reko Vardar pri Demirkapu, kjer je t >k reke najmočnejši. Cejaš't so pomorili vse osebe, ki so stražile most. Nemogoče je, popraviti most v kratkem času in vsled tega je Srbija, za nekaj časa popolnoma, odrezana od Soluna in južne Mace-donije. Vlak z ranjenci trčil v osebni vlak. Sofija, dne 30. novembra. •Nedavno je v bližini postaje Lapovo v Srbiji na odprt' želez iški progi trčil vlak s srbskimi ranjenci v osebni vlak. Vsled silnega trčenja je bilo 'zmed ranjencev ra mest i 800 mrtvih, med tem ko je bilo drugih 500 smrt onovarno poškodovanih. Železniški vozovi so bili popolnoma uničeni. Polkovnik Pribičevič poveljnik na Ornem vrhu. Na 'Črnem vrhu (izhodno od Valjeva, ne daleč cd Drine) je bil poveljnik srbske armade podpolkovnik Pribičevič. Naši častniki so ga z daljnogledi o-pazili, pa tudi on je klelj časa opazoval iz okopov našo vojsko. iTo je bilo dne 19. oktobra popoldne. A drugi dan zjutraj je Ul 'dotični okop, kjer se je nahajal Pribičevič, v naših rokah, ali o njem ni bilo nobenega sledu. Ujetniki potrjujejo, da je vodil Pribičevič celo borbo na Črnem vrhu in hvalijo njegovo vojaško znanje. (Pribičevič je bil 'do leta 1904 avstrijski Častnik.) Pribičevič (je pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, ki mu nalaga' najtežje stvari, da jih izvrši. Neosnovana je vest, da je padel Pribičevič v beograjskih ulicah. On je išp sedaj pri armadi, ki se je umaknila na drugo stran Valjeva. Major Vojislav Tankosič ije padel, Pokopali so ga na Drini osješki domobranci in torej ne odgovarja fresnici „Az Est“-ova vest, da leži ranjen v bolnici vi Nišu. 1 Ogrski delavci v Usvojenih srbskih krajih. List „Pressburger iTagbl.“ poroča, 'da se je iz Sahadke odpeljalo več sto ogrskih delavcev v, Srbijo, da popravijo v osvojenih krajih železniške proge in ceste. Uporabili jih pa bodo tudi še za druga važna dela. Iz Bačke se je odpeljalo v Srbijo že 7000 delavcev. Amrijsfco-rusko bojišče. Maribor. 3. decembra. Dejstvo je, da je general Hindenburg v bojih južno od Visle ujel y teku 20 dni sk(upno 80.000* Rusov. To |je vsekakor lep uspeh, Kako je ta uspeh dosegel, kako so razpostavljene čete severno od Cen-stohova, kakega strategičnega pomena So nove postojanke zai nadaljno vojsko,, fee z vse to pa je raztegnjena tajnost. Časnikarji ugibajo in ugibajo, gotovega pa vendar nič ne vedo, O bojih avstrijskih armad na črti Censtohovo, Krakove in Przemysl ni od časa,, ko smo dosegli u-spehe pri Pilići in iVVolbromu,, drugega uradnega poročila, kakor da je položaj nespremenjen. Pri Przemyslu so Rusi že enkrat poskusili, da bi na severni strani prišli bližje Itrdnjavi. JToda baši ,so naredili protinapad ter sovražnika odbili. Poročila zrakoplovcev, ki vzdržujejo zvezo med posadko in armado, pravijo, da jje sedaj manj Rusov okoli Przemysla, nego jih je Bilo prvokrat iz teh poročil izvemo tudi, da naša vrl!« posadkiaj pogosto vznemirja oblegovalno rusko armado z izpadi (ter prizadeva Rusom občutne izgube, (Razpoloženje v trdnjavi je izborno (in polno zaupanja na zmago. V Karpatih se boji niaidaljjujejo. . Očividno so tokrat naši nalašč zvabili Ruse jpreko Karpat, kajti sedaj jih med velikimi ruskimi izgubami tirajo nazaj čez gorovje. In to še je dosedaj glavni cilj našega vojskovanja, da oslabimo kolikor mogoče sovražnika,, ja sami ostanemo nezlomljeni. Uradno se še dosedaj m povedalo,, iz katerih .ogrskih komitaltov so že vsi Rusi do zadnjega izgnani. Boji na Kusko-Poljskem. Dunaj, dne 3. decembra. Uradno se razglaša: Mir na naši bojni črti v Zahodni Galiciji in naRusko-Polj-s k e m je splošno tudi danes trajal naprej. Pretečeno noč so naše čete odbile ruski napad na naše postojanke na severozahodni strani mesta Wolbrom. Boji v prostoru zahodno od mesta Noworadomsk (izhodno od Censtohova; in pri Lodzu seugodnorazvi-j a j o. Pred P r z e m y s-1 o m si Rusi zaradi zadnjega našega dobro izvršenega izpada ne upajo napadati trdnjave. Več sovražnih zrakoplovov je metalo brezuspešno na trdnjavo bombe. Boji v Karpatih še niso privedli do zaključka. — Poročilo, da so naše čete vkorakale v Belgrad, je izzvalo na severnem bojišču nepopisna veselje. Kafko sodijo v Petrogradu o bitki na Rusko-Poljskem. London, dne 27. novembra. List „Daily Telegraph“ je dob! iz Petrograda naslednje poročilo: V Petrogradu je nastalo zadnje dni radi položaja v Izhodni Prusiji in Poljskem precejšnje razburjenje, ki pa se je po novejših poročilih se mi doslej nič hudega pripetilo. Izogniti se ne more nihče, ker pred temi „vranami“ 8—10 km na okrog ni nihče varen. A vsled ranjencev moram biti kolikor mogoče blizu, da sem jim v pomoč, ob zadnji uri. Pri nas pač „dolžnost“ gospoduje tudi nad našim življenjem. Stanujem navadno pod milim nebom, V, zadnjem boju sem prebival ves čas v goši in tudi po noči spal tam kakor zajec v grmovju. S polkovnim zdravnikom sva vedno skupaj, skopala sva sli, poseben prostor v zemljo, da sva bila bolj varna pred vetrom in puškinimi kroglami, ki so tudi včasih k nama prižvižgale. A pred granatami se seveda nisva mogla zavarovati. Kako sladko sem spal, si lahko mislite, ko sem celo noč slišal pokanje in rožljanje strelov v dolini. Vsak večer se mi je zdelo, kakor da sem se vlegeli v lastni grob, negotov, se li še, prebudim na tem svetu ali me' kakšna granata pošlje tje v večnost. Zelo otežkočeno je bilo seveda radi tega moje delovanje. Ranjence so spravljali v gumno v bližnji vasi, katero so pa sovražniki po dnevi vedno obstreljeval’, da je bila, luknja Pri luknji. Zate sem hodil tje po noči, ko je artilerija zaspala, ali pa zjutraj zgodaj, prodno se je prebudila. Ce je bila sila, sem moral iti seveda tudi po dnevu, a, takrat sem prišel parbrat v zelo kritičen položaj,_ da sem komaj srečno odnesel pete! Najtežavnejše in najnevarnejše pa je postalo moje delo vsled nevarnih bolezni, ki so se kot spremljevalke vojne smrti tudi pojavile. Zaupam na Boga, da me tudi tukaj brani in varuje! Mislim, da je “dovolj tega! Kakor vse kaže, še ne bo strašne vojne tako hitro konec. Najbrž bomo božične praznike še v vojni obhajali, čeravno smo bili od začetka skoro vsi prepričani, da bomo že takrat doma sedeli in si pripovedovali straš- na dogodke, katere smo preživeli. Človek obrača, ai Bog obrne. — Kaj je pia z Marijino družbo? Kolikokrat si mislim, ko bi b'li tisti zgagarji sedaj vsi v vojni, ki so se vedno iz pobožnih oseb in svetih reči norčevali, bi rad videl, če bi bilo tudi tukaj njihovo nršljenje tako antireligiozno. Tukaj ni človeka, k:i bi pogosto ne mislil na Boga, če ga tudi prej dolgo časa ni hotel poznati; a sedaj uvidi vsa|k, da druge pomoči ni, če ne pride od zgoraj. Velikokrat mi pride sedaj na misel, kako zna ljubi Bog voditi ljudi ki sebi. Ce nočejo prostovoljno, zi lepa:, pa morajo s hudega. Zopet sem zašel! Časnike dobimo redko v rok©; v začetku tega meseca (novembra) mi je poslal večje štel vilo slovenskih časopisov Peter Štefan iz Maribora, Znancev iz Kozjega ne vidim nič tukaj, pač pa je več mojih ljudskih sošolcev pri našem polku; nekaj jih je že zmanjkalo.. Maševati imam malo priložncldi, za čas boja sploh ni mogoče. Zato je bila pavza od 5. oktobra do 12. novembra 1914. Sedaj pa sem maševal parkrat v grško-katoliški cerkvi. A upa,m, da, bo enkrat tudi hudega, konec. Najsrčnejše. Vas pozdravlja iz bojnega polja, kakor tudi vse" druge, zlasli g. dr. Franc Jankoviča, dr. Barleta itd, vaš hvaležni Marko Primus. Slepec. Pretresujoč prizor se je odigral v solnograški vojaški bolnišnici. Nekako pred enim mesecem so pripeljali tjakaj nekega ogrskega pešca, ki mu je krogla iz puške poškodovala obe očesi in prebila nosno kost. Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov j© izgubil revež pogled. Vendar pa je vojak mislil, dai je samo obveza kriva, da ne vidi in zato je vedno prosil, naj mu vendar snamejo obvezo, da bo „vsaj za trenotek videl solnce“, Da ne bi se morda preprečilo ozdravljenje vsled prevelikega razburjenja,, se mu niso u-pali povedati strahovite resnice. Končno se je vendar odločil neki zdravnik, da ga pripravi na, težko usodo, ki ga je zadela. Vojak pa je takoj pojmil grozno resnico, ko mu je zdravnik samo namignil. Strašen krik se mu je izvil iz prsi, krik, kij je vse navzoče ganil do solz. , ,,vv S kroglo v možganih na bojišču. V zadnji seji Društva zdravnikov na Dunaju je poročal medicineo Frac Hautmann o zanimivem slučaju s četrtega oddelka dunajske garnizijske bolnišnice, ki pripada polkovnemu zdravniku docentu dr. 'SL Jel-lineku. Neki 25leten šofer ima že PA leta, precej veliko revolvers!?© kroglo v možganih. Začetkom avgusta je prišel mož poti orožje; o krogli ni povedal ničesar. Udeležil se je vojne v Galiciji kot šofer tovornega avtomobila. Po velikih naporih so se koncem septembra začeli kazati pri njem pojavi hromcisti. Prišel je v, bolnico, kjer se je znatno izboljšal njegov položaj. Večerna slika s srbskega bojišča. Vojak piše z južnega bojišča: „Vreme krasno, ©sefeina bajna; če ne bi videl človek drugih vojnih rozot, bi bilo naravnost idealno. V, krasni komm no okoli in okoli sami gozdovi. Planjava je pogrdna z belo snežno odejo. Ko zaplapolajo zvečer og-i in se razlije mesečina, tedaj se oglase_ na eni stra-pesmi naših Sremcev, z druge strani pa zadone ismi huzarjev, da prevzame čfoveka neko čudno ču-vo. V takem trenotku se spomnim na domačo hišo, a otroke in ženo in tedaj odhitim', da jim pošljem p©* irav no vojni pošti . . .“ z bojišča popolnoma razblinilo. Dejstvo, da ruski vrhovni poveljniki priznava umikanje svoje armade, upliva zelo pomirljivo. Domneva se namreč, da se je umikanje uprizorilo le iz strategičnih vzrokov. Razumljivo j;e, da Rusi čakajo na nemški protinapad v lastni deželi. Cim dalje so Kusi oddaljeni od nemško-ruske meje, tem večje uspehe imajo pričakovati od K tke, ker na ruskem ozemlju Nemci nimajo na razpolago nobenih železnic za dovoz vojaštva in vojnih potrebščin. Prodiranje Rusov na Rusko-Poljskem ustavljeno. Diunaj, dne 2. decembra. Dunajskemu listu „Neue Freie Presse“ se poroča: Visok častnik, ki se je vrnil iz Censtohova, se je izjavil, da je položaj avstrijske armade zelo ugoden. Generalfeldmaršai Hindenburg je pred kratkim zaukazal, da so morali vsi za orožje sposobni možje zapustiti Siezijo in se podati v notranjost države Na ta, način pa je le varal Ruse, ki so res šli v past in takoj nato pritisnili proti Šleziji. Avstrijske in nemške čete so Ruse v tej smeri tako zaposlile, da so morali Rusi pritegniti na, pomoč svoje rezerve. Rusi so v smeri proti Šleziji tako zelo zaposleni, dai ne morejo misliti na druga resna podjetja, kot' v Izhodni Galiciji ali1 v Izhodni Prusiji. Naši oddelki, ne napravijo prav nobenih naskokov. To čakajoče- postopanje naše armade spravlja Ruse iz duševnega ravnotežja. Morali so se končno odloč.ti za krajevne napade. Njihovo prodiranje je pa ustavil ogenj iz avstrijskih pušk. Od Rusov obkoljena nemška armada se rešila. Berolin, dne 1. decembra. Iz velikega voljnega, stana z dne 1, decembra se poroča: Iz poročila ruskega, generalnega štiaba z dne 29. novembra o bojih pri Liodzu, ki so bili za Nemce uspešni, naj bo, dostavljeno sledeče: Delom, nemških čet, ki so se v ofcoiišu izhodno od Iiodzia, boril proti desnemu boku in proti hrbtu ruskih čet, jo predla velika nevarnost, da, jim od izhoda in juga ne upadejo v hrbet močne ruske čete. Nemške čeie so se pred očmi sovražnika obrnile, in so se, prerile v tridnevnih srditih bojih -skozi ruski obroč, ki jih je obdajali. Pri tem so še ujele 12.000 Rusov in zaplenile 25 topov, ne-' da bi bilie samo izgubile v teh bojih le en sam, top. Tiudi vse lastne ranjence so Nemci vzeli seboj. Izgube Nemcev v očigled takemu položaju seveda niso bile majhne, toda tudi ne prevelike. To je gotovo eden najslavnejših- 'činov v tej vojski. Kako je mazursko ozemlje zavarovano. Amsterdvm, dne 2. decembra. Zanimati utegne, kako opisuje „Daily Mad“ o-zemlje v okolišu mazurskih jezer: V Mazuriji se bijejo. prav, čudni boji. Vsaka nemška postojanka je spretno zavarovana, z, bodečo žico. Rusi morajo poprej uničiti ali porezati vse, bodeče žice, predno morejo napasti nemške, postojanke. V temni noči se Rusi priplazijo do teh žic, da bi jih prerezali z močnimi škarjami. Pri tem delu jih pa, navadno zasačijo nemški svetlobni metalci,, na kar pomerijo na nje nemški vojaki,. Le- malokateremu Riuso se posreö'j, da odnese zdravo kožo. Prehodi med jezeri.so večkrat tako ozki, da je le težko mogoče napasti branitelje in ti napadi se morejo izvršiti le po noči. Poziv ruske črne vojske. Pred par dnevi smo javili, da je poklicala Rusija 8 črnovojniških letnikov pod orožje. Nemški major Morath sodi, da bo ruska armada s tem ojačena le za približno 1 milijon vojakov, k-er je najbrž del črnovojnikov že itak od mobilizacije sem pod orožjem. Ruska črna vojska sestoji- iz izvežbanih vojakov, ki prestopijo po 19. službenem letu v črno vojsko ter iz vseh onih, ki so za orožje sicer sposobni, pa ne služijo v stalni armadi (liniji ali rezervi). Prvi črnovoj-niški poziv obsega vse bivše vojake in one, ki so bili svoj čas spoznani za sposobne, pa kot „nadštevilni“ odpuščeni domov. Drugi poziv obsega rodbinske očete in ostate, za orožje- sposobne. Prvi poziv postavi 20 divizij in nekaj trdnjavske- artilerije-; vsaka divizija sestoji iz 8 bataljonov irCanteri.je, 1 konjeniškega polka, 2 baterij artilerije in 1 bataljona pijonirjev. Naš cesar Hindenburgu. Naš cesar je izkazal nemškemu generalu Hindenburgu veliko milost, podelil mu je imjejiteljstvo madžarskega pešpolka št, 69. Zakaj so Rusi udrli na Ogrsko? % Budimpešta, dne 1. decembra. Ujeti ruski čas nìk'i pripovedujejo, kaj je pravzaprav privedlo Ruse do tega, da so zopet upadli na Ogrsko. Ruska armada, ki se nahaja v Galiciji, se-radi težav pri dovažanju živeža nahaja v zelo slabem položaju. Prometne zveze z Rusijo so izredno slabe. Rusom je zelo otežkočeno, spravljati živež iz Rusije. V Galiciji pa, so ropajoče ruske čete že po pet- do šestkrat obiskale posamezne kraje in tako porabile vse, kar se j-e, dobilo za pod zob. Nia 'Ogrskem pa ruska roka še ni mnogo pokončala ter so tamošnje zaloge živil še zelo obilne. Radi tega so llaične ruske, čete zopet udrle čez Karpate na, Ogrsko, da, se nasitijo. Kakega drugega važnega, vzroka pa Rusi za svoje upade na Ogrsko niso imeli. Oskrbeti so se hdteli samo z živežem. Zmaga pri mestu Homona. Budimpešta,, dne 30. novembra. Ruske čete, ki so v četrtek, dne 26. novembra, udrle na Ogrsko, in sicer v mesto Homona, so se ho- tele takoj zopet umakniti čez Karpate. Naše čete pa so rusko umikanje ustavite. Več dni so trajali krvavi boji, dokler niso naši Ruse popolnoma užugali in jih vrgli v smeri proti zahodu nazaj. V tem trenotku je zadel ruske čete hud udareci: Naši so Ruse tako natepli, da je na stolne mrtvih in ranjen,:|h ležalo na sneženih poljanah. Celi oddelki sovražnih čet so se našim udali. Mesta Homona, ki leži izhodno od znanega ogrskega mesta Eperjes, je razim 30 hiš, ki so jih ruske krogle razdrle, nepoškodovano. Zmaga pri Homoni je mnogo večja kot se je prvi hip mislilo. Prelaz Uszok zopet naši zavzeli. Budimpešta, 30. novembra. List -„Pesti Ujsag“ poroča, da: ‘je prelaz Uszok, katerega so se Rusi pretečeni teden polastili, zopet v naših rokah. Komitama Ung in ZJemplen pa sta že popolnoma očiščena sovražnih čet., Pri mestecu Kö-röstakso (na severni strani komitata Zemplen), se je vršila dne 30. novembra večja borba med našimi in Rusi. Naši so Ruse prijeli od .treh strani in jih ko-nečno pognali v ,beg čez Karpate. V boju so ujeli Avstrijci 700 Rusov. 10.000 Rusov ujetih. Berolin, dne 30. novembra. Kakor poroča časnikarski u-rad „Korrespondenz Erzberger“, nemško prodiranje na izhodnem bojišču (proti Rusom) vedno napreduje. Nemški armadni zbor, kateremu je stala velika ruska premoč nasproti, je ujel nič manj nego 10,000 Rusov. V Crkezivbojih proti Avstrijcem. Debrecin, dne 1. decembra. Včeraj so zopet večje število ujetih Rusov peljali tod mimo. Med ujet.iiki jo bil tudi polkovnik ruskega generalnega štaba, Semiratow, katerega so poleg drugih čast likov in velikega števila moštva mele patrulje naših hnzarjev. Ujeti Rusi (pripovedujejo, da rusko armadno poveljstvo r.e pripusti več, da bi se kozaki udeleževal bojev na Ogrskem, ampak pošilja mesto teh divje Crkeze čez Karpate v prednje borne vrste. Maribor, 3. decembra. Tri važnejše 'dogodke imamo Szaznamovati v poročilih v vojski Turčije z Rusijo, Anglijo in Francijo. iZnani von der Goltz-paša je bil ocl nemškega cesarja poslanthrškemu sultalnu na pomoč pri vodstvu vojske. iTurško črnomorsko brodovje je zopet začelo krepkeje križariti. Pretekli teden se je zopet pojavilo pred 'Odeso ! ter je mesto močno obstreljevalo. Turška armada v Egiptu dobiva po mohamedanskih rodovih vedno nova ojaeenja in je,, kakor poročajo nekateri listi, že na dveh k Čajih prekoračila Sueški prekop. „Sveta vojska.” Sedaj se Še ne ve, kak bo uspeh molla,medanske „svete vojske“. Nekateri narodi, ki* so mohamedanskega veroizpovedanja, so se že sicer pridružili m:> hamedancem, ki se zbirajo pocl zeleno prerokovo zastavo, a vsi prerokovi verniki še dalječ niso sledili sultanovemu klicu. Kolikor je iz dosedanjih poročil) razvidno, so sledili sultanovemu klicu najpoprej mohamedanski rodovi v Egiptu in sosednjih deželah: Arabci, Beduini, Sentisi. Novejša poročila pravijo, da se. je zbralo že do 30.000 Beduinov, ki se bodo pridružili turški armadi pred Egiptom. Posebgo močno je> gibanje za „sveto vo'sko“ zoper 'Angleže v Arabiji, Ce se smie verjeti turškim poročilom, so vsi boja zmožni Arabci pripravljeni, pridružiti se „sveti voski“ in udariti zoper iAngleže. Število Arabcev,, ki bi -se udeležili vojske zoper Angleže, cenijo nekateri nad 400.000. Po vseh de*-želah okrog Egipta se je raznesla vest, da hočejo Angleži odvzeti Turkom vso oblast nad Egiptom in drugimi de že ljami na izhodu. vOidl vseh strani vrejo mohamedanci na. „sveto vojsko“. iOb Sueškem prekopu so se že bili krvavi boji med Angleži in ustaškimi mohamedanci iz Arabije, istotako pri mestu Bassorah (tudi Basra) ob izlivu rek Bufrata in 'Tigrisa, v Perzijski zaliv. Tudi v angleški Indiji vstajajo tisoči in Isoči) mohamedanskih Indijcev iz vseh rodov ter hitijo pod, prerokovo zastavo. Kliče jih „clžihat“. V Severni Afriki so se uprli Francozom mohamedanski Senusi, Zbranih je že 450,000 mož, ki so dobro oboroženi. Enako je v Maroku in Alžirju. Radi prisilnih naborov je mohamedansko ljudstvo v francoskem delu Maroka in Tunisa se uprlo Francozom. Ti upori so imeli že vidni uspeh, Maročanski usUiaši oblegajo glavno mesto Maroka, Fez. Mohamedanski uporniki hitro napredujejo. Francozi pa so dan za dnem tepeni. Turška poročila slikajo, da je dosegel „džiliat“ že tudi na Kavkazu večje uspehe. Mohamedanska armada proti Rusom šteje že čez 300,000 mož. „Sveta vojska“ pa se pripravlja tudi v P-erzih, katera je poslala baje že nad 80,000 mož prostovoljcev Turčiji na pomoč zoper Ruse, Uporniki so že zasedli glavno mesto Perzije, Teheran, Ali bodo uspehi, ki jih zaznamujejo mohamedanci zoper svoje sovražnike, tudi trajni, in ali bo „sveta vojska“ zbobnala pod zeleno prerokovo zastavo 300.000 milijonov- mohatmedancev, kakor so se glasila, poročila o napovedi „svete vojske“, .'e, pa drugo vprašanje. Uradno turško poročilo. I' Carigrad, 2. decembra. Iz turškega glavnega stana se poroča: Turške čete, ki prodirajo v ozemlje Tschoroch, so Idosegle nov uspeh; jzasedle so namreč mesto Ardancič, ki leži 20 km izhodno ocl reke Tšehoroch. Portugalsko vojaštvo v Egiptu. Frankobrod, dne 2. decembra. Fra,nkob-rodskem,u li‘si tu ,. (Frankfurter Zeitung“ se poroča iz Carigrada,: Že več dni se nahaja v E-giptu večje število portugalskih častnikov, katere poučujejo angleški častniki za boje proti Tiurkom. Portugalska bo poslala del svojih čet; v Egipt Angležem na pomoč. Turško brodovje obstreljuje Odeso. Budimpešta, Ì. decembra- Poročevalec budimpeštanskega lista „Az Est“, ki se je vrnil skozi Rumundjo v Budimpešto, poroča sedaj: Thrško vojno brodovje se nahaja pred Odeso. Mesto je v obče nepoškodovano, a porušenih je zelo veliko vojaških poslopij in zavodov. Razburjenje v mestu je zelo veliko. |Tudi nekatere oblasti že zapuščajo mesto. Veliko število aivstro-ogrskih ujetniku v-ne vojakov so spravili v posebna taborišča. Kav? kazijske, kurdfjske in ruske čete se' zbirajo pred Odeso. Vreme je hladno. Novi porazi Francozov v Maroku. Madrid, dne 1. decembra. Iz mesta Tanger v francoski afriški pokrajini Maroko se poroča, da so bile francoske čete pod poveljstvom polkovnika Laverclure dne 24. novembra, na potu iz aKdie v Fez vnovič zelo hudo poražene, ko so bile že poprej enkrat, in sicer dne 13. novembra, poražene. Polkovnik Laverdure se je nameraval s 3000 možmi združiti s četo generala Henry-a, ki je brojila 6000 mož, da bi osvobodil posadko od ustašev obleganega mesta Feza. Predno se je pa združil s Henry-em, je bil napaden na maršu v ozki dolini. V tem boju je padlo 148 francoskih vojakov in 7 častnikov, veliko število je bilo pa ranjenih. 'Končno se je vendar posrečilo polkovniku Laverduri, da se je mogel preriti skozi sovražno1 bojno črto proti severu, toda pustiti je moral na bojišču vse topove, vse vozove in vse strelivo. Francoski upravitelj Maroka, Liautey, je prosil nujno francosko vlado, da mu pošlje takoj novih ojačenj, V Indiji vre. Berolin, dne 2. decembra. Indijski podkralj je izdal oklic na ves indijski narod, v katerem se naglaša, da indijsko cesarstvo ne goji nobenega sovraštva zoper kalifa in da je Angi-lija vselej čuvala interese modla,medancev v Indiji. Kot odgovor na ta oklic so pa izdali mohamedanci v Allahabadu in v Haiderabaklu poziv, da se naj mohamedanci otrosejo angleškega jarma, češ, kalifat ne, more zasledovati istih ciljevi ( k|akor _ jlih' zasledujejo angleški roparji. Končno poziva oklic vse moharn-er clance v Indiji, da morajo biti pripravljeni na treno-tek, ko bo treba pl allevati vsa grozodejstva Angležev z grozodejstvi indijskih mohatmedancev. Ko se je pa posrečilo kljub pazljivosti in čuječnosti angleških oblasti spraviti ta, oklic v velikanskem številu med indijsko mohamedansko prebivalstvo, je vsled tega stališče indijskega podkralja zelo omajano, osobito, ker je začelo mohamedansko prebivalstvo dvigati denarne vložke iz angleških denarnih zavodov. Mohamedanski Indijci zahtevajo z vso odločnostjo, da jim angleška vlada da pojasnil, na katera bojišča spravljajo Angleži indijske čete. Ustaški mohamedanski Inkijoi so že zažgali in porušili mnogo angleških vojašnic v Indiji, Punt med ruskimi Ukrajinci. Carigrad, dne 1. decembra. Turški I sti priobčujejo poročila, katera opisujejo obseg nemirov, ki so izbruhnili v Rusiji. Ta poročila so dobili turški listi od svojih zastopnikov, ki so v odboru za osvobojen je Ukrajincev v Rusiji. Iz teh poročil je razvidno, da se med onimi, katere je ruska vlada radi ukrajinskega upornega gibanja dala zapreti, nahaja tudi poslanec ukrajinskega okrožja Jekaterinoslaw, Petrovski. V okrožju Jekaterinosla-wa, posebno v mestu istega imena, in v mestu Lugav, se je že ob pričetku vojske opaž'lo močno prekucuško gibanje, naperjeno proti ruski vladi. Pri mobilizaciji so nastali hudi nemiri in prebivalstvo se je branilo, ubogati ruske oblasti. Na deželi so postale razmere tako napete, da je morala ruska vlada z oboroženo silo nastopiti zoper ukrajinske kmete. Celo topove so postavili ob cestah, da bi s tem preplašili nemirno in nezadovoljno prebivalstvo, Položaj utegne postati še bolj zamotan, ako bodo tamošnji socialni Demokratie tako odločni in bodo, kakor grozijo, nastopiti javno proti vladi. Položaj je postal v teh pokrajinah zelo resen, ker celo vlada sedaj ukrajinskega gibanja po stari navadi ne zamolčuje, ampak skuša položaj olepšati s tem, da se v Petrogradu izdajajo posebne vladne izjave. Ali bodo te izjave pomirile prebivalstvo, je drum) vprašanje._______________________________ Nemško-francosb bojišče. 'Maribor, dne 3, decembra. Na francoskem bojišču se ni zgod io nič posebnega-, Ker je odšel nemški cesar k izhodni armadi, mislijo nekateri, da sploh v bližnji bodočnosti ni pričakovati večjih dogodkov, ampak da, je sedaj bojišče na Rusko-Poljskem stopilo v ospredje. Tudi v slučaju, da to mnenje odgovarja dejstvom, seveda na fran-cosko-nemškem bojišču ne bo premirja, ampak se bo velikanska in dolgotrajna borba vršila naprej. Uradno poročilo o stanju nemških armad. Berolin, dne 30. novembra. Iz ve’ikega vojnega stana se z dne 30. novembra predpoldne poroča: Na zahodnem bojišču ni bilo nobene spremembe. Ob izhodno-pruski meji se je izjalovil napad močnejših ruskih čet na nemške utrdbe izhodno od Darkehemena. Rusi so imeli velike izgube. Ostanek ruskih čet, nekaj častnikov in 600 mož so Nemci ujel'. Južno o d Visle so imeli včerajšnji protinapadi nemških čet precejšnjih uspehov. Nemške čete so zaplenile 18 topov, več kakor 4500 Rusov so pa ujele. Na Južnem Poljskem ni b lo nobene spremembe. Uradno poročilo o stanju nemških armad. Berolin, 1. decembra. Iz velikega vojnega stana se z dne 1. decembra predpoldne poroča: Na zahodnem bojišču ni nič novega. Tudi v Izhodni Prusiji in v Južni Poljski je bilo v obče mirno. V (Severni Poljski južno od Visto se je bojni plen povečal, ker so nemške čete izkoristile uspehe, katere smo včeraj javili. Število ujetih Rusov so je pomnožilo za okrog 9500, uplenjenih topov pa za T8. Vrhu tega so še zaplenile nemške čete 26 strojnih pušk in veliko število vozov za strelivo. Uradno poročilo o stanju nemških armad. Berolin., 2. decembra. Iz velikega vojnega stana se z dne 2..decembra predpoldne poroča: Na zahodu so bili Jodhiti manjši sunki sovražnika. V gorovju Argonnen I je zavzel' virtemberški pešpolk štev. 120, kojega imetnik 1 je nemški (cesar, močno opiralno točko. V (tem boju 1 so ujele nemške čete ß francoska častnika in približno 300 Irancos-kih vojakov. Iz Izhodne Prusije ni nič novega. Na Severnem (Poljskem se boji nadaljujefo. Na Južnem Poljskem so (bili napadli sovražnika odbiti. Nemci obstreljujejo Ypern. Pariz, dne 2, decembra.. Pariški list „Petit Parisien“ javlja, da obstreljujejo.Nemci že od 3, novembra neprestano trdnjavo Ypern. Bombe iz nemških zrakoplovov so povzročile v mestu več škode kakor granate iz nemških t pov. Vodovod je razdejan in mesta bodo morali v kratkem zapust ti zadnji prebivalci. Krvavi boji v Flandriji. Poročevalcu nerolinskega lista ,jLokalanzeiger“ je slikal ranjeni belgijski častnik, ki se sedaj nahaja V bolnišnici v mestu Cu, krviave boje' na črti Nieuport—Dixmuiden in položaj v Severni Franciji tako-le : Mene in 54 častnikov, med temi sta se nahajar la tudi 2 generalna poročnika, so spravili ranjene na varno. Izgubili smo vsi mnogo krvi, ker smo morali čakati celili 8 ur, predilo so nas spravili z (bojišča in ker smo prosili, da naj poprej obvežejo težko ranjene, potem še le nas. Boji, ki so se vršili in katerih se je udeležilo vse belgijsko vojaštvo, so bili tako krvavi, ljuti in divji,, da so presegali še celo boje, (ki so se bili za Mecheln. Vrgli smo čepice v stran in smo peljali naše čete z golimi sabljami' v rokah v boj. Ko smo trčili na: Nemce, smo mi častniki z bajoneti, katere smo odvzeli ranjencem, s celim moštvom vred napadli nemške čete. Kmalu nato so postale n;aiše bojne vrste zelo iredke, toda priznaj-nje vrhovnega poveljnika Joffreja, ki se je ' takrat mudil v glavnem /vodnem stanu, nas je napravilo srečne in nam vlilo novega (poguma. Slavili so nas kot junake, toda žalibog kot premagane. Glavni vzrok našega poraza je bil, ker nismo umeli jezika naših vojakov, kajti mi smo umeli Isamo francoski jezik, med tem, ko je govorilo moštvo le 'flamski j(ezik. :Vsled tega je nastala grozna zmešnjava Predno so nas spravili v: ISt. Omer, nas je obiskal kralj Albert. Bil je bled' in zelo utrujen. Izrazil je upanje, da . bo končna zmaga na strani zavezniških francosko-anglieška-belgijskih čet. („Pridite le kmalu, ljubi tovariši“, je rekel kralj Albert, „čakamo nestrpno na zopetno osvobodenje Belgije.“ Na ti vožnji v St. Omer smo spoznali,. kako nujno 1 rabi Belgija isvojih braniteljev.. Vse bolnišnice so bile že prenapolnjene z belgijskimi vojaki. Godilo se jim je zelo slabo, ker je primanjkovalo živil. Naše vojaštvo so stlačili skupaj z drugim divjim vojaštvom iz Afrike. Bil 'je strašen pogled na črne ranjene vojake iz Afrike, kateri so si natlačili svoje rane s peskom, kri pa, ki je tekla iz ran, so si drug drugemu izsesavali iz razmesarjenih (delov trupel. Mnogo teh ranjenih Črnih vojakov so znoreli in so med vožnjo poskakali iz železniških vozov, kar so drugi hladnokrvno pripuščali. V St. Omeru je bilo vse (križem. Dajali so ranjenim francoskim in angleškim vojakom prednost in to nas je tako užalilo, !d'a se nismo hoteli poprej (podati v prostore, k(i so nam bili določeni, predno niso tudi belgijskim ranjencem odkazali kolikor toliko za bivanje primernih prostorov. Prišlo je do prepirov, ki so postavili v zelo temno luč vzar jemnost zaveznikov. V (Sti Omeru so velika skladišča za orožje, toda tam je sedaj v|elifcajnsko število ranjencev. V mestu vlada splošna in ; velika pobitost. Prebivalstvo je že davno zapustilo mesto. Vse hiše je (zaplenila vojaška uprava, prebivalstvo pa 'izgnala iz mesta. Ko smo prišli y mesto, so nam pravili, da so ravnokar usmrtili' tri nemške ogleduhe. Da se ubranijo pred napadi nemških zrakoplovov, so uvedli Ičisto nove y'arnostne odredbe. Cim bolj smo se oddaljili od bojnega pozorišiča, tem žalostnejši prizori so se nam nudili. Izgube Francozov morajo biti nečuveno velikanske. V mestu Aberville se nahaja 35.000 ranjencev. Ne verjamem, če |imajo v Parizu, Bordoju in v Marseilu le pojm o pra(vtem položa'u, sicer bi bilo tipanje na zmago' v teh mestih zelo o-majeno. Angleški kralj odpotuje na bojišče. London, dre 1. decembra. Uradno se javlja, da je odpotoval včeraj, dre 30. novembra zvečer angleški kralj Jurij na Francosko, k er se bo podal v glavni angleški vojni stan. Strogo dnevno povelje belgijskega kralja. Ber lin, dne 1. decembra. Bclgi ski kralj Albert je izdal na svoje čete dnevno po.olje, v katerem se pravi, da se bo postopali z vsakim čaf t ikom, ki bo govoril o umikanju, kakor z izdajalcem. Jz tega dnevnega povelja se pač lahko sklepa, kako razpoloženje vlada v belgijski armadi. Francija v denarnih stiskah. ~ Derni n, dne 1. decembra. Berpli; ski li t „Lokala:’:zieiger“ piše: Ravnatelj „Banrpie de fra. ce“ je poslal okrož k o na vse podražil ee tega zavoda, iz katere 'e razvidno, da se nahaja Franci,a v fi m čni krizi. Ker je fra coska vlada, poljub' .n posegla v razne proste pogodba 'in zasebno imate, je izg k ilo vsako' zaupanje. Vlada, je zaplenila denar e zaloge kapitnlmjov,. urlila efektno borzo, posegla v pogodbo in se prilastila prihranjenega zasebnega denarja. Vsled tb odredbe vlade so že 4 mesece u stavke n a. vsa, plačila in vsaka, kupčija je mogoča. le tedaj, če se v gotovini izplača. Japonska ne pošlje svojih čet v Francijo*, Bero'in, d,:e 28. novembra. Listu „Berliner Tagblatt“ se poroča iz Pariza: Anglija, Francija in Rusija so zaprosile Japonsko, da bi jim poslala nekaj armadnih zborov zoper Nemce. Japonska pa je zahtevala za tb uslugo toliko ozemlja, da so Angliia, Francija in Rusija morale o-pustiti m'sel na pomoč Japonske. Pač pa je dobila Japonska nalog, da mora zasledovati oddelek nemškega vojnega brodovja, katero se nahaja v južno-asmeriš-kem vodovju. Izmenjava časopisov med strelskimi jarki. „Vossische Zeitung“ poroča iz Rima: Po poročilu pariškega „Tempsa“ se vrši sekaj med nemškimi in francoskimi strelskimi jarki izmenjava časopisov, ki jih polože vedno na gotovo mesto. Nekoč je nemški častnik priložil listek z besedami: „Časopisi so dobr\ a mi jim ničesar ne verjamemo“. Francoski častnik je poslal sledeči odgovor: „Mogoče boste boli verjeli priloženim ameriškim listom“. Nato je bilo 4 dni vse mirno, na kar se je izmenjava pričela vnovič. Zasedanje francoske zbornice v Parizu. Bukarešta, dne 28. novembra. Iz Petrograda se javlja: Francoska vlada je sklicala francosko zbornico na kratko zasedanje na dne 6. decembra v Pariz. Na morju. Kje se nahaja angleško vojno brodovje. London, dne 30. novembra, V Londonu so zelo vznemirjeni glede usode angleške vojne mornarice, o kateri se prav nič ne sliši. Vzdržuje se vest. d,a je dobilo vojno brodovje povelje, da mora odpluti i'z Severnega morja, in se zbirati na nekem mestu pri otokih Orkney. (Otoki Orkney, so skupina 67 malih otokov ob severni obali Škotske.) Ker si ljudstvo tega ne more toljmačitii na noben način, so nastale razne, neverjetno čudne go v o i* i c o. Tar ko n. pr. se zatrjuje, da se rabijo angleške križarke za to, da krijejo prevozno ladjo, ki prevažajo ruske čete iz Kola in Finskega preko Hammerfesta v Severno Francijo. Vsled položaja, v katerem so nahaja sedaj ruska armada, s.e pa ta vest ne sme, smatrati za resno. Bar od morja zaprt. Milan, dne 2. decembra. Od Sv. Ivana v Meduji se poroča, da je črnogorsko pomorsko mesto Bar ocl morske strani popolnoma zaprto. Kakor hitro se prikaže pred Barom tuja ladja, se spusti iz Kotora zrakoplov proti Baru ih prežene z bombami vsako tujo ladjo, vsled česar je zalaganje z živežem za Crno Goro preko Bara popolnoma onemogočeno. Francoske in angleške, vo.ine ladje se že več tednov niso prikazale pred črnogorskim morsk’m obrežjem. Moč Anglije In Franclje v Sredozemskem morju. Angleške in francoske vojne ladje obstreljujejo sedaj utrdbe ob uhodu v Dardanele, toda dosedaj še ni imelo obstreljevanje nobenega uspeha. Ste vito angleških in francoskih vojnih ladij, ki bi prišle v pomorski b tki v Sredozemskem morju v poštev, nam kaže, da razpolagata Anglija in Francija v resnici čez o-gromno bojno silo v tem morju. K angleški vojni mornarici v Sredozemskem morju je prištevati 4 križarke tipa „Invicibile“. Vsaka teh velikih vojnih ladij je oborožena z 8 velikanskimi topovi kalibra 30’5 cm s po 18.000 tonami. Nadalje 4 velike oklopne križarke tipa „Duke of Edinburg“ in tipa „Defence“, s po 14.000 tonami in s števnim srednjo artilerijo. Vrhu tega imajo še Angleži 4 majhne zavarovane križarke, 16 'torpednih rušilcev, 6 podmorskih čolnov ter veliko število rušilcev podmorskih čolnov. Tem bojnim silam se mora pa še tudi prištevati oddelek angleškega vojnega brodovja, ki je zasidran v angleški luki Giberaltar. Ta oddelek vojnega brodovja more stopiti na bojno pozorišče ne le v angleških vodali,, ampak ravno tako hitro tudi v Sredozemskem morju. V Giberaltarju se nahaja velika linijska ladja „Dreadnought“,, ki je blila prva moderna velikanska angleška vojna ladja, nadalje dva velikana’ razreda „Lord Nelson“, kot prehodnika dre-adnoughtov iin ena velika starejša linijska ladja s 14.000 tonami ter ena zavarovana križarka. Iz tega se razvidi, da imajo Angleži v Sredozemskem morju nič manj kot 5 morskih velikanov, 2 preddreadnough-ta, eno starejšo večjo vojno (linijsko), ladjo ter 4 močne križarke. Mnogo večje kakor angleško, je pa francosko vojno brodovje, ki se nahaja v Sredozemskem morju, in sicer v Toulunu na južnem Francoskem. Tukaj se nahaja prvi oddelek, ki šteje 4 velike vojne ladje (dreadnoughte) razreda „Jean Bart“, 4 mogočne linijske ladje razreda „Danton“ (po 18.000 ton), 8 linijskih ladij razreda „Patrie“ in „Demokratie“, 3 manjše linijske ladje, 6 novih in modernih oklopnih križark, ki so tudi v luki Toulun zasidrane, nadalje 40 torpednih rušilcev, 10 podmorskih čolnov, 4 rušilce torpednih čolnov in večje število zavarovanih brzih križark. Za vsem razpolagata 'Anglija.in Francija skupaj v Sredozemskem morju z 9 morskimi v e 1, k a n i-dr e a d n o u g-hti 15 mogočnih linijskih ladij, 10 velikih oklopnih križark .19 podmorskih čolnov in 60 torpednih rušilcev. Nova balkanska zveza? Trosporazum si na viso moč prizadeva, da bi ori šlo do sprave med Bolgarijo in Srbijo, in ruski joslanik v Nišu, knez Trubleckoj, smatra za svojo Ravno nalogo, da spravi Srbijo z Bolgarijo'. Po ruskem naziranju je bil položaj takrat, ko jie bil imenovan za novega ruskega poslanika za Srbijo knez Trube ckoj, ta-le: Ce bi napadla Bolgari j a, katero so smatra vedno bolj za težišče celega položaja, Turčijo, je daj Rumunija prodirala proti Transsylvaniji pb-nejno gorovje med Avsstrijo in Romunijo). Ce bi se oa vrgla, na stran Turčije, potem bi pa napadla Ru« nunija Bolgarijo. Ce pa ostane Bolgarija nepristranska, tedaj bi ostala tudi Riumiuriija nepristranska. (Tako je opisal naziranje romunske' opozicije' bukareš-anski dopisnik petrograjskiega lista „Rieč“.) fQ javni Rumuniji, v kateri postaja po imenovanju energičnega nemškega poslanika Barona Busche upliv Nemčije vsak dan vedno večji, so je istotako smatralo, da io ostala, kakor Grčija in Italija, nepristranska. (Taco je pisal list „Petrogradsky Kurjer“.) Na ta način vabi Rusija Bolgarijo, med tem, ko pritiska istočasno Angliia na Srbijo, da bi odstopila Bolgariji bolgarski lei M*acedonije. Dokler bo ostal na krmilu bolgarske vlade ministrski predsednik Radiosiawow, Jne bodo lašla vabljiva prigovarjanja Rusije v Sofiji nobenega odmeva. Toda taj ti se tudi ne sme, da, imajo rusofilski bolgarski pol t ki Da new. Gešow in Mali now veliko upliva v Bolgariji. Ti možje sicer niso za 'to, la bi posegla Bolgarija dejanski v sedanji evropski spor, toda izjavliajo se sledeče: Ce že mora priti do vojske, potem nikar proti Rlusiji! V bolgarskem so->ranju in časopisju vre. Rusija pritiska pod^ gestom: Kdor ni z nami, je proti nam!“ na Bolgarijo, da bi se odločila in ruski „uplivi“ učinkujejo dčrvidno v jolgarski zbornici, kakor tudi' v bolgarskem časopis- u. Strah, da bi utegnila Rusija svoj čas uničiti ne- ubogljivo Bolgarija, učinkuje tudi na takih, mestih, kjer ni nobene simpatije za Rusijo in kjer niso našla vabljiva prigovarjanja Rusije nobenega odmeva, in to je sumljivo. Po vsej Bolgariji se občuti huda^ borba za sroe Bolgarije in razburjenje, kakoršnega ni kmalu najti, preveva bolgarski narod. T.u pa tam se javno izražajo, da je napočil trenotek, ko se bo dalo nazaj dobiti D drin in Maeedonijo. Rusija obeta Bolgarom oboje in to ni prazno mamilo, ampak zelo nevaren bacil. Vladna stranka si ; rizadev ; z veliko spretnostjo, da bi osredotočila vse želje bolgarskega naroda na Maeedonijo Rosi pa kažejo v enomer proti 0-drinu. V trenotku, ko se bo začelo razvijati vse balkansko vprašanje in se bo dognalo, da je sprememba bukareštanske mirovne pogodbe neobhodno potrebna, bo morala Bolgarija pokazati svojo barvo. Za sedaj so si vse bolgarske stranke edine v tem, da se narodno stremljenje, priklopitev Macedonie k Bolgariji, ne sme spraviti izpred oči, Rum,unija in Bolgarija bosta pa mogli uvideti, da se morejo njuni smotri doseči le samo proti Rusiji. Genadiew se je še-le pred kratkim prav odkritosrčno tako-le izjavil: „Ce zmaga Rus ja., bi bil konec Bolgarije“. Napadalna politika Ruspe na izhodu ne trpi na Balkanu nobene samostojne iu moč« ne države^ Kakšne smotre zasleduje Rusija, naj berejo Bolgari in Rumuni, ki obračajo svoje oči proti Petrogradu, v „spomnim“ grofa Ignauc vn. Kot enega glavnih smotrov ruske izhodne politike označuje grof Ignatiew „nadvlado v bližnjem izhodu, ohranitev in razvoj v večstoletnem delu pridobljenega in od Vsemogočnega naprej določenega stališča Rusije, zastopnika pravoslavja in najštevilnejšega ter najmogočnejšega slovanskega plemena.“ Rusija mora biti edini gospodar na Balkanu in v Črnem morju, narodi na izhodu morajo obračati svoje’ Oči le samo na Rusko, njih usoda mora biti odvisna le samo od Rusije, ne pa tudi od drugih evropskih držav. Rusija hoče biti gospodar ne le na Balkanu, ampak tud’1 v Črnem morju, zato pa rabi morsko ožino Dardanele in gospodarstvo nad Carigradom, kar bi pa ne pomenjalo ničesar drugega, kakor popolno odvisnost Rumuni;e in Bolgarije od Rusije. Upa se, da bodo naše zmage v Srbiji in na Poljskem olajšale stališče teh nepristna s kih balkanskih držav napram svetovni vojski. Kot dobro znamenje se smatrajo poročila grških listov, ki popolnoma odkrito pišejo, da se je misel na novo balkansko zvezo razblinila vsled prevelikih zahtev Bolgarije v prazen nič. Bolgarija proti ruskim načrtom. Iz Sofije poročajo: Vladni listi zaznamujejo z veliko nevoljo razprave velikih ruskih časopisov o vprašanju bolgarske in rumunske nevtralnosti. Ruski listi ne tajijo, da hoče Rusija poraziti' Turčijo na ta način, da udari čez Tracijo na Carigrad, ter poudarjajo, da bi v slučaju potrebe Rusija ne mogla u-poštevati niti rumunske niti bolgarske nevtralnosti. Petrogradska „Rječ“, ki ima ozke zveze z ruskim zunanjim ministrstvom, piše dobesedno: „Nevtralnost Rumunije in Bolgarije nam ne zadostuje in ne bo mogoča, kadar se odločimo, da udarimo s svojo armado pred vrata samega Carigrada“. Bolgarski uradni listi svarijo Rusijo, da naj ne ogroža stališča nevtralnih balkanskih držav, sicer bi mogla doživeti neprijetna presenečenja. Bolgarski ministrski predsednik nà potu v Berolin. Dunaj, dne 1. decembra. Bolgarski ministrski predsednik dr. Radoslawow je včeraj, dne 30. novéinbra, potoval skozi Bukarešto v Berolin. Na kolodvoru v Bukarešti je imel kratek pogovor s tamošnjim bolgarskim poslanikom. Rumunija molči. Budimpešta, dne 1. decembra. Budimpeštanskemu listu „pester Lloyd“ se javlja iz Bukarešta: Bratianu je prosil vodje opozicije, da bi se v adresni debati ne dotaknili vprašanja glede zunanjega položaja, ker bi on tozadevno ne mogel dati nobene izjave in bi me mogel odgovoriti na nobeno interpelacijo. Vodje opozicije soi odobravali stališče vlade. Napetost med Anglijo in Nizozemsko. Amsterdam, dne 3. decembra. Angleško časopisje prijema vedno ostreje Nizozemsko. Angleži dolže Nizozemsko, da je ona prva ugovarjala proti zaprtju Severnega morja. Anglija išče vzroka, da bi udrla s svojimi vojnimi ladjami v zaliv reke Seide ter obstreljevala nemšiko posadko v Antwierpnu, Nizozemska se pripravlja, kakor so no-roča, prav skrbno na morebitno vojsko zoper Anglijo. Kitajska proti Japonski. Amerikanski list „Herold“ poroča iz New-Torka: Kitajska vlada je zaprosila Zedinjene države Severne Amerike za varstvo nasproti Japoncem, ki neprestano zasedajo zemljo kitajske drž ave. Raznoterosti. * 66 let cesar. Ni je države, ki bi imela via-carja, kakor naša ljuba Avstrija. 'Že 66 let jo modro vodi m vlada in upamo, da ji zmuigonosno pribori mir, potreben za nadaljni bi a.gon o s ni' razvoj vseh avstrijskih narodov. K temu upanju smo hpraivičeni, a. ko pregledamo, koliko, važnega, je tekom dosedanjega vladanja presvitli cesar Franc Jožef ukrenil v 'bla- gor obširne avstrijske! domovin . Zato pa tudi vsi stanovi z navdušenim veseljem pozdravljajo sedanjo obletnico dolgotrajnega vladanja. Predvečer pred 2. decembrom je bilo mariborsko mesto okrašeno z zastavami, zvečer je mrgolelo iz oken na stotine lučic kot ravno toliko dokazov udane ljubezni do vladarja. Ko se je po ulicah pomikala vojaška godba z baklja-clo, smo občudovali na stolnem stolpu mnogobarvne lampijone, na škofovi palači, na kapiteljski hiši in na drugih poslopjih pa mnogoštevilne lučice. Te so ozna-njevalke posebnih slovesnosti za drugi dan, V stolnici je bila v sredo, dne 2. decembra, pontifikalna sv. maša prevzvišeneBa nađpast'rja„. Uradi, vojaški in drugi, so bili mnogobrojno zastopani. Na vojaškem vež-bališču pri Teznu pa je bilo zbrano drugo vojaštvo pri sv. maši pod milim nebom. Tu so novinci prisegli zvestobo svojemu vladarju, nekateri starejši vojaki pa so bili odi.kovani, ker so se hrabro vojskovali na bojišču. Iz politične službe. Namestniški konc,. praktikant dr. Ernest Mayrhofer v Sloven,(gradcu je imenovan za namestniškega koncipista in I namestniški računski praktikant Mihael Žužič za namestniškega računskega pristava.. Iz šolske službe. Ker 'je bil stalni učitelj Rudolf Pfeifer v Prolebu vp okli dan vi vojake, je bila na njegovo mesto imenovana) učiteljska kandidatinja B, Belšak. Podporno društvo za slovenske visokošoloe v Gradcu vabi na obilno udeležbo občnega. zborah Jki se bo vršil Scine 12. 'decembra t. 1.,, ob šestih zvečer, v prostorih Čitalnice, Klosterwiesgasse J>,, I. f Dvorni svetnik dr. Leopold Pfaff. Dne 8. t. m. je umrl na Dunaju upokojeni vseučil ščni profesor in ud gosposke zbornice, dvorni svetnik Leopold Pfaff, v starosti 77 let. Umrl’, ki je bil tudi ud državnega sodišča, je spisal celo vrsto pravnoznanstvenih knjig o avstrijskem in rimskem pravu, * Tržaško namestništvo proti žganjepitju. Na podlagi paragrafa 54 obrtnega reda ie tržaško namestništvo izdalo ukaz, da se v gost lnah, kavarnah in trgovinah sme prodajati žganje, 1 kerji in druge žgane pijače ob delavnikih le od 9. ure predpoldne do 5. ure popoldne (ko so ljudje pri delu), ob nedeljah in praznikih pa sploh ne. Zelo pametno! Tako je prav ! • Papeževo odlikovanje. Grof Alfons Zabeo, graščak na Failu, je postal /tfajjni papežev komornik. — Šteje se torej Imed Camerieri Segreti di Spajia e Capa sopran-numerari di S. S- Odlikovance. Ivan Ratej,, sodnijski panelist v Kozjem,- je dobil .za zasluge, ki si jih je pridobil ra-di požrtvovalnega) sodelovanje pri Rudečem križu, bronastno častno svetinjo. Srebrno svetinjo I. vrste za hrabrost je bil odlikovan rezervist korporal od artilerijskega polka št. ß (5 baterije) Edmund Repolust. Odlikovanec je doma iz še ntlen antskega okraja. Hrabri domobranski bešpolk št. 26. Vojni kurat prof, Koc’per pi.še z dne 17. novembra ravnatelju Zldanšeku: 17. novembra 1914. Doslej sem prejel 3 karte. Pr srčna hvala! Dne 4. novembra smo na tihem po noči zapustili bojišče, a vkljub temu imamo sovražnika vedno za petami. Zdaj smo že. več dni v neki rus n ski vasi v Iv., in sicer v znanem prelazu D . . . Maševati, žal, ne morem. Dne 17. novembra sem vpričo celega polka jaz izročil dekrete ter na prsi pripel srebrne kolajne hrabrosti pet m vojakom našega, polka, ker so se odlikovali v sovražnem ognju. Danes sem moral sprejeti tudi clavis armarij našega polka, s tem postal sofcljuföar ter seve sprejel veliko odgovornost. Ta, odgovornost v denarnem, oziru je sicer častna,, a mi dela skrbi. V trebuhu sem zdrav, živimo različno, predvčerajšnjim smo imeli „koline“. Kašljam zopet, stara, moja bolezen se je zopet pojavila, ker je mrzlo in poleg še dežuje. — Poklon ! * Profesor in učenec na bojišču. Češki listi priobčujejo sledečo zanimivost z bojišča: Po boju pri Homoni na Ogrskem je na obeh straneh padlo mnogo mož. Naši so Ruse užugali in jih pregnali z njih postojank Ob nekem jarku v gozdu na izhodni strani Homone sta ležala po bitki dva ranjenca, praporščak in poročnik. Oba sta bila težko ranjena. Sanitetni oddelek ju ni našel. Preslaba sta bila, da bi klicala na pomoč. Bilo je že pozno popoldne.. Splazila, sta se drug k drugemu. Spoznala sta se: poročnik bil je profesor v Z . . ., praporščak pa bivši njegov dijak. Profesor je imel zdrobljeno desno nogo, praporščak pa je dobil strel v levo koleno. Prišla, je noč. Od nobene stran", pomoči. Pri sebi sta imela samo svoje o-orožje, a nič živeža. Rane sta si sama za s lo obvezala, Bilo je nekako proti polnoči. Ranjenca sta se zavila v plašče, a kljub temu ju je hudo zeblo. Kar naenkrat zapazita, da se je, nekoliko nižje, zasvetlikala luč. Kaj je to? Luč je bila le kakih 50 korakov od njiju oddaljena-. Že sta, m'slila klicat’ na pomoč. A v tem hipu zasliš ta milo klicanje na pomoč. Vedela sta jakoj, kaj to pomeni: Hijene! Ljudje, ki' ropajo na bojišču! Očividno so te hijene ranjencu, ki je ležal nekoliko nižje, ugasnile, luč življenja in ga še povrh oropale. To je njih poklic. Grdobe ! Hijene se bližajo kraju, kjer sta ležala naša ranjenca. Poročnik takoj ji apne revolver, isto stori tudi mladi tovariš. Ko pridejo roparji, bili so trije v bližini 20 korakov, počijo zaporedoma trije streli in nesramne hijene so dobile svoje plačilo. Vsi trije so se dobro zadeti zvrnili po tleh. Streli so opozorili bližnjo avstrijsko patruljo, ki je kmalu nato rešila- uboga ranjenca iz mučnega po- n so' mrtv m 81 Je °“ eđala tlldi Padle roparje. B-srebridne in ? S° ,m?h pn sebi vse Pdm>zlat line, bojišču denarja, k. so ga odvzeli ranjencem na Junaški mornar. Ko so mornarji nemškem ,1A,i morskega čolna „U 18“ videli, da ne 'ntorofo mti Ani" lezem m se je bilo bati*, da bodo Angleži čoln zajeli J' ~T- -vi• •> • ■rT? Izurjene šivilje jj.“ ko m"? če pL/neoo »li ustmeno oglasijo pri gnsp-j Gisi We;ß, idem, Schbi ßenburg v Marboru. T grtthnfov trg 5 ter naj naznanijo pogoje, pod katerim; bi prevzele delo Platno bodo dob le. ‘ .y-ä» gifcg.-..::: J.. A.Ufesjafe, Haribor tf&n É@ìemi€i** Griavm trg vogal Stolne ulice Priporoča svojo o.romuo zalogo perilnega, ma-uufakturnega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah. mu Veletrgovina s špecerijskim blagem in dež. pridelki. Ivan Ravnikar : Celje Grafika ulica Štev. 21. Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga m vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna šn točna postrežba. 4 3 & 1 A 7 t 3 Velika zaloga ur, dr »gašeno s ti, srebrnine in optičnih stvari po vsik- ceni. Tudi na obroke ! Ilustrov arniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta romoat.-ura K 8'60 Pristna srebrna nra K 7 Original omega ura K 24 Kuhinjska ura K 10 Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani K 2 Srebrne verižice K 2' Večletna jamstva, Nasi. Dietinger Tbiei Fehrestseoh urar in očalar M&rib#r, frwunaw .nos 26 Kupujem zlatnino in srebro. S m 3L ET Ö * S 39 3 oj m "*■ 3 m % M «4> 0* K» 10 S n a 05 O *1 rD ti jjf w ® » tJ 3 O ° 3 š* i.2- Cß< "o SS CD m» *% o (D M «• -o m ° Oj a •o o. cd’ ST <0 m e ■s e n 3 Absolutno zajamčeno Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Kmetijsko društvo v Vipavi* PollisiVfO fa*P®*UJa na vse strani wiiivsavu trgovina s pohištvon KAHL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6. Največja u najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in „ , , posteljno blago. Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120________5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega! bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo jizkih cenah. Rami posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Sloboden nakup. Slobodno na ogled. Ilnstrovani ceniki brezplačno! T rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom. Franc Kolenc Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno. 0i 0 0% % %%0 POZOR ! POZORI Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec J. N. Šoštarič .*. Maribor, Gosposka ulica 5. da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj. Znano je, da se kupi pri starozaaui damasi zwi&djivi trgovini ae mm )0 **b1 ampak to dl pray dobro: Sa Imeno Wag« (čtofl aa možke in dedka.) N'ivoaiodflt volna aa ženske k deUete, N>)aov?jše parlino Mago za »kieke in blase, Platoe bolo hi pisano za srajce in q>ednyo klaée, B ago za postelje In rjnhe, brez živa in matraee, Srajoe kgotovijone vseh velikosti za molke in ženske, Predpasnikov vodka teMr, za prati in iz črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev is svile in sa prati, kakor vseih vrst blaga za domačo vporabo, ■ čimer »i pri veliki izbiri cenah indi doma svoj nakap lahko dosežete po zelo ngocuun prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje Mr ZASTONJ vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev Ina razpolago. K. Worsche Maribor Gosposka ul. H. (Herreng* HI izbiri in pri niskih in pri ni ngodnih msamsm Weckove za v kuha v aft} c ...g g I sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov! Weckove steklenice ima v zalogi Franc Sirupi C®a® ■ veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd. Najugodnejši wir «a nahmst žalskih = predmetov za trgovce in šole = kakor raznovrstni pisemski, konceptni in strojepisemski papir, svinčnike, peresa, peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo najcenejše v velikanski izberi pri tvrdki Goričar & Leskovšek Csüs Lastna zaloga Solsk h zvezkov, risank in risalnih skladov in Šolskih tiskovin. "" Iustrirani cenik bre’plaßno na razpolago. Ure! Ure! V veliki izbiri in po nizkih cenzh. Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ore damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3‘60 Zla.e damske are od 26 K Za vsako uro se jamči! Precizijske nre, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne. Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. p™"!« Bureš Mar|—r urar, zlatomer in očalar, Ttgetthofova cesta 39. Prti urar od glav. kolodvora. POZOR Radi opustitve najstarejse narodne manufakturne trgovine y Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom G Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno oeno. ÜSiänOlijenO 180 è» m è nlli «j ^Js&sbEùb za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne m galošne najbo'j^e kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina R.Stermeckj v Celju št.301 ~— P šite po cenik. ■ ...... Obleke iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje foČnO hi solidno po nafniliih cenah Jakob Vezjak krojaški mojster v SVI iriboim Grajski trg, v gradu Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana z&druga z necm. zavezo Obrestuje hranilne vloge po od dneva vloga do dneva vzdiga. Bentni davek plača posojilnica sama. 4 Dele posolilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uredne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr. Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništvo—Trgovsko-obrtna kreditna zadruga o Celju sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po 4 V O otvaja tekoče ačune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih. Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru»«« «jr _ «vi ama «prejemajo od nekega in «e obrestujejo: navadno po 4*/»'/.. proti trimesečni odpovedi po 4*/«V« .presti granirne V tuge 1. januarja in l. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obreetevanje kaj Za nalaganje po polti so poitne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Bentmi davek plača posojilnica «ama. vknjtfbo ks peroéQes^o DaoaUIo ca /iotnln 1® članom in eicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po S'/.®/« n» vknjižbo «ploh po S*/«®/« — -- r UaUJlIa 5« UaJaJU S*/«*/, in ns osebni kredit po O0/«- Nadalje izpoeojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove prt drugih denarnih . prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača la ..————————— ■ ... '■ '■■ii|-'gM=gg=g=»=BS^=™=ggg=»n^— 1 g0 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. uro dopoldne in vsako soboto «d 8. do 12. are dopoldne isvsemli Drsnike. ▼ uradnih Uradne lire m «planje denar. Dnlacnil 51 en Hsalsvirb 118 ProihU* ptejemajo vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne. rUJdMllld UdJdjU 9Vr p080jIlnica ,ma tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).