rt
	V) o
	
=	r<"> r-
	c,
	
	en
=	O t-»
	P-
Albanka v Pomisleki ob Sloveniji poplavnih ukrepih str. 9
poučuje
■	v v«
slovenscino
str. 33
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
VSAK CETRTEI
Zaupate nam že 68 let
Št. 52 / Leto 68 / Celje, 28. november 2013 / Cena 2,50 EUR
Se počutite varne?
Zadnje dni so mnogi izkusili, kako pomemben je občutek varnosti v življenju. Ne samo, da so ponekod spet trepetali zaradi visokih voda, pri Zidanem Mostu je plaz ogrozil hišo in včeraj so že začeli odstranjevati ogromno skalo, ki bi sicer lahko zgrmela v dolino. Nič kaj prijeten občutek za stanovalca hiše pod plazom, ki na varnem čakata na srečni razplet zgodbe. Tega pa žal ni bilo za žrtve zadnjih krvavih obračunov v Celju. str. 2-3, 36
caftfe
UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 S
JELOVICA
JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209549
AKCIJA:
•	do 27% popusta na okna
•	ugodne cene notranjih vrat
HIŠE OKNA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA SENČILA
TEMA TEDNA
Kam so izginile znane blagovne znamke s
Celjskega? str. 16-17
Stepišnik o projektu
Stepišnik str. 4-5
Majhni Sloveniji zadošča skupen operativni program str. 7
KULTURA
V knjižnici cel mesec po rusko str. 14
ZA ZDRAVJE
Vse slabše zdravje
delavcev str. 52
Sejalca turizma v
Lučah str. 38
ŽIVALSKI SVET
Celjanki Evi odlični vodnici pasjih
reševalcev str. 51
ATLETIKA
Po uspešni sezoni nov
mandat Rozmanu str. 19


ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled I A) /"^ft cf\ in za informacije na telefon: I U3 DtU 7/ OU
0b nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
2
AKTUALNO


. fe^.'tf I
I ,. Htati | mw7
F''1
« S
"lS|
Celje, kako varno si?
Policija meni, da gre za naključje, da se je v enem dnevu zgodilo toliko nasilnih dejanj
UVODNIK
Varnost kot blagovna znamka
»Nočem biti pretepena, nočem biti posiljena, nočem živeti v straha,« so gesla, s katerimi te dni nevladne organizacije opozarjajo na to problematiko in vabijo k podpisu konvencije proti nasilju nad ženskami in v družini. V ponedeljek je bil namreč dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga nadaljujejo s 16-dnevno akcijo, v kateri o tej temi osveščajo v različnih krajih po Sloveniji. Zanimivo, da je le nekaj dni prej prišlo do nasilnih dogodkov in kaznivih dejanj sredi Celja. Žrtve so bile v vseh primerih ženske. Nasilje, sicer skrbno skrito za zidovi družinskih hiš in stanovanj, se je tokrat preselilo na ulice. Če žrtve za štirimi stenami običajno trpijo in nič ne ukrenejo, bo tokrat vsaj tu drugače.
Verjamem, da gre za splet naključij, da se je v tako kratkem času pojavilo toliko nasilnih dejanj in da Celje v tem ni prav nič drugačno kot druga podobna slovenska mesta. O tem nas prepričuje tudi policija, vsi pa vemo, da so razmere okoli nas vse bolj zaostrene. Služb ni, denarja je malo, vse večje kriminala, tatvin, trgovanja z drogami, ki jih kupujejo in prodajajo vsem na očeh. Smo res tako zelo varni, kot si domišljamo?
Ko pridem pozno iz službe, v kateri večino časa presedim pred računalnikom, mi dobro dene sprehod po bližnji okolici. Čeprav je v teh dneh tako zgodaj temačno. Po bolj ali manj osvetljenih poteh se podajam brez posebnega strahu, pravzaprav sploh ne razmišljam o tem, da bi bilo lahko kaj narobe. Nazadnje sem se smejala sodelavki, ki si ni upala po službi sama do parkirišča, če se je medtem že stemnilo. »Lepo vas prosim, kdo bi mi pa kaj hotel,« sem takrat brezbrižno zavrnila njene strahove. Tak odnos je verjetno logičen, ker se mi nikoli nič slabega ni zgodilo in ker na splošno velja, da so zgodbe o napadih na nič hudega sluteče sprehajalce zgolj filmske. Po zadnjih dogodkih v Celju sicer ne bom spreminjala svojih navad, je pa občutek, da te lahko sredi mesta napade neznanec, rahlo neprijeten, kaj šele v predmestjih, kjer živi večina Celjanov in ki so bila že nekoč zloglasna. V moji soseski se sicer na srečo že dolgo niso streljali, kar pa ne pomeni, da živimo v idiličnem miru in da se že jutri ne more zgoditi kaj takega.
Sicer pa popolne varnosti ni, četudi sediš doma v stanovanju. Takrat ti lahko svojo najbolj strašljivo plat pokaže narava. S poplavami na primer, pri čemer ponekod ugotavljajo, da protipoplavni ukrepi niso pomagali vsem, kvečjemu obratno, nekateri so zdaj še bolj ogroženi. Podobno je s plazovi, kakršen grozi pri Zidanem Mostu. Običajno so takšne katastrofe povezane s posegi človeka v naravo, ki je prepričan, da lahko nekaznovano počne vse, kar se mu zazdi, in tudi tokat kaže, da je bilo tako. Reševanje ogroženega premoženja ljudi je običajno zelo zahtevno, dolgotrajno in drago.
Podobno velja za blagovne znamke. Do uveljavitve ne pride čez noč in brez vlaganj v promocijo jih ljudje hitro pozabijo. Se še spomnite, da ste pozimi hodili v montovkah ali smučali v Toprovih bundah, kupovali Merxovo kavo in Metkino posteljnino ter hodili po vijake v Kovinotehno? Vseh teh znamk ni več, izginile so skupaj s podjetji, ki so potonila. Danes lahko na prste ene roke preštejete ugledne slovenske blagovne znamke, kaj šele tiste, ki so z našega območja. Hkrati pa si naša podjetja želijo, da bi kupovali njihove izdelke in bolj cenili vse, kar je domače. Samo zaradi slednjega bo verjetno težko prepričati kupce, da v množici tujih znanih izdelkov, ki jih lahko opazijo v vsakodnevnih reklamah, izberejo ravno tistega s slovenskim poreklom. Po možnosti še nekoliko dražjega.
Tudi varna Slovenija je neka vrste blagovna znamka. Vsaj tako smo jo vselej predstavljali, ko smo se želeli pohvaliti pred tujci. In ti so se strinjali, da so se pri nas počutili varno, da so se lahko brez strahu sprehajali okrog in uživali v lepotah. Če se samo spomnim množice navodil, ki sem jih o varovanju svoje denarnice in potnega lista poslušala na raznih potovanjih, se je zdela Slovenija kot nekakšna oaza. Bomo tudi to blagovno znamko zapravili, tako kot smo že mnoge?
Pretekli četrtek se je v črno kroniko zarisal kot dan, ki ga že dolgo ni bilo. V razmaku dveh ur so se zvrstili trije hudi primeri nasilja v središču Celja. V Malgajevi ulici je 52-letnik z nožem ubil sestro, v Kocenovi ulici je 19-letnik okradel 55-letno žensko in jo telesno poškodoval, nato je v Prešernovi ulici brutalno pretepel 58-letnico. Da je zadeva še bolj grozljiva, kriminalisti v zadnjem primeru preiskujejo tudi sum spolnega napada. Tudi drugače pogosto poročamo o drznih roparskih tatvinah na ulicah. Kaj takšni dogodki sporočajo Celjanom?
Je še vedno samoumevno, da nas na ulici nihče ne more okrasti ali napasti, ali je nastopil čas »amerikanizacije« oziroma nasilnega stopnjevanja kriminala in čas, ko na ulicah ne bomo zaupali nikomur več? Tako komandir Policijske postaje Celje Roman Grabrovec in njegov pomočnik Uroš Golob trdita, da je kljub zadnjim hudim dogodkom v Celju še vedno varno hoditi po mestu. Toda tako brutalna napada na ženski sta med Celjane, predvsem pa Celjanke, vendarle vnesla kar nekaj strahu.
»Zgodilo se je naključje, da so se ti trije dogodki, torej poleg dveh napadov še umor, zvrstili v tako kratkem času. 19-letni napadalec je v priporu, strahu, da bi ponovil dejanje, ni. Letos v primerjavi z leti prej nismo zaznali, da bi takšna kazniva dejanja, torej roparski napadi, izstopala,« pravi Gabrovec.
Sta ta napada lahko zgled za podobne v prihodnosti?
Gabrovec: Možnost, da bi se kaj podobnega ponovilo, vsekakor obstaja. A mislim, da takšen način dejanja ni zgled ali povod kateremu storilcu. Gre predvsem za trenutno naključje.
Golob: Je pa zagotovo, da se tak storilec pripravi. Ne dela na pamet. Vidi. Opazuje. Ženska nosi torbico. Videti je manj fizično močna. Storilec vidi potencialno žrtev.
Gabrovec: Ravnanje storilca je odvisno tudi od njegove osebnosti ...
Golob: ... seveda. Nekdo bo samo ukradel in šel, nekdo bo morda uporabil silo. Dobro je ljudi opozoriti na samo-zaščitniško ravnanje. Pogosto so žrtve starejše, ranljivejše. Ljudje naj se izogibajo neosvetljenih in osamljenih delov mesta. Če že morajo zvečer kam, naj ne gredo sami. V mestu je kar nekaj odvisnikov, ki prežijo nanje. Izkoristijo priložnost. A ne glede na zadnje dogodke varnostni problem ne izstopa v primerjavi z lani. Res pa je, da je šlo za brutalen način izvršitve.
Se je tega treba bati? Da postajajo ti posamezni primeri toliko bolj nasilni?
Gabrovec: Osnovni namen storilca kaznivega dejanja je dobiti tisto, kar želi. Pri ropih in tatvinah so to ponavadi osebni predmeti ljudi. Če v začetku storilec ne uspe ukrasti torbice ali denarnice in če mu ostale okoliščine, kot
Komandir policijske postaje Ro- Pomočnik komandirja Policijske man Grabrovec	postaje Celje Uroš Golob
je to, da ni veliko ljudi v okolici ali da je fizično močnejši od žrtve, tega ne dopuščajo takoj, bo verjetno stopnjeval uporabo fizične sile. Vse to je odvisno od posameznega primera. Nemogoče je predvidevati. Včasih pa storilec pobegne ne glede na to, da je žrtev šibkejša.
So napadi tudi posledica slabih gospodarskih razmer in pomanjkanja?
Golob: Morda. Ampak pri roparskih napadih na žrtve, s katerimi se največkrat srečujemo na ulicah, gre za krizo odvisnikov, ne za gospodarsko krizo. Odvisniki, ki so storilci kaznivih dejanj, potrebujejo svoj odmerek droge. Ukradene stvari prodajo, denar porabijo za mamila. Večjo osebno krizo imajo, večja je želja ali namera, da bodo nekaj pridobili na nezakonit način. Razumljivo pa je, da je to za ljudi šok.
Policistom je to zaradi narave dela morda vsakdanjik, ampak Celjani tega niso navajeni. Do zdaj so lahko šli po ulicah brez pričakovanja, da jih bo sredi mesta nekdo krvavo pretepel ali okradel ...
Golob: Človek je lahko še tako previden, a se mu to lahko zgodi. Policisti se resda srečujemo vsak dan z različnimi konflikti. Ne glede na to teh primerov še ni toliko, da bi rekli, da je zdaj panika. Spomnimo se umorov v Tekačevem. Štirje umorjeni. Ali bi takrat na podlagi dogodka lahko sklepali, da se bodo vrstili vedno takšni umori? Če pogledamo širše, lahko vidimo, da se meje odpirajo. Storilci bodo prihajali iz tujine in pri nas izvajali kazniva dejanja. Ne uličnih ropov, bolj je mogoče pričakovati nasilne bančne rope .
Gabrovec: ... to je lahko problem, da. Dejstvo je, da so storilci z odprtjem meja bolj mobilni, laže pripotujejo k nam, storijo kaznivo dejanje in državo zapustijo. Zato jih
TATJANA CVIRN
NE PREZRITE
Kaj se je dogajalo minule dni sredi Celja, ko sta bili napadeni dve ženski? V enem primeru gre za utemeljen sum spolnega napada. Več na strani Kronike.
stran 22
AKTUALNO
3
je tudi težje izslediti. Pri lokalni problematiki pa je največ tatvin. Predvsem priložnostnih tatvin iz odklenjenih avtomobilov in hiš. V porastu so tatvine barvnih kovin. Dejstvo je, da morajo ljudje veliko več storiti za svojo varnost. Upoštevati morajo preventivne nasvete.
Ta preventivna sporočila sploh še kaj zaležejo?
Golob: Morala bi. Poklicna deformacija pri policistih je, da se nam pogosto nekdo zdi sumljiv, da v zasebnem življenju opozarjamo na stvari, zakaj je nekdo nekje pustil torbico ali mobilni telefon kar tako na vidnem mestu. Bolj pozoren si. Enako se zgodi nekomu, ki je že bil žrtev nekega kaznivega dejanja. Začne razmišljati drugače. Ker dokler človek ne doživi takšne izkušnje, težko pomisli, da bo šel po mestu in da ga lahko nekdo tam napade. To je razlika. Večina ljudi takšnih izkušenj nima ...
... in misli, da se to njim ne more zgoditi. Koliko smo ljudje občutljivi za soljudi? Mučnega napada na žensko sredi mesta nihče ne vidi in ne sliši. Si zatiskamo oči?
Golob: Velikokrat je tako, da mnogi neuradno vedo veliko, uradno pa zelo malo. Ljudje se bojijo maščevanja, ne želijo hoditi po sodišču, ne želijo imeti opravka s policijo. To je tisto, kar jih odbija. In to je problem današnje družbe. Vsak skrbi zase, si reče, da so to težave drugega. Seveda so izjeme, vendar tudi imajo potem tudi te slabe izkušnje predvsem s sodišči, kjer se dogaja, da jih zaslišujejo, in mnogi imajo občutek, kot da so storilci oni, a so želeli samo pomagati. Ampak pri zadnjih napadih na ženski v Celju so se občani odzvali, toda storilec je uspel pobegniti. Kasneje so ga prijeli policisti.
Javnost zdaj ve, da je policistov zaradi varčevanja premalo. Če bi jih bilo dovolj, da bi lahko pogosto patru-ljirali po mestu, bi lahko njihova prisotnost preprečila takšne stvari?
Gabrovec: Do določene mere bi to pripomoglo k večjemu občutku varnosti ljudi. Lahko pa zatrdim, da smo na območju Celja dobro zagotovili prisotnost policistov, a verjetno še vedno ne toliko, kot bi si občani želeli. Več smo prisotni tam, kjer prihaja do pogostejših kršitev javnega reda in miru ali kaznivih dejanj. Ljudje pa morajo vedeti tudi, da svojega dela ne izvajamo samo v uniformah. Na terenu smo tudi v civilu, zato se morda zdi videti, da nas nekje ni. A smo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
ANKETA
Tema nažene strah v kosti
Kljub nedavnemu umoru in napadoma v Celju se mimoidoči, ki smo jih ustavili na ulicah, v mestu počutijo varne. Se pa večina v temi ne bi sprehajala povsem brezskrbno, če ne bi bila v družbi ljudi, ki so jim blizu.
Stanko Drofenik, Šentvid: »Dokaj varnega se počutim v Celju, vsaj v dopoldanskem času varnost po mojem mnenju ni težava. Sem pa zadnjič zvečer šel v bolnico in naletel na problematičen dogodek, ko nisem imel najboljšega občutka. Policisti so po mojem mnenju bolj osredotočeni na pobiranje glob v cestnem prometu, za preventivo v mestu pa premalo skrbijo. O samozaščitnih ukrepih doslej nisem kaj preveč razmišljal. Glede na to, da sem moški in da sem dovolj močan, bi se najbrž znal obraniti.«
Matjaž Jevšnik, Kozje:
»Celjani med seboj poznajo skoraj vsakega mimoidočega, če pa nisi domačin, na ulicah koga znanega srečaš vsaj na vsakem desetem koraku. Dijaki imamo okrog sebe prav tako veliko znanih ljudi. Kjerkoli hodimo, se zato lahko počutimo varno. Redkokdaj opazim kaj sumljivega, da bi me skrbelo. Tudi ko pade noč, se v mestu počutim dobro. Večji nadzor policistov v središču po mojem mnenju ni potreben, morda bi bil bolj nujen v okolici, na primer v Novi vasi. Tam se mi zdi bolj problematična točka. Doslej nisem imel nobenih slabih izkušenj, le kolo so mi ukradli.«
m
i
Silva Pinterič, Šentjur: »Mislim, da je v Celju še kar varno, res pa je, da zvečer tu ne hodim preveč naokrog. Opažam pa nasilje med mladimi in prerivanje med njimi, kar je zastrašujoče. Mislim, da bo zaradi krize in brezposelnosti še huje, tudi beračev je vse več. Slišala sem, da se je pretekli teden zgodil umor. S podrobnostmi sicer nisem seznanjena, vendar se me take stvari dotaknejo. Predvsem sem v skrbeh za sina, ki študira v Ljubljani. Ko gre ob koncih tedna ven s prijatelji, ne zaspim, dokler se ne vrne domov. Če se sama ponoči že kam odpravim, pazim, da je kdo z mano, obnašam se čim bolj normalno, tudi če naletim na koga problematičnega, se mu mirno izognem, da ne bi izzvala še kaj hujšega. Sploh zvečer pogrešam pogostejše obhode policistov.«
Adelina Salihaj, Rimske Toplice: »V Celju se počutim varno. Nikoli še nisem doživela česa problematičnega, srečala kakšnih vandalov ali nasilnežev. Brala sem, da se je prejšnji teden zgodilo nekaj neprijetnih dogodkov, vendar na ulicah sama nisem doživela nič slabega. Morda bi bilo dobro še bolj poostriti policijski nadzor, za svojo varnost pa moramo skrbeti tudi sami. Po temi na primer ne hodim po mestu in vedno pazim na to, da sem v družbi.«
TV
Foto: GrupA
Visoka ograja zaleže
Družinski vzorec reševanja konfliktov z nasiljem
Ali je Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, ki ima tudi enoto v Celju, zadnje čase zaznalo več klicev tistih, ki potrebujejo pomoč zaradi nasilja? Je morda območje Celja in okolice kaj posebnega, glede na zadnje dogodke, smo spraševali Darinko Rozman iz društva.
Pojasnjuje, da doslej niso spraševali in beležili podatkov, iz katerega kraja kličejo žrtve nasilja. Te so v pogovorih že sicer zelo prestrašene in ne upajo povedati svojih podatkov, zato jih niti ne zahtevajo. Sicer pa ocenjuje, da glede varnosti pred nasiljem v družini v Celju ni posebnosti glede na druge
regije. »Razlika je v tem, da na celjskem področju med seboj dokaj dobro sodelujejo ustanove, kot sta center za socialno delo in policija in tudi nevladne organizacije,« pravi Rozmanova. Po letu 2008, ko je bil sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, se je znatno povečalo število prijav, državne ustanove so bile zelo dejavne. Žal ugotavljajo, da se zadnji dve leti število prijav zmanjšuje, še zlasti od lanskega maja, ko se grožnje z nasiljem preganjajo le na osnovi zasebne tožbe. Žrtve si zato ne upajo prijavljati nasilja, saj pogosto niti nimajo denarja za preživljanje sebe in otrok, kaj šele
za postopke na sodišču. Policija spet pogosteje piše položnice zaradi kršenja javnega reda in miru, manj pa je ukrepov prepovedi približevanja. Žrtve nasilja ostajajo v nasilnem odnosu, ki so mu tako izpostavljeni tudi otroci. Vzorce reševanja konfliktov z nasiljem tako nosijo naprej v druge odnose, tako z vrstniki kot v svoje družine, ko odrastejo. »Zavedati se moramo, da je bila z lansko spremembo kazenskega zakonika, po katerem se vse grožnje z nasiljem preganjajo z zasebno tožbo, narejena velika škoda vsem takšnim žrtvam,« poudarja Rozmanova.
TC
V cerkvi hvaležni policistom
»Odkar smo zemljišče ob levi strani cerkve ogradili in ga zaklepamo, so težave samo še zadaj ob parkirišču,« opisuje razmere pri cerkvi sv. Duha v Novi vas župnik mag. Srečko Hren.
V župniji, ki velja za zelo odprto in naklonjeno mla-
dim, saj svojo ploščad pred cerkvijo ponuja za koncerte še neuveljavljenim glasbenim skupinam in pevskim zborom, k sebi pa vabi tudi športnike, so zato zelo hvaležni za pogoste obiske policistom. Kot pojasnjuje župnik Hren, bi tudi vse zvečine
mlade obiskovalce iz sosednjih blokovskih sosesk težko zmetal v isti koš. Nekateri se na odmaknjenem zemljišču za cerkvijo mirno družijo, drugi pa razgrajajo in za seboj puščajo nered. Glede na odpadke, ki jih za njimi pobirajo v župniji, gre
za odvisnike od alkohola in drog. Vseeno pa župnik Hren poudarja, da doslej še nikoli niso nadlegovali mimoidočih ali obiskovalcev cerkve in razen kraje kakšnega kolesa še niso imeli resnejših varnostnih prekrškov.
IS
Dvorišče III. OŠ Celje in športno igrišče ob njem sta bila dolga leta v večernih urah in konec tedna priljubljeno zbirališče zlasti za obiskovalce bližnjih lokalov, ki so za seboj pustili pravo razdejanje. Ko so lani v mestni občini načrtovali obnovo dvorišča, so v šoli opozarjali, da je treba poskrbeti tudi za večjo varnost.
Ravnatelj Aleksander Verhovšek je zdaj zadovoljen, saj so postali največja »težava« pasji kakci na zelenici ob šoli. Dostop in dovoz na šolsko dvorišče sta zamejena z visoko ograjo in po 16. uri ter ob koncu tedna in praznikih zaklenjena, tako da je mogoče odpiranje vrat le z daljinskim upravljavcem. V tem šolskem letu so na območju ob šoli zabeležili le en obžalovanja vreden dogodek, ko je učencu med večernim treningom v šolski telovadnici nekdo
na dvorišču ukradel kolo. V šoli sicer sumijo, da so imeli znova na obisku tudi »zbiralce bakra«, saj so ob temeljitem pregledu poslopja pred ogrevalno sezono opazili, da je poškodovano plastično strešno okno - vendar je težko oceniti, kdaj in kdo ga je poškodoval. Sicer pa v šoli še niso pozabili preteklih let, ko je bilo temačno dvorišče, odmaknjeno tudi od pogledov bližnjih stanovalcev, prava vaba za nepridiprave. Praktično vsak ponedeljek so z dvorišča pobirali steklovino in igle, čistili šolska vrata in menjavali okenska stekla. Tega niso mogli preprečiti niti varnostniki, ki so v času, ko v šoli ni bilo učencev, pogosto pregledovali območje med Vodnikovo in Miklošičevo ulico. »Žal je tako,« pravi ravnatelj Verhovšek, »da najbolj zaležeta visoka ograja in zaklepanje.«
IS
4
GOSPODARSTVO
Stepišnik o projektu Stepišnik
Minister v odstopu Stanko Stepišnik o medijih, Emo Orodjarni in gospodarstvu
»Politika je posebna obrt, najmočnejše orožje pa so mediji, ki krojijo javno mnenje. Če je to po normalni poti, da poslušalci, bralci ali gledalci sami odločijo, kaj je prav in kaj narobe, je v redu. Vendar so prispevki preveč ciljno usmerjeni v razsodbo,« je pogovor začel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo v odstopu Stanko Stepišnik, ki je še vedno prepričan, da je treba dati denar tistemu, ki zna obdržati in ustvariti nova delovna mesta ter dvigovati dodano vrednost.
Pomembno je, da s prejetim denarjem, tako meni Stepišnik, podjetje dviguje procese na višjo raven in da dviguje konkurenčnost, obseg poslovanja, posodablja proizvodnjo ... Vse to je osnova za zaposlovanje novih ljudi. »Denar je drag, treba ga je dati tistemu, ki zna iz enega narediti tri evre, in ne da ga namenjamo za študije in v podjetja, ki ne ustvarjajo nove vrednosti. To je spoznala tudi Evropa in po direktivi mora Slovenija v naslednji finančni perspektivi od 3,2 milijarde evrov več kot polovico nameniti za podjetniške projekte. Imam občutek, da v Sloveniji v nekaterih podjetjih tekmujejo, kdo bo imel prej 17-odstotno brezposelnost in dobil državno pomoč. To ni rešitev. Zgledovati bi se morali po Avstriji, kjer v občinah spoznavajo, da je največja vrednota zaposlen občan. Mislim, da smo dregnili v preusmeritev sredstev.«
»V šolstvu imamo 861 različnih izobraževalnih programov. Zato se sicer zavzemam za javno šolstvo in tiste programe, ki jih Slovenija potrebuje. Drugi programi naj se financirajo iz zasebnih sredstev.«
Če govorite o medijih: kaj ni bilo povedano?
Če bi nekdo povedal, da smo orodjarno postavili iz nič, da je bilo sedem zaposlenih, ostali so bili doma, da smo zdaj četrta orodjarna v Evropi, da izvozimo 95 odstotkov proizvodnje, da imamo med 180 zaposlenimi 80 inženirjev in ogromno drugih dejavnosti in da solastniki nismo iz dobička potegnili niti evra ... bi mogoče ljudje laže razsodili, kako je bolj prav. Tudi gonja, da smo nenamensko porabili 140 tisoč evrov, ne drži. Letno za izobraževanje porabimo 300 tisoč evrov, saj se
»Mene >nabijajo< zaradi subvencij, čeprav ni moralne niti zakonske napake. Moralna bi bila, če bi denar porabili za razkošje, za izplačilo dividend. Vendar ne, denar smo porabili za nova delovna mesta, izboljševanje konkurenčnosti, štipendiste ... To je prava naložba in to bi morali spoznati tudi širša družba, politika in mediji.«
morajo zaposleni kar 30 odstotkov delovnega časa usposabljati za informacijsko-komuni-kacijsko tehnologijo, marketing in druga področja. Orodjarstvo ni čista proizvodna dejavnost, ljudje se morajo usposabljati, saj se procesi nenehno spreminjajo.
Ob vseh polemikah nihče ni vprašal, kaj se bo dogajalo z zaposlenimi v Emo Orodjarni - če morebiti ta denar pomeni ohranitev delovnih mest?
Očitno bi moral pred prevzemom ministrske funkcije podjetje zrušiti in delavce poslati na zavod za zaposlovanje. Potem bi seveda rekli, da je podjetje propadlo in da tak menedžer seveda ne sme biti minister. Ali da smo ga doslej dobro vodili zaradi subvencij ... Da se razumemo: te predstavljajo zelo malo odstotkov v prihodku, ki ga orodjarna sama ustvari.
Nekateri pravijo, da niste bili najboljši minister, sami pa govorite o dobrem delu.
Na ministrstvu smo zastavili tri dolgoročne ukrepe: premostiti smo želeli krč, da bi podjetja lahko dobila denar, popraviti je treba kapitalsko ustreznost podjetij in kot tretje: Slovenija ima 78 milijard evrov prihodkov in na zaposlenega premajhno dodano vrednost. Država se mora odločiti za prestrukturiranje, ustvariti moramo pametna podjetja, tovarne prihodnosti, več znanja mora neposredno prehajati v tržne izdelke in ne da nekje obvisi. Če bi ustvarili več dodane vrednosti, bi rešili proračun. Vsi ostali prihodki so tako majhni, da lahko vložiš ogromno energije, s kakšnimi davki jeziš ljudi, učinki pa so majhni. Te ideje sem predstavil v vladi, tudi gospodarski zbornici, vendar sem očitno dregnil v različne sfere v Sloveniji. Za pod-
»V Celju me ljudje poznajo, vedo, da nisem delomrznež in ne vem, kaj še. V Ljubljani pa me želijo prikazati kot največjo zgubo.«
biš pregled nad gozdom, vidiš, kako naj bi rasli gobe in drevesa, skrbiš, da ne pride do poseka in izgube ene vrste ... Konkretno v gospodarstvu, da ne pride do uničenja ene gospodarske dejavnosti. Velika napaka je, da smo likvidirali podjetja. Z novo stečajno zakonodajo naj bi le omogočili, da bi obdržali oziroma »zagnali« zdrava jedra. Slovenijo bo še veliko denarja stalo spoznanje, da je povprečna starost zaposlenih v večini izvoznih podjetij skoraj 50 let. Hitro je treba vzpostaviti mehanizme mentorstva, pripravništva, država mora takoj pomagati, da mladi ne bodo končali na zavodu na zaposlovanje, temveč da bodo šli na usposabljanje v podjetja, tudi če bo to sofinancirala država. Tako bi mladi dobili izkušnje in industrijske vrednote, laže se bodo samozaposlili in tudi našli zaposlitev. Nihče od mladih, ki končajo študij - seveda v programu, ki ga potrebujemo - ne bi smel končati na borzi.
9
jetništvo smo pripravili za 3 milijarde evrov sredstev. Če se bo denar delil za druge namene, ne bo gospodarskega preboja.
Vam je žal, da ste morali odstopiti?
Žal mi je, če bi te ideje zamrle. Upam, da se bo delo nadaljevalo pri zagonu investicij, pospeševanju izvoza, sploh storitvenega. Slovenijo je treba v strategiji razvoja do leta 2020 naravnati kot eko regijo. To je območje znotraj Evrope, ki je 60 odstotkov pokrito z gozdovi, imamo naravno zdravo vodo, biot-sko raznovrstnost, naravne vire za električno energijo, oskrbo z zdravo hrano ... Tu je potem turizem, na področju gospodarstva pa se moramo truditi za prestrukturiranje v zelene krožne tehnologije - torej v vse, kar reciklira in kar je blizu narave.
Bili ste direktor Emo Orodjarne in ste verjetno pozivali takratno vlado k ukrepom. Nudi vodenje ministrstva drugačno širino?
Zagotovo dobiš pogled od zgoraj navzdol in nisi ozko usmerjen. Rekel bi lahko, da do-
»Če je kdo podjetnik, je ta koj navzkrižje interesov. Dvomim, da sem bil v vladi in bom v parlamentu edini solastnik podjetja. Doslej tega še ni nihče raziskal, zato mislim, da gre bolj za projekt Stepišnik, ker ponavadi udari jo po tistih, ki štrlijo.«
Vračate se v poslanske klopi. Boste potem odrezani od morebitnega lobiranja?
Nekateri se trudijo, da niti poslanec ne bi bil - najraje bi se me znebili iz Ljubljane. Morebiti zato, da bi pozabili na nove ideje in se vrnili na stare poti. Za svoj program sem imel podporo v Evropi. Mnogi si še vedno želijo sektorskega pristopa, delitve denarja po regijah, kot je bilo v prejšnji finančni perspektivi. Ampak denar smo očitno zapravili za mrtve naložbe, beton, asfalt, ni pa delovnih mest niti nove vrednosti, pada konkurenčnost .
Pravite, da vas v Celju ljudje poznajo. Morebiti tudi zato padajo očitki zaradi Tehnopolisa, ki je končal v stečaju?
Mi smo v zgodbo vstopili kot zasebni partnerji. Vložili smo denar, ki smo ga zdaj izgubili. Naredila se je infrastruktura, nič pa se ni zgodilo glede vsebine. To je priložnost za naslednje finančno obdobje preko »start up« podjetij, centrov odličnosti ... V Celju je kar nekaj ustanov, ki imajo registrirane razvojno-raz-iskovalne dejavnosti. Podjetja je treba povezati
»V Sloveniji je problem: če nekdo izgubi in je poražen, ne poskusi, da bi se drugič, mogoče celo tretjič dvignil. Sistem pa je tako naravnan, da te ubije, če si poražen. Vendar te hoče ubiti tudi, če si dober oziroma kako drugače odstopaš od povprečja. Morali se bomo sprijazniti, da bomo enkrat imeli bogato elito, da bodo posebej nagrajeni tisti, ki bodo odstopali... Na žalost ne bomo mogli graditi samo na sociali, ker je ta lahko močna samo toliko, kot je močan gospodarski sistem.«
GOSPODARSTVO
5
Stanko Stepišnik: »Velika napaka je, da smo likvidirali podjetja. Z novo stečajno zakonodajo bi naj le omogočili, da bi obdržali oziroma zagnali zdrava jedra.«
z ustanovami znanja, in tako bi lahko nastajali oziroma morajo nastajati novi izdelki.
Ste povečali lastniški delež v Emo Orodjarni?
Še danes, in sicer po desetih letih, ljudje ne razumejo, za kaj gre. Na začetku nas je 11 lastnikov imelo določen delež. Nihče ni imel večine, z odkupom podjetja smo si kupili delovna mesta. Delež se ni povečal, kvečjemu se je zmanjšal, saj smo v lastniško strukturo sprejeli še tri delavce, ki niso želeli denarja za premalo izplačane plače. To je bil takrat postavljen model in to je ves čas enako. Zanimive so te laži, manipulacije, da je zaradi subvencije zrasel delež ... To je velika neumnost, tako veliko neznanja, da je človeka strah.
»Vsaj tisti del novinarstva, ki se ukvarja z javno sfero, bi moral po zakonu imeti zagotovljeno trdno plačo. Šele v tem primeru bi lahko bil novinar suveren.«
Se boste vrnili v orodjarno oziroma menite, da bo Emo Orodjarna dobila denar na javnem razpisu?
Moja želja je, da bi se na koncu vrnil, čeprav tu dela ekipa, ki dobro vodi podjetje. Tudi sicer je dober menedžer, tudi solastnik, če hočete, tisti, ki ustvari ekipo, ki vodi podjetje brez njega. Sam sem z ministrskega položaja odstopil tudi zato, ker je orodjarna preveč vpletena. Ne želim, da nekdo načenja in manjša ugled podjetja, ki dela za tuje blagovne znamke. Vsaka negativna informacija škodi podjetju. Tako sem z odstopom dal prednost podjetju in zaposlenim, da se bo podjetje lahko enakovredno prijavljalo na razpise. To je neke vrste tekma in orodjarna bo tekmovala. Lahko, da ji bo kdo še potisnil kol med špice, da se bo našla kakšna ovira v razpisu, vendar sem sam držal besedo.
URŠKA SELIŠNIK, foto: arhiv NT (GrupA)
Zakon tako, morala drugače
Slovensko javnost je najbolj razburilo dodeljevanje javnih sredstev gospodarski družbi Emo Orodjarna od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v času ministra Stanka Stepišnika, ki je obenem solastnik omenjenega podjetja.
Dogajanje je preverila tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki v dosedanjih postopkih ni potrdila neposredne kršitve zakona, ugotovila pa je nepravilnosti v pogodbi med ministrstvom in prejemnikom subvencije, torej Emo Orodjarno. Minister Stepišnik se je namreč izločil iz vseh postopkov, s čimer je
izpolnil formalno dolžnost glede izogibanja nasprotju interesov. Tudi to, da se je podjetje, ki je v solasti ministra, prijavilo na razpis za javna sredstva na istem ministrstvu, ni v nasprotju z zakonom.
Je pa komisija v postopku preverjanja podelitve javnih sredstev Emo Orodjarni ugotovila, da je bila orodjarna v času podpisa pogodbe že uvrščena na seznam subjektov, za katere velja omejitev poslovanja. Enako omejitev vsebuje tudi razpisna dokumentacija Spirita v trenutno aktualnem razpisu, na katerega naj bi se orodjarna prav tako prijavila. Protiko-
rupcijska komisija bo priporočila ministrstvu ukrepe za vzpostavitev zakonitega stanja.
Komisija je v odgovoru na naša dodatna vprašanja pojasnila, da pravne posledice te ugotovitve niso njena pristojnost. »Potrebno pa je ponovno izpostaviti, da je podjetje v času prijave izpolnjevalo omenjeni razpisni pogoj, saj je bilo šele kasneje (v obdobju med zaključkom roka za oddajo vlog in podpisom pogodbe) umeščeno na seznam subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja,« je povedala pooblaščenka za odnose z javnostmi
Nina Wabra Jakič.
Prvi je bil Bastl
Stanko Stepišnik ni prvi gospodarski minister doma iz Celja, ki ni končal svojega mandata. Pred dobrimi dvajsetimi leti je afera Slovin odnesla Maksa Bastla. V prvi slovenski vladi je vodil ministrstvo za trgovino in splošne gospodarske zadeve.
Nedokončan mandat pa ni edina skupna točka Stanka Stepišnika in Maksa Bastla. Povezuje ju tudi celjska tovarna Emo. Bastl je namreč ministrski stolček zamenjal za direktorskega v Emo Holdingu, ki je bil takrat v lasti republiškega razvojnega sklada. Ob njegovem prihodu leta 1992 je v podjetju že osem let delal Stepišnik. Vodil je program orodjarne, ki ga je kasneje skupaj s še nekaterimi sodelavci odkupil. Tudi Bastl se je kmalu po svojem prihodu v Emo začel ozirati po najbolj donosnem programu. Oči je »vrgel« na družbo Emo Kontejner. Po številnih zapletih in mnogih nepravilnostih mu je podjetje uspelo prevzeti, »očistil« pa ga je tako, da je odpustil skoraj vse ljudi.
Podjetji Container in Pocinkovalnica, ki sta zrasli iz nekdanjih programov Ema, predstavljata danes steber Bastlovega poslovnega imperija.	JI
Hčera več kot mati
Po javno dostopnih podatkih je Emo Orodjarna v zadnjih štirih letih od različnih organov, predvsem države, pridobila približno 5 milijonov evrov, v desetih letih pa malo manj kot 6,9 milijona evrov.
Lani so v orodjarni ustvarili skoraj 9,2 milijona prihodkov in zabeležili 74 tisoč evrov dobička, kar je več kot v letu 2011, ko so ustvarili 10,9 milijona evrov in 50 tisoč evrov dobička.
V družbi Corda Orodjarna, ki je v 100-odstotni lastni Emo Orodjarne, so lani ob prikazanih 23 tisoč evrih prihodkov zabeležili več kot 50 tisoč evrov izgube. Sicer je iz uradnih zapisov praktično nemogoče ugotoviti lastništvo Corda Orodjarne - resda pa imajo poimenski delničarji, med njimi tudi Stepišnik, v lasti 12 odstotkov družbe. Lastnik preostalih 88 odstotkov je - skoraj neverjetno - Corda Orodjarna. O ustanovitvenih deležih podjetja ni podatkov na spletu.
Velenjčanka naslednja?
V Gospodarski zbornici Slovenije so premierki Alenki Bratušek za novo ministrico za gospodarstvo predlagali podpredsednico GZS, Velenjčanko Alenko Avberšek. Avberškova, ki naj bi se s premierko sestala v teh dneh, je delala v več podjetjih na Celjskem, pred odhodom v Ljubljano pa je bila direktorica velenjske gospodarske zbornice.
V orodjarni so se zavili v molk
Potem ko smo se z direktorjem Emo Orodjarne Miranom Šrotom že dogovorili, da bo odgovoril na nekaj vprašanj, povezanih z aktualno temo, so nas v ponedeljek iz tajništva obvestili, da v družbi ne dajejo več izjav.
Tako smo ostali brez odgovorov na vprašanja, če v Emo Orodjarni menijo, da bo po odstopu Stepišnika lažje delati, kako bo družba v prihodnje obravnavana na razpisih in tudi o morebitni poslovni škodi. Prav tako nismo izvedeli, kolikšen je bil delež pridobljenega denarja na razpisih v preteklosti glede na ustvarjen prihodek posameznega poslovnega leta.
Je pa v četrtek direktor Šrot v telefonskem razgovoru omenil, da se kaže, da je bil Stepišnikov vstop v politične vode slab za podjetje. Pravzaprav jim bo njegov odstop olajšal delo, saj se bodo lažje prijavljali na razpise. Šrot je poudaril, da je orodjarna razvojno podjetje, ki dela za izvoz in ni konkurenčna slovenskim podjetjem. Dodal je, da so se v preteklosti že večkrat prijavljali na razpise, a ni bilo težav. Glede zadnjega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme, za katerega bodo rezultati znani sredi decembra, pa je Šrot povedal, da še ne vedo, če je prijava skladna z zakonodajo.
Odmevi na odstop
Marjan Mačkošek, direktor Štore Steel: »Za prihodnjega ministra za gospodarstvo si želim osebo, ki bo razumela pomen gospodarstva za celotno delovanje družbe. Kandidat mora imeti dovolj moralne in strokovne avtoritete, da bo uspel doseči preboj. V vladi morajo ugotoviti, da je pred trošenjem treba najprej ustvariti, za kar morajo biti ustvarjeni primerljivi pogoji - teh pa zdaj ni.«
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Pozdravljamo odstop Stanka Stepišnika s položaja ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, ob tem pa poudarjamo, da malo gospodarstvo potrebuje svojega ministra, ki bi učinkoviteje zastopal njegove interese. Zavedati se moramo, da so interesi velikih gospodarskih družb pogosto v nasprotju z interesi majhnih gospodarskih subjektov. Z izpolnjevanjem zahtev in reševanjem problemov obrtnikov in malih podjetnikov, ki v Sloveniji zaposlujejo 120 tisoč oseb, do sedaj nismo bili zadovoljni.«
Gospodarska zbornica Slovenije: »V razmerah tako razrahljanega zaupanja v politične elite je poteza Stanka Stepišnika edina pravilna. Temu dodajajo, da bo novi minister moral bolj kot dosedanji oblikovati jasne dolgoročne cilje, strategijo in potem tudi konkretne ukrepe, s katerimi bo hitreje, tran-sparentno in bolj učinkovito posegal v trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu. Tu ne gre le za razmere povezane s finančno luknjo v bankah, temveč tudi s prezadolženostjo gospodarstva, s prestrukturiranjem, premajhno tehnološko inovativnostjo in izvozom. Poleg strateškega razumevanja gospodarstva in njegovih težav mora torej biti sposoben zagovarjati in izvesti hitre ukrepe znotraj vlade, ki bodo tudi kratkoročno oživile gospodarstvo.«	US
6
GOSPODARSTVO
NA KRATKO
Tuš skladno z načrti
V	zadnjem času je bilo med zaposlenimi v celjskem Tušu slišati, da naj bi v podjetju zaradi marketinških nastopov znižali znižali plače.
V	Tušu poudarjajo, da strategijo marketinških aktivnosti opredelijo pri pripravi načrta poslovanja za prihajajoče leto. Gre za postavko, ki ni v ničemer povezana s stroški dela, prav tako pa marketinška sredstva niso sponzorske narave, ampak so namenjena izključno pospeševanju prodaje. Konkretni marketinški projekt, ki je skladen z zastavljeno strategijo letošnjih marketinških aktivnosti, v Tušu ocenjujejo kot izjemno pozitiven. Kot še dodajajo, Skupina Tuš v letošnjem letu glede na zahtevne razmere na trgu, ki se jim prilagajajo s stalnimi izboljšavami in optimizacijami na vseh področjih, tudi na kadrovskem, posluje v skladu z načrti.
Problemi gostinstva
Polzelane precej razburja zapuščeno gradbišče, ki je v lasti Gostinstva Celje, podjetje pa je v postopku prisilne poravnave. Opuščeno gradbišče v neposredni bližini trgovskega centra in osnovne šole kazi podobo naselja in ogroža tudi varnost ljudi.
Kot kaže, se stanje ne bo kaj kmalu popravilo, saj podjetju Gostinstvo Celje niti v postopku »prisilke« ne kaže najbolje. Upraviteljica Ermina Bajuk je namreč vložila ugovor zoper vodenje postopka, vendar sodišče naroka ni opravilo. V gostinstvu so pripravili spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja, ki mu je upraviteljica tudi najbolj ugovarjala, saj je menila, da je manj kot polovična verjetnost, da bi Gostinstvo Celje postalo plačilno sposobno ter da bi bili upniki ugodneje poplačani, kot če bi v podjetju začeli stečajni postopek. Sodišče bo ugovor še enkrat obravnavalo. Med obravnavo pa sta dve upnici sodišče zaprosili, naj čimprej zaključi zadevo in omogoči izplačilo njune terjatve, saj sta brez sredstev za preživljanje. To doslej na okrožnem sodišču ni bila ravno pogosta praksa, kaže pa na precejšnjo stisko upnikov Gostinstva Celje.
V Termah Dobrna več domačih gostov
Poročilo o poslovanju v prvih devetih mesecih so objavili tudi v Termah Dobrna, kjer so znova zabeležili upad števila nočitev.
Tako so v tem obdobju dosegli slabih 67 tisoč nočitev in s tem 63-odstotno zasedenost hotelskih kapacitet, kar je pod planom za to obdobje. Zanimivo pa je, da so na Dobrni beležili trend porasta domačih in padca tujih nočitev. Ob tem se je zmanj šala tudi prodaja ostalih gostinskih storitev. Tudi na področju zdravstva zaostajajo za načrtom, upad števila točk pa je posledica varčevalnih ukrepov v javnem sektorju. Hkrati je bila ukinjena pravica vojaškim vojnim upravičencem do zdraviliškega zdravljenja. V tri četrt leta so ustvarili nekaj več kot 5 milijonov evrov prihodkov, kar je manj, kot so načrtovali. Ob nižjih odhodkih so ustvarili 179 tisoč evrov izgube, kar pa je manj, kot so načrtovali.
US
www.posta.si
J	Spoštovani uporabniki poštnih storitev!
I	Obveščamo vas, da bo pošta 3273 Jurklošter,
i	3. januaija 2014 pričela delovati kot pogodbena
ta	pošta na naslovu Kmetijska zadruga Laško z.o.o.,
4	Lahov graben 3, 3273 Jurklošter.
1	Delovni čas pogodbene pošte 3273 Jurklošter:
ponedeljek, torek, sreda, petek:	8.00-15.00
četrtek:	10.00-17.00
sobota:	8.00-12.00
Na pogodbeni pošti lahko opravite večino
storitev povsem enako kot na običajni pošti:
•	oddate pisemsko pošiljko ali paket,
•	dvignete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti,
•	vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club ali Visa,
•	kupite znamke, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice, razglednice in srečke Loterije Slovenije.
KJ POŠTA SLOVENIJE
Gorenje teče drugi krog
Gorenje je minuli teden začelo drugi krog dokapi-talizacije. Cena delnice je 4,31 evra in je enaka ceni delnice, po kateri je v prvi dokapitalizaciji japonska korporacija Panasonic vplačala delnice v vrednosti dobrih 10 milijonov evrov.
Nova dokapitalizacija poteka v dveh krogih. V prvem krogu Gorenje nagovarja obstoječe delničarje, v drugem krogu, ki je razdeljen na dva koraka, pa najprej svoje zaposlene in nato nove investitorje. Delnice so ponujene v Sloveniji in na Poljskem. Vse delnice
Gorenja bodo predvidoma do konca letošnjega leta poleg na Ljubljanski borzi kotirale tudi na Varšavski borzi.
So pa Gorenjevi nadzorniki obravnavali tudi poslovanje velenjske družbe v prvih devetih mesecih. V tem času je Gorenje kljub upadanju povpraševanja po gospodinjskih aparatih v Evropi prihodke iz svoje temeljne dejavnosti povečalo za odstotek. Izvedlo je tudi selitev proizvodnje, rezultati večje proizvodne učinkovitosti pa bodo vidni v naslednjem letu. Dobiček iz poslovanja je dosegel 23,6
milijona evrov, kar je za skoraj 6 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih lani. Sicer so na ekonomiko poslovanja pomembno negativno vplivali enkratni dogodki.
Gre za slabitve, povezane z odprodajo podjetij za proizvodnjo pohištva, ter slabitve nekaterih finančnih naložb. Poleg tega so imele velik negativen vpliv tudi tečajne razlike. Vrednost teh učinkov presega 20 milijonov evrov, tako da je Gorenje v prvih devetih mesecih doseglo več kot 18 milijonov evrov izgube. Brez vpliva omenjenih
negativnih učinkov bi Skupina Gorenje v prvih devetih mesecih dosegla 1,9 milijona evrov pozitivnega čistega poslovnega izida.
Do konca leta naj bi Gorenje ustvarilo čisti poslovni izid v višini 9,4 milijona evrov. S tem se bo celoletna ekonomika poslovanja pomembno izboljšala, čeprav bodo nanjo še vedno imeli pomemben vpliv že omenjeni negativni enkratni učinki. Tako v Gorenju predvidevajo, da bodo leto zaključili s slabimi 9 milijoni evrov izgube.
US
KLS s polno paro
V	podjetju KLS Ljubno, ki se je predlani ponašalo z laskavim naslovom slovenske gazele, tudi letošnje poslovanje ocenjujejo kot zelo dobro. Ustvarili so več kot 27 milijonov evrov, s čimer so realizirali cilje, predvsem pa izdelali več novih izdelkov.
V	ljubenskem podjetju so investirali 6,5 milijona evrov, kar jim daje dobra izhodišča za prihodnja leto. »Povečujemo prodajo, kar je v teh razmerah zelo dobro, in celotno leto lahko ocenjujemo kot uspešno,« je poudaril direktor KLS Mirko Strašek, ki je tudi za prihodnje leto napovedal podobno rast. Na vprašanje, kako lahko v krizi tako dobro poslujejo, Strašek odgovarja, da ne gre za krizo, temveč za nove razmere, ki trajajo že dolgo in se jim je treba prilagoditi. Kot pozitivno ocenjuje, da pred leti niso zapadli v evforijo s poceni denarjem in z nakupi podjetij, temveč so vlagali v dejavnost, tehnologijo, proizvode in razvoj, kar se jim je od leta 2008 izredno obrestovalo, saj so v tem času dosegli največje uspehe. V
Ljubenskemu podjetju zmanjkuje prostora.
zadnjih dneh mesecih so zaposlili 14 mladih, kar je za Zgornjo Savinjsko dolino izredno pomembno. »Zaposlili smo dijake in študente, ki so k nam hodili na prakso in počitniško delo, tako da smo jih že spoznali.«
V KLS pa se še vedno ukvarjajo s problemom zaradi pomanjkanja prostora oziroma s težavami pri pridobitvi zemljišča v podjetniško-industrijski coni na Ljubnem za razširitev proizvodnje. Zemljišče za razširitev proizvodnje obstaja ob obstoječi
tovarni in ga je dovolj, vendar ni rešeno lastništvo. KLS bi lahko že prihodnje leto začel graditi, saj do leta 2017 potrebuje nove proizvodne prostore. Strašek upa, da bodo probleme rešili po zdravi pameti,
saj ni resnih razlogov za njihovo pojavljanje. KLS Ljubno trenutno zaposluje nekaj več kot 200 delavcev, s širitvijo proizvodnje pa bi zaposlili še okoli 40 novih delavcev.
US, foto: arhiv NT (GrupA)
V podjetju KLS Ljubno so tudi letos del dohodka namenili za sodelovanje in podporo humanitarnim, športnim in kulturnim dejavnostim v ožjem okolju. Največji delež so namenili Splošni bolnišnici Celje za sofinanciranje nakupa nove porodne postelje za porodnišnico in zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu za sofinanciranje nakupa vozila za reševalne prevoze, ki so jima donaciji predali v torek.
Citycenter ne manjša številk
Kot kaže, se kriza celjskega Citycentra ni pretirano dotaknila, saj ohranja prihodke na lanski ravni. Do konca oktobra so zabeležili približno 86 milijonov evrov prihodkov, skupno pa naj bi ustvarili 100 milijonov prihodkov ter povečali število obiskovalcev.
»Kljub težkim gospodarskim razmeram beležimo v letošnjem letu povečanje obiska v primerjavi z lanskim. 5 milijonov obiskovalcev letno potrjuje, da zagotavljamo kakovost v vseh naših 85 prodajalnah in lokalih. Pogled na uspešno prehojeno pot Ci-tycentra Celje utrjuje prepričanje, da gre za največje nakupovalno središče v širši regiji. Tudi poslovni rezultati dokazujejo, da sledimo trendom v trgovski in modni panogi,« je ob predstavitvi decembrskih prireditev omenila Darja Lesjak, center managerka, in do-
dala: »Na podlagi raziskav uresničujemo želje naših kupcev - samo v letošnjem letu smo pridobili številne nove blagovne znamke.«
Decembrski čas je priložnost za praznično obarvano dogajanje, ki ga tudi letos ne bo manjkalo v prodajalnah in nakupovalnih ulicah Citycen-tra Celje. Za pravo decembrsko vzdušje bodo poskrbeli s prižigom prazničnih luči, tradicionalnim božično novoletnim sejmom, podaljšanim nedeljskim delovnim časom in pestrim dogajanjem.
V sodelovanju z vsemi osmimi centri za socialno delo celjske regije pripravljajo v Ci-tycentru že peto leto zapored dobrodelno akcijo Obdarujmo otroke v rejniških družinah. Odziv med obiskovalci in tudi zaposlenimi je odličen, v petih letih pa so obdarili skoraj tisoč otrok.
US, foto: SHERPA
Med predstavitvijo letošnjih poslovnih rezultatov
»Če ne upoštevamo Osrednjeslovenske regije, ki s 130 odstotki močno presega državno povprečje razvitosti, potem bo v prihodnjem finančnem obdobju preračunano na prebivalca Zahodna kohezijska regija bolj izdatno podprta pri reševanju razvojnih problemov. Tam bo prišlo 1.260 evrov na prebivalca, pri nas na vzhodu pa 1.160 evrov. Je tudi to eden od razlogov, zakaj se ob vseh vzpodbudah in deklariranemu zmanjševanju razlik med razvojem regij, te razlike le še povečujejo?« se je vprašal celjski župan Bojan Šrot.
Pogled na Malo dvorano Celjskega doma, v kateri so se sestali člani Razvojnega sveta Vzhodne kohezijske regije.
Majhni Sloveniji zadošča skupen operativni program
Premišljeno, da do leta 2020 pri črpanju evropskega denarja ne bi ponavljali napak
CELJE - Člani Razvojnega sveta Vzhodne kohezijske regije so v Celjskem domu govorili o delovnem besedilu osnutka Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo. Ob tem so bile na srečanju, ki se ga je kot enega zadnjih še s polnimi pooblastili udeležil gospodarski minister Stanko Stepišnik, v ospredju priprave programskih dokumentov za izvajanje evropske kohezijske politike na domačih tleh v letih med 2014 in 2020.
Na splošno prihodnje finančno obdobje prinaša Sloveniji 3,24 milijarde evrov, od tega bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada šlo razviti Zahodni kohezijski regiji 855 milijonov evrov, nerazviti Vzhodni kohezijski regiji 1,27 milijarde evrov, Slovenija kot celota pa bo upravičena še do 1,05
milijarde evrov iz Kohezij-skega sklada.
Nova delovna mesta kot končni cilj
Kot poudarjajo na gospodarskem ministrstvu, ki je nosilec črpanja evropskega denarja, bo Slovenija v obdobju 2014-2020 podpirala projekte, ki bodo prispevali k povečanju konkurenčnosti in dvigu dodane vrednosti, internacionalizaciji in zmanjševanju socialno-ekonomskih razlik, zlasti pa k ohranjanju in ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest. Ta so po besedah ministra Stepišnika mogoča tako v proizvodnih kot storitvenih dejavnostih. Ključni izziv v prihodnjih mesecih bo zato povezati projekte, jih enovito potrditi in poskrbeti za izvedljivost, da tik pred letom 2020 ne bomo poslušali enakih zgodb, kot jih zdaj o zatikajočem se iz-
Usklajevanje osnutka operativnega programa naj bi zaključili do konca decembra, tako da bi januarja lahko sledila njegova obravnava na obeh svetih kohezijskih regij, vlada pa naj bi ga sprejela in formalno oddala končno besedilo v Bruselj februarja. Slovenija dokončno potrditev Evropske komisije pričakuje najkasneje v maju. Še prej bo sklenjen Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje do leta 2020. Osnutek je že v drugo popravljen, decembra bo v javni razpravi, nato pa bo sledila potrditev v vladi. Usklajevanje z Evropsko komisijo se bo začelo januarju, dokončen sprejem dokumenta pa je predviden v februarju.
vajanju evropske kohezijske politike v Sloveniji med leti 2007 in 2013. V tem obdobju se je namreč tudi po besedah velenjskega župana Bojana Kontiča jasno pokazalo, kje so bile storjene največje napake in katere postopke je treba poenostaviti, da bo Slovenija v naslednjih letih uspešnejša. Kot je poudarjala večina razpravljavcev, bo to mogoče le, če bo država prisluhnila konkretnim potrebam regij, v njih prepoznala primerjalne prednosti in jih podprla.
Zakaj ne dva
operativna
programa?
Tudi po zadnji seji Razvojnega sveta Vzhodne kohe-zijske regije ostaja temeljni očitek državi, zakaj naj bi v Sloveniji imeli za prihodnje finančno obdobje zgolj en operativni program za črpanje denarja iz evropskih strukturnih skladov. Vzhodna kohezijska regija je namreč soglasna, da bi ločena opera-
NA KRATKO
Ustvarjalno leto
KOZJE - Grad Podsreda v poznojesenskih in zimskih mesecih, razen za najavljene skupine, ni odprt. Svoja vrata bo ponovno odprl predvidoma marca. V minuli sezoni je grad poleg klasičnih ogledov sicer postregel še z več kot 30 različnimi dogodki.
Grad je eden od najpomembnejših objektov romanske arhitekture na Slovenskem, ki obiskovalce skozi sobane in dvorišča popelje v srednjeveški čas. Javni zavod Kozjanski park, ki je upravitelj gradu, ob tem poskrbi, da grad zaživi tudi ob različnih prireditvah. Tako sobe že tradicionalno polnijo razstave, v minuli sezoni so med drugim na ogled postavili razstavo Društva steklarjev Slovenije, fotografije Matjaža Čatra in Ivana Tomšeta, fotografsko razstavo Hrvaške vode, razstavo oblek in steklenega nakita ter slikarsko razstavo Jožeta Marinča. Obiskovalci so lahko spoznavali tudi sodobno arhitekturno tipologijo Kozjanskega ter tradicionalno gradnjo Hrvaškega Zagorja in nacionalnega parka Pelister. Že tradicionalno so grajske prostore in okolico gradu poleti napolnili zvoki glasbil pod okriljem glasbenih seminarjev, prvič pa so na gradu Podsreda organizirali festival ekološke hrane. Svojo ponudbo je predstavilo okoli 25 ekoloških kmetij. Grad Podsreda je sicer le ena od dejavnosti Kozjanskega parka, v katerem so letos do začetka novembra zabeležili 25 tisoč obiskovalcev, kar je za skoraj štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani.
AD
Strelci so praznovali
ŠTORE - Strelsko društvo Kovinar je v soboto obeležilo 50-letnico strelišča, ki ga ima v spodnjih Štorah.
V zadnjih letih so zaprto avtomatsko strelišče obnavljali in prostor opremili, letos so poskrbeli še za novo vodovodno inštalacijo. Zbranim je zgodovino strelišča in strelskega društva predstavil predsednik štorskih veteranov vojne za Slovenijo Srečko Križanec. Organizirani strelci so namreč delovali v Štorah že pred drugo svetovno vojno, od leta 1932. V počastitev 50-letnice strelišča so v soboto pripravili strelsko tekmovanje, na katerem so sodelovale ekipe veteranskih društev in častnikov s celjskega in zasavskega območja.
BJ
Slovenija bo za črpanje evropskega denarja po letu 2014 razdeljena na dve kohezijski regiji, in sicer na bolj razvit zahod in manj razvit vzhod. Vzhodno kohezijsko regijo sestavlja 8 statističnih regij (pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, spodnje-posavska, jugovzhodna Slovenija in notranjsko-kraška) in meri 12.2l2 km2, Zahodno kohezijsko regijo pa 4 statistične regije (osrednjeslovenska, gorenjska, goriška in obalno-kraška) s skupaj 8.061 km2 površine. Glede na povprečje v državi dosega razvitost prve okrog 80 odstotkov, druge pa 120 odstotkov.
tivna programa zagotavljala večjo preglednost pri porabi denarja in preprečevala, da bi se ta prelival med vzhodom in zahodom. A na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z drugimi ministrstvi vztrajajo pri pripravi zgolj enega operativnega programa, čeprav se vsaka država lahko samostojno odloča o tem, koliko jih bo pripravila. Kot je v Celju še zagotovil minister Stepišnik, bo operativni program pripravljen tako, da ne bo posegel v potrjeno delitev denarja med vzhodom in zahodom, zagotovil pa naj bi najrazličnejše načine kombiniranja na ravni enega projekta oziroma programa. Preprosteje povedano mora po njegovem »Slovenija kot relativno majhna država vse ključne razvojne politike izvajati usklajeno na ravni države, hkrati pa mora iskati posebnosti regij in zagotavljati uravnotežen razvoj«.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Za vse, ki se želite naučiti nekaj novega, smo pripravili Zepterjevo Šolo kuhanja.
Prednosti Zepterjeve Šole kuhanja:
•	izboljšali boste svoje osnovne kuharske sposobnosti za zdravo pripravo hrane v posodi, ki omogoča pečenje brez maščobe in kuhanje brez vode,
•	kuharskih sposobnosti vas bodo naučili naši najboljši zastopniki,
•	vsi udeleženci dobijo praktično darilo, poleg tega pa sodelujete tudi v žrebanju za glavno nagrado - Zepterjev set petih nožev,
•	možnost brezplačne udeležbe na kulinarični delavnici z mojstrom Urošem Štefelinom v Vili Podvin v Radovljici, s prenočiščem in polpenzionom za dve osebi.
8
POLITIKA / IZ NAŠIH KRAJEV
»Naredil sem, kar sem napovedoval že pred meseci, ker ne morem izpeljati tega, kar je nujno za zdravstvo. Največja ovira je bila sprejemanje zakonodaje. V Sloveniji ni prave pripravljenosti, da bi sistem postal drugačen in primerljiv z ostalimi evropskimi državami,« je na novinarski konferenci povedal Tomaž Gantar in dodal, da so bila v koaliciji pogosto nasprotna stališča.
Odstop napovedoval že pred meseci
V manj kot tednu vlada ostala še brez drugega ministra - Ker ni mogel uresničiti sprememb, je odstopil minister za zdravje Tomaž Gantar
Minister za zdravje Tomaž Gantar (DeSUS) je v ponedeljek v svoji odstopni izjavi predsednici vlade Alenki Bratušek izpostavil zlasti skrb za sistem javnega zdravstva v državi. Med drugim je zapisal, da mu je že ob težavah pri sprejemanju intervencijskega zakona postalo jasno, da nima možnosti z reformo zagotoviti dodatnega, nujno potrebnega denarja za zdravstvo. Temu v Sloveniji že nekaj let namenjamo bistveno manj denarja od držav, s katerimi se radi primerjamo.
Kot je še poudaril Gantar, je zdravstvo z intervencijskim zakonom po večmesečnem koalicijskem usklajevanju sicer dobilo dodatnih 35 milijonov evrov, a jih hkrati z dvigom stopnje DdV izgubilo najmanj 20 milijonov, ob še vsaj 5 milijonov bo z nepremičninskim davkom, kar 34 milijonov evrov pa bo zdravstvena blagajna v prihodnjem letu izgubila zaradi poplačila plačnih nesorazmerij. »Ob takem nadaljevanju me v resnici skrbi, kje se bodo naši državljani v prihodnje zdravili,« je utemeljeval svoj nepreklicni odstop in dodal, da odgovornosti za vse to ne more prevzeti. Koaliciji namreč ni
uspelo opraviti nujne razprave o reševanju zdravstvenega sistema in minister kolegov ni uspel prepričati, da bi poenotili poglede glede ureditve zdravstva.
Ni bilo prave volje?
Minister Gantar je s prvim predlogom Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se nanaša zlasti na organizacijo dela v zdravstvu, skušal najti kompromis. Že to je pomenilo, da ne bi prinesel dovolj učinkovitih sprememb, s katerimi bi v zdravstvu dosegli želene cilje. Sam je namreč zagovarjal 100-odstotno lastništvo države, vendar veliko bolj gospodarno vodenje javnih zdravstvenih zavodov z jasno opredeljeno odgovornostjo in ločitvijo med upravljanjem in nadzorom. To ne bi pomenilo privatizacije zdravstva, a glede na ostalo veljavno zakonodajo bi končno besedilo zakona lahko prineslo le lepotne popravke. Minister Gantar je še menil, da je skoraj nepremostljiva ovira na poti do večje učinkovitosti zdravstva in celotnega javnega sektorja tudi slab, nestimulativen plačni sistem, saj so javni uslužbenci enako plačani, pa če opravijo veliko ali zelo malo dela.
Pokrajinski muzej Celje vas v sodelovanju z Muzeji Hrvatskog zagorja (Muzej seljačkih buna)
vabi na otvoritev razstave
SPOMiN NA SPOMENiK
(Spomen na Spomenik)
v petek, 29. 11. 2013 ob 17. uri
v Staro grofijo na Muzejski trg 1, Celje.
Prijazno vabljeni!
fffhz
rmjiB»! hrvotsJtflfl
Škodljivo omejevanje zaposlovanja
Le nekaj tednov pred Gantarjevim odstopom so se v celj -ski bolnišnici razveselili začetka gradnje dolgo pričakovanega urgentnega centra, prvega od načrtovanih devetih tovrstnih centrov v državi. Po zagotovilih vodstva bolnišnice nadaljevanje projekta, ki ga financirata Evropska unija in država, zaradi odstopa Gantarja ni ogroženo, saj je pogodba že podpisana in so prvi stroji že zabrneli.
Eden od Gantarjevih razlogov za odstop je bil sicer neuspeh pri prepričevanju vlade, naj ustavi omejevanje števila zaposlenih v zdravstvu, in tudi v celjski bolnišnici opozarjajo, da je omejevanje zaposlovanja kar povprek v zdravstvu škodljivo. Že nekaj časa opozarjajo tudi na določbe Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki so zdravstvenim zavodom odvzele vrsto pristojnosti v zvezi s kadrovanjem. V bolnišnici se z Gantarjem prav tako strinjajo, da bi morala država za zdravstvo nameniti več denarja. Sami so sicer v dokaj dobri finančni kondiciji, a poudarjajo, da večjih rezerv ni več in da bi novo znižanje cen Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pomenilo povečanje raznih tveganj v poslovanju. Sicer pa si v celjski bolnišnici na mestu zdravstvenega ministra želijo človeka z jasno vizijo slovenskega zdravstva, ki bo uspel ne le ohraniti nivo zdravstvenega varstva, ampak omogočil tudi njegov razvoj. »Še bolj pomembno pa se nam zdi, da se pomena urejenega zdravstva za državljane te države zave tudi slovenska vlada,« so še zapisali.	AD
Varčevanje zaradi varčevanja?
Gantar kot zagovornik javnega zdravstva ni mogel razumeti nasprotovanja koncesionarjem v delu koalicije in sindikatih, skrbelo ga je obvladovanje naraščajočih stroškov v zdravstvu, na katerega se Slovenija ob gospodarski in finančni krizi, ki je zajela tudi večino drugih držav, ni ustrezno pripravila. Prav tako tudi varčevalni ukrepi, za katere se včasih
zdi, da gre zgolj za »varčevanje zaradi varčevanja«. Slovenija je danes po številu zaposlenih v zdravstvu kar za četrtino pod povprečjem Evropske unije, po številu zdravnikov pa še bistveno nižje na lestvici. A v zdravstvu ne manjka le zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, v ministrstvu Gantar ni imel niti ljudi in dovolj drugih sredstev za boj proti korupciji.
IVANA STAMEJČIČ
Odzivi stroke
Na odstop ministra za zdravje Tomaža Gantarja so se že v nekaj urah odzvali v številnih stanovskih in civilnodružbe-nih organizacijah, povezanih z zdravstvom. Zvečine so se strinjali, da je njegov odstop skrb vzbujajoč.
Sama Fakina, generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je Gantarjev odstop presenetil. »Trenutne razmere v zdravstvenem sistemu zahtevajo hitre in preudarne spremembe,« je poudaril in dodal, da so bile številne rešitve, ki jih je pripravil Gantar, po njegovem korak v pravo smer. Ta pa je, da bi lahko državljanom še naprej zagotavljali finančno vzdržen in učinkovit zdravstveni sistem.
Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, se boji, da Gantarjev odstop za sistem zdravstva ne pomeni nič dobrega. Zaradi njega bodo namreč zastale nujne reforme, ki pa morajo biti sprejete zaradi finančne podhranjenosti zdravstvenega sistema.
Erik Brecelj iz Civilne iniciative zdravnikov je menil, da bi to moral biti hud alarm za predsednico vlade Alenko Bratušek in za državljane, saj je Gantar z odstopom pokazal, da se v zdravstvu v Sloveniji preprosto ne da ničesar spremeniti.
Konrad Kuštrin je kot predsednik sindikata zdravnikov Fides ocenil, da je skrb vzbujajoče, »če v zdravstvu človek, ki je kar se izvršilne oblasti tiče najmočnejši, ne more ničesar spremeniti«. Tudi v sindikatu že leta opozarjajo, da »so znotraj zdravstva skupine, ki jim spremembe niso v interesu«.	IS
NA KRATKO
Udeležencev ne manjka
VOJNIK - V občini, ki je uspela na evropskem mladinskem natečaju za inovativne podjetniške ideje, izvajajo že tretji teden 30-urne delavnice. Poleg Vojnika sodelujejo v projektu tri sredozemske občine - s Sicilije, z Malte in s Krete. Gre za del širšega projekta Mladi v akciji.
V	Vojniku s prvim odzivom svojih občanov za udeležbo na brezplačnih delavnicah niso bili zadovoljni, v roku se jih je prijavilo komaj pet. Zaradi čim večje udeležbe so se nato povezali še z zavodom za zaposlovanje in mladinskimi društvi, tako da sodeluje v delavnicah dvajset udeležencev. Večina jih je iz občine Vojnik, posamezniki iz Celja in Štor. V delavnicah bodo med drugim spoznali, kako se ustanovi podjetje, vire financiranja, in se seznanili s področjem inovacij. Udeleženci delavnic so stari od 25 do 35 let, med njimi so absolventi fakultet, nekaj zaposlenih, ki bi radi šli na svoje, in nekaj nezaposlenih.
BJ
Priložnost za preizkus
CELJE - Ob močnem deževju konec tedna so se številni spraševali, ali jo je tokrat mesto dobro odneslo zaradi pro-tipoplavnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti območja na porečju Savinje.
Čeprav protipoplavni ukrepi na porečju Savinje, ki jih izvajajo delavci družbe Nivo Eko na območju Luč, Celja z zaledjem in Laškega, še zdaleč niso končani, malo boljšo poplavno varnost že prinašajo. V Celju neposredne poplavne ogroženosti sicer ni bilo, je pa bilo v nevarnosti območje Špice. Namestnik poveljnika štaba civilne zaščite Danilo Praprotnik je pojasnil, da so poklicni gasilci z delavci Nivoja zaprli iztočno loputo na Ložnici, tako da voda ne bi mogla na območje Špice. Vodostaj je bil sicer povišan, a še precej pod kritičnim, zato so ta ukrep izvedli preventivno in tudi zato, da preizkusijo model, ki bo za zagotavljanje poplavne varnosti veljal na tem območju v prihodnje. Obstoječo loputo so namreč dogradili z dodatnimi elementi, zadnja dela pa so delavci končali prejšnji teden, tako da je bila tokratna visoka voda »idealna« za preizkus delovanja lopute.
IS
Šentjurčani med najboljšimi
ZREČE - V kulturnem domu je bilo v nedeljo državno srečanje izbranih skupin ljudskih pevcev in godcev z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo. Na prireditvi je nastopilo trinajst skupin iz različnih krajev Slovenije, med njimi so bili iz naših krajev godci mladinske folklorne skupine Lintvar iz Šentjurja.
Na državnem srečanju so dali poudarek mlajšim skupinam, ki povezujejo stare od približno dvajset do petdeset let. Izbrali so jih na območnih srečanjih skupin po vsej Sloveniji, njihove posnetke je nato ocenila državna strokovna spremljevalka in najboljše predlagala za nastop na državnem srečanju. Na začetku prireditve je kot gost nastopila skupina Ljudski godci Tepanje, ki je na državnem srečanju v preteklih letih že nastopila.
BJ
Skupno nadzorništvo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Poslovno-obrtna cona Mestinje Bohor se polni. Včeraj je v njej svoj nov poslovni objekt odprlo Elektro Celje.
V	Elektru Celje so se na podlagi analiz in v luči racionalizacije poslovanja odločili za reorganizacijo, ki med drugim zajema združevanje nadzorništev. Ker bi bila objekta dosedanjih nad-zorništev v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini nujno potrebna temeljite prenove, so se v podjetju odločili, da ju združijo v povsem novem objektu. Vanj so iz Rogaške Slatine preselili tudi sedež elektro montažne skupine. Kot so nam sporočili, je Mestinje primerna lokacija, saj je med obema krajema, logistično pa bo iz Mestinja lažje pokrivati tudi območje proti Podčetrtku in Bistrici ob Sotli. Za občane sprememba po zagotovilih Elektra Celje ne bo predstavljala bistvenih novosti, za naložbo pa je podjetje sicer odštelo okoli milijon evrov.	AD
Deseti dobrodelni koncert
MOZIRJE - Z naslovom Verjamem vate so v Župnijski karitas Mozirje Šmihel pripravili nov dobrodelni koncert.
V	mozirskem kulturnem domu se je predstavilo več kot 150 nastopajočih, ki so z glasbo in s petjem podarjali majhen žarek upanja. Številnim zbranim, ki so zapolnili dvorano, je kot slavnostni govornik spregovoril pater Miha Majetič, ki je prepričan, da je potrebno v vseh ljudeh iskati tisto, kar je dobro, jim biti pripravljen podati roko ter pomagati v stiski ali se z njimi veseliti oziroma jokati. Organizatorji koncerta oziroma prostovoljci, ki jih vodi Alenka Brezovnik, bodo zbran denar znova razdelili pomoči potrebnim.	US
Po ukrepih pride ... voda!
Stanje na terenu se je po protipoplavnih ukrepih za nekatere celo poslabšalo - Ministrstvo občanom in občini ne odgovarja
Ob visokih vodah se Savinja po novem z veliko hitrostjo razlije naravnost proti hišam. Tudi prejšnji konec tedna se je voda razlila in dosegla cesto pri hišah. Lani je prišla do vrha škarpe ob hiši, ki je visoka 1,7 metra.
Laščani so na protipo-plavne ukrepe čakali leta. V tem času so bili nemalokrat poplavljeni. Če je samo mesto zdaj bolj varno pred visokimi vodami, pa na vseh območjih v občini še zdaleč ni varno. Pristojni pravijo, da pro-tipoplavni ukrepi še niso dokončani, prizadeti krajani pa so prepričani, da ukrepi niso bili dovolj dobro premišljeni oziroma da to, kar je narejeno, še zdaleč ni dovolj za proti-poplavno varnost.
Božidar Peklar živi na Marija Gradcu že šestdeset let. Pravi, da nikoli niso imeli toliko težav z visokimi vodami kot v času po ureditvi marijagraškega
ovinka. Ta del je bil sicer za ureditev poplavne varnosti v Laškem nujen in mesto je bilo pod vodo velikokrat tudi zaradi ovinka. Peklar trdi, da je zdaj za tri hiše, tudi za njegovo, situacija še bistveno slabša: »Voda se je prej bolj razlila. Zdaj pa dobimo dobesedno curek vode v hišo. Voda je bolj deroča.« Dodaja, da je za to območje stanje za 50 odstotkov slabše, kot je bilo, saj imajo kar naprej vodo pri hiši. Tudi ta konec tedna, ko je močno deževalo je bilo tako: »To, da je Savinja prestopila breg, je zdaj že praktično normalno. Kadar močno dežuje, se to vedno zgodi. Voda se je tokrat razlila do ceste.«
To območje je poplavno že leta. Kljub temu se Peklar ne namerava seliti, čeprav je o tem v preteklosti ne le razmišljal, ampak imel praktično že vse pripravljeno za gradnjo nove hiše. Zdaj pa ima takega dela že dovolj: »Na občini so predlagali, da bi hišo odkupili. Če mi postavijo novo, kot je ta, se preselim. Ampak sam hiše ne bom več zidal. V to sem vložil toliko, da bi že tri lahko postavil.«
Strah in stroški
Peklar se ne spominja, da bi pred desetletji prav tako pri vsakem malo večjem nalivu trepetali. Danes je zgodba drugačna. Skoraj vsako leto imajo vodo vsaj v kleti oziroma delavnici. So se pa na to vsaj malo pripravili, razlaga: »Zdaj smo že navajeni. Kar lahko, umaknemo. Je pa normalno, da nas je strah. Ko tako dežuje, sem celo noč pokonci in gledam, kako voda narašča.« Tako je bilo tudi ta konec tedna. Peklarjevi so pospravili in umaknili, kar
so lahko, potem so celo noč gledali vodo.
Ker se stoletne vode vrstijo bistveno hitreje kot v stotih letih, je imel Peklar samo s poplavami že veliko škode. Samo okolico hiše je dvakrat popolnoma uničilo. Čeprav sta s sosedom na težave, še preden so uredili marijagraški ovinek, stalno opozarjala, se ni premaknilo nič. Tako sta sama naredila nasip, ki je vodo odrinil stran od hiš. Prej se je namreč Savinja razlila in je voda pritekla za hišo. Po izvedbi del na marijagraškem ovinku pa nasip nima več take vloge, saj voda priteče neposredno proti hiši.
Opozarjanje ne pomaga
Peklar se zaveda, da za tako stanje niso krivi proti-poplavni ukrepi, ampak dejstvo, da jih niso dokončali. Če bi ovinek uredili do kon-
ca, bi tudi njihov problem rešili. Na to je opozoril že večkrat in pisal na ministrstvo. Pravi, da so bili predstavniki ministrstva tudi na terenu: »Bili so tu in so videli, da so ga s tem ovinkom (marija-graškim, op. p.) polomili. Že marca so obljubili, da bodo naredili nasip. Nismo dobili pa niti odgovora.« Tudi žena Irena je pisala na ministrstvo pred enim mesecem, vendar odgovora ni.
Investitor protipoplavnih ukrepov je ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki ga je na težavo krajanov Marija Gradca po prestavitvi marijagraškega ovinka opozorila tudi občina. Samo v zadnjem letu so na ministrstvo glede tega poslali devet pisem, odgovora pa niso dobili. V tem času so v Ljubljani zamenjali tudi vodjo projekta, kar še dodatno otežuje komunikacijo, razlagajo na občini.
Ministrstvo
zagovarja
narejeno
Na ministrstvu zavračajo navedbe krajanov, da je stanje na terenu za nekatere slabše, kot je bilo. Zapisali so, da so dela prve faze in prve etape, to je ureditev marija-graškega ovinka in ureditev izlivnega dela Lahomnice, izvedli po projektni dokumentaciji in izdanem gradbenem dovoljenju. »Glede na dejstvo, da je bilo za izvedbo del izdano gradbeno dovoljenje, se ne moremo strinjati,
Občina Laško je opozorila tudi na meteorski kanal pri gostilni Bezgovšek. Od izvajalca, to je Nivo-eko, zahtevajo, da na kanal, ki se izteka v Savinjo, namestijo zaklopke, ki bi preprečevale vdiranje vode v kanal, kadar je Savinja visoka. Kot so nam povedali na občini, investitor trdi, da to ni bil del projekta. O tem naj bi se tako še pogajali. So pa na občini prepričani, da prejšnji konec tedna v podvozu v Marija Gradcu ne bi bilo nič vode, če bi bile zaklopke nameščene na kanalu.
da je bila z izvedenimi deli protipoplavna varnost za posamezne objekte zmanjšana (sicer upravni organ ne bi izdal gradbenega dovoljenja). Dejstvo pa je, da je za popolno poplavno varnost vseh objektov v Laškem potrebno izvesti tudi preostale faze ureditev.« Dodali so še, da mora projektant pri posameznem projektu upoštevati vse ukrepe, ki so na porečju predvideni: »Zato menimo, da so govorice strokovno neutemeljene.«
Peklarjevim pa to ne bo nič pomagalo pri naslednjem deževju. Takrat bodo pač spet gledali vodo in umikali svoje stvari v višja nadstropja. Kdaj naj bi protipoplavne ukrepe na tem območju zaključili, še ni znano.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Krajani so prepričani, da bi veliko pripomoglo, če bi strugo pogosteje očistili. Božidar Peklar pa razlaga, da je pri tem veliko »izgovorov«: »Struge ne pustijo čistiti ornitologi in ribiči. Ptiči so več vredni kot mi. Še otok so naredili, da so lahko ptiči tam zasidrani. Ne vem koliko kubičnih metrov peska je zato ostalo v Savinji. Ribiči pa tudi ne pustijo čiščenja. Pravijo, da ne smejo nič čistiti, ko se ribe drstijo. Če pa plačajo odškodnino, pa lahko delajo. Zanimivo.«
Božidar Peklar pri nasipu, ki sta ga s sosedom sama uredila. Tako sta se zaščitila še pred izvedbo marijagraškega ovinka. Danes nasip ne pomaga prav veliko, ker voda drugje priteče.
Pomisleki ob ukrepih
V Lučah je izvajalec, celjsko podjetje Nivo Eko, v okviru celovitega protipoplavnega urejanja Savinje poleti zaključil prvo etapo, v okviru katere so uredili sotočje Lučnice in Savinje.
Protipoplavni ukrepi, ki se v okviru kohezijskega projekta »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi« izvajajo na območju občine Luče, so razdeljeni v dve etapi. Prva etapa obsega dela na sotočju rek Lučnice in Savinje do vojaškega mostu, druga etapa pa dela ob Savinji od vojaškega do Juvanovega mostu. Skladno z deli sta bili vloženi tudi dve vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerima pa se vse bolj zapleta. Domačini so nezadovoljni z izvedbo prve etape, kar je šlo tako daleč, da se je stranski udeleženec v
postopku pritožil na že izdano gradbeno dovoljenje. Pritožbo je Upravna enota Mozirje odstopila ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki pa o pritožbi na drugi stopnji še ni odločilo.
Za drugi del tudi po več javnih obravnavah investitor, ministrstvo za kmetijstvo in okolje, še vedno ni dosegel soglasja z lastniki zemljišč. V ministrstvu pojasnjujejo, da »za obe etapi vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja (in pravnomočnosti) Upravna enota Mozirje. Postopka še nista zaključena, zato je edina pristojna za dajanje izjav v tem trenutku upravna enota.« Dodajajo še, da je bila vsa projektna dokumentacija (za obe etapi) izdelana v skladu z veljavnim prostorskim aktom »Uredba o državnem prostorskem načrtu za ureditev
regionalne ceste Radmirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče«, zanjo pa so bila pridobljena vsa potrebna soglasja. Sicer so v kmetijskem ministrstvu na upravno enoto naknadno posredovali tudi vse zahtevane dopolnitve vloge in pojasnila v predpisanih oziroma zahtevanih rokih.
V mozirski upravni enoti pravijo, da je bila projektna dokumentaciji dopolnjena, gradbenega dovoljenja pa še niso izdali. O izdaji gradbenega dovoljenja za drugo etapo še ni odločeno, saj sedaj pregledujejo dopolnjeno vlogo. V UE še dodajajo, da je problemov v zvezi z izvedbo več, stranski udeleženci postopka se predvsem ne strinjajo s strokovno rešitvijo, prikazano v projektni dokumentaciji.
US
NE PREZRITE
Preberite še zgodbi o plazu, ki je ob nedavnem deževju ogrozil hišo pri Zidanem Mostu in o tem, kako so gasilci reševali človeka iz narasle Voglajne.
strani 36-37
V proračunu Dobja denar za nakup novega službenega vozila ni bil predviden. Ker se župan med upravljanjem vodovoda vozi po hribovitih in slabih cestah, povračilo kilometrine pa ne zadošča niti za stroške goriva, se mu zdi vožnja z njegovim zasebnim vozilom nesmiselna. Stroški registracije in občasnega vzdrževanja po njegovem mnenju ne bodo občutno presegali stroškov, ki jih je občina imela z izplačevanjem kilometrine. Točnega izračuna, koliko bodo znašali, na občini še nimajo.
Župan občini prodal avto
Osebno vozilo kot darilo ali breme občini?
DOBJE - Ob obravnavi zaključnega računa proračuna za leto 2012 je bilo na občinskem svetu kar nekaj vroče krvi glede službenega vozila občine. Po okvari starega službenega vozila je namreč župan za službene namene občini prodal svoj osebni avtomobil, in sicer za en evro. Pri tem kupo-prodajnem poslu je z občino sklenil tudi pogodbo. Zakaj je to storil, je pojasnil svetnikom, ki so imeli zanj kar nekaj vprašanj.
Občina Dobje je do leta 2011 imela službeno vozilo, ki ga je po škodi v prometni nesreči
prodala. Zanj je od zavarovalnice prejela okoli 1.800 evrov. Po odprodaji je župan Franc Leskovšek, ki upravlja tudi z vodovodom, za vožnjo do mesta kloriranja in nadzora prostega klora na Lipi in Bohorju uporabljal svoje vozilo in si pisal evidenco voženj. Lani poleti pa je z občino sklenil pogodbo in nanjo prepisal svoje starejše osebno vozilo, katerega vrednost sam ocenjuje med okoli 1.000 in 2.000 evri.
Občinski svet pred sklenjeno pogodbo župana z občino po besedah svetnice Natalije Plemenitaš Fuchs ni bil seznanjen z županovo potezo,
čeprav je po njenem prepričanju to tema, o kateri bi morali razpravljati. »Marsikdo bi star avto rad podaril občini in s tem nanjo naprtil vzdrževanje in tehnični pregled,« je dejala.
Kilometrina premalo že za gorivo
Župan je pojasnil, da se je za sklenitev pogodbe odločil, ker so bili prevozi z njegovim osebnim vozilom in povračilo potnih stroškov za poti, na katere se dnevno poda zaradi upravljanja z vodovodom, zanj neracionalni. Z Zakonom o uravnoteženosti javnih financ
se je znesek za povračilo kilometrin še znižal in po Leskov-škovih besedah ni zadoščal niti za pokritje stroškov goriva, kaj šele za kaj drugega. »Več kot leto sem za službene namene vozil s svojim osebnim vozilom in imel pri tem veliko izgubo. Kilometrina, ki je mesečno glede na število prevoženih kilometrov znašala od 180 do 250 evrov, pa se mi je upoštevala še pri dohodnini in s tem pri plačilu višjih davkov.« Zato se je torej župan odločil, da občini avto podari, in je tako sklenil z občino prodajno pogodbo z odkupno ceno avtomobila v višini enega evra. Pogodba ima tudi klavzulo, po kateri lahko župan v primeru odprodaje tega avtomobila uveljavlja predkupno pravico po isti ceni.
Ostali člani občinskega sveta se v razpravo niso resneje vključevali. Karl Čadej je dejal, da bi županovi pobudi za nakup vozila svetniki prisluhnili in da zaradi male vrednosti pogodbe pri tem tem ne vidi težav. Je pa bilo med pojasnili župana kar nekaj humornih dovti-pov ostalih svetnikov, tudi v smislu, da je darilo v obliki starega avtomobila lahko medvedja usluga za obda-rovanca. Župan pa je dejal, da vozilo dobro služi in da z njim ni posebnih stroškov vzdrževanja.
Natalija Plemenitaš Fuchs je že v preteklem mandatu opozarjala na nesmotrno uporabo službenega vozila in neustrezno vodenje evidence potnih nalogov. »Ne vem, kaj naj bi še naredil za to občino,« je na njene očitke odgovoril Leskovšek in zatrdil, da za lastne prevoze uporablja svoj avto, s katerim se vozi tudi, kadar mora službeno na daljše poti, saj službeno vozilo nima vinjete.
TINA VENGUST Foto: arhiv NT (SHERPA)
LASTNA PREKAJEVALNICA v PLANETU TUS Celje
Izbrani kosi 100% slovenskega mesa, narejeni po tradicionalni metodi:
r
• v
1. ROČNO SOLJENJE - mesu so dodani le sol, poper in začimbe, brez konzervansov, aditivov ali ojačevalcev okusa.
2. ZORENJE - meso pridobi po treh tednih skrbnega prelaganja in zorenja v kadeh sočnost, žlahtnost in značilno aromo.
3. DIMLJENJE MESA -
skrivnost tradicionalnega okusa je v pravilnem postopku: počasno prekajevanje z bukovimi drvmi z vejico brina.
Privoščite si sveže prekajene mesne dobrote: domače klobase, krače, vratovino, šunko in rebra.
NA KRATKO
Adventni venec združuje krajane
DOBRNA - Fantje z Zavrha, sekcija za ljudske običaje pri turističnem društvu, so tudi letos izdelali adventni venec s premerom štirih metrov in pol. Venec bo krasil središče občine ves december, poleg tega pa bo na prireditvah vsako nedeljo do božiča združeval domačine.
Kot je povedal Darko Vršnik, je devet članov sekcije za ljudske običaje adventni venec izdelovalo okoli 160 ur, zanj pa so potrebovali dve traktorski prikolici vej jelke in smreke. V teh dneh bodo venec okrasili z božjim lesom, pentljami in svečami. Blagoslovili ga bodo to nedeljo, ko bodo nastopili pevci cerkvenega pevskega zbora, učenci tamkajšnje osnovne šole pa bodo s prodajo svojih izdelkov zbirali denar za šolski sklad. Ob adventnem vencu bo vsako naslednjo nedeljo do 22. decembra kulturni program in božični sejem, za kar bodo poskrbeli domači javni zavodi in društva. Prvič doslej pa bo otroke navduševala pravljična vasica.
TV
Pete obrusili ob petletki
ŠENTJUR - Folklorna skupina Blagovna je ob peti obletnici minulo soboto v večnamenski dvorani v podružnični osnovni šoli Blagovna pripravila samostojni koncert z gosti.
Folklorna skupina, ki je sestavljena iz desetih parov plesalcev in treh muzikantov, je doslej naštela več kot sto nastopov doma in v tujini. Med drugim se je letos uvrstila tudi na regijsko tekmovanje folklornih skupin. Plesalce in glasbenike vodi Katka Pavlič, vse pa družita želja po ohranjanju kulturne dediščine in veselje do plesa in petja. Tokrat ni manjkalo plesov in običajev s Kozjanskega, premierno pa so predstavili plese iz Prekmurja. V goste so povabili šentjursko in celjsko folklorno skupino, otroško folklorno skupino z Dolge Gore in Ljudske pevke iz Gradeža.
TV
Srečanje starejših
REČICA OB SAVINJI - Tudi na letošnjem srečanju starejših, ki ga vsako leto pripravijo v občinski upravi, se je zbralo precejšnje število občanov, ki so dopolnili 70 in več let.
Nedeljsko srečanje v rečiški osnovni šoli so po maši popestrili s prijetnim kulturnim programom. Udeležencem je župan Vinko Jeraj predstavil realizirane naloge občine, ravnatelj OŠ Peter Podgoršek pa je občanom zaželel prijetno bivanje v prostorih, kjer nabirajo učenost vnuki in pravnuki. Ob tej priložnosti so najstarejšima udeležencema, 90-letni Ani Kolenc iz Nizke in 89-letnemu Alojzu Goveku s Trnovca, izročili spominski šopek.
US
Dobrodelni v društvu
ŠOŠTANJ - Člani Turističnega društva Topolšica podeželje so minuli teden pozivali občane, naj v dom krajanov prinesejo čimveč hrane z daljšim rokom uporabe.
V društvu namreč opozarjajo, da je v občini vse več posameznikov, ki potrebujejo pomoč. Želijo jim pomagati predvsem z najnujnejšim torej hrano. V društvu so zadovoljni z odzivom ljudi, še bolj pa z izkupičkom druge akcije. Do včeraj so namreč zbirali tudi star papir in zamaške, akcijo pa so pripravili za svojo krajanko, malo Dorotejo iz Skornega.
US
Odlično obiskana predavanja
VITANJE - V društvu kmetic Lipa redno pripravljajo predavanja na različne teme. Zadnje, ki je bilo pred nekaj dnevi, je bilo namenjeno demenci.
Kot je povedala predsednica društva Jožica Kuzman, so se za to temo odločili zaradi vse večjega števila takšnih bolnikov in njihovih svojcev. Predavala je Sabina Sajtl. Med drugim je predstavila porast te bolezni, njene značilnosti in kako ravnamo s takšnim bolnikom. Predavanje, ki je bilo v vesoljskem centru, je bilo odlično obiskano, udeležili so se ga tudi drugi občani, ki niso člani društva. Društvo Lipa je letos pripravilo že predavanje o pravilnem izdelovanju in sušenju salam ter o dišavnicah in začimbah, naslednje predavanje bo predvidoma na temo govejega mesa. Predavanja so nasploh dobro obiskana.
NA KRATKO
Obvoznice očitno (še) ne bo
LUČE - Po nasprotovanjih nekaterih občanov je očitno projekt obvoznice skozi kraj zastal za prihodnji dve leti.
V občini je sicer država že večinoma izvedla protipoplavni del projekta obvoznice Luče, cestni del pa bo očitno miroval še vsaj dve leti. Vsaj tako je mogoče sklepati po sprejetju državnega proračun za leti 2014 in 2015, v katerem je za zdaj država za dve leti ustavila vse projekte, ki jih vodi Direkcija RS za ceste. Teh je menda več kot 700. V občini vseeno končujejo izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
US
Dražja zimska služba
VRANSKO - Občina vsako leto uskladi cene storitev zimske službe z indeksom rasti življenjskih stroškov. Svetniki so na zadnji seji potrdili dvig cen za 1,4 odstotka, kolikor so po statističnih podatkih v zadnjem letu tudi narasli življenjski stroški.
Lansko sezono so cene zimskih storitev znašale 30 evrov za uro pluženja in 27 evrov za uro posipanja, občina pa je zaradi dolge in snežene zime porabila rekordno veliko finančnih sredstev. Za storitve zimske službe, ki jo na Vranskem opravljajo različni pogodbeni izvajalci, je morala odšteti več kot 100 tisoč evrov. Letošnjo sezono bodo Vranšani za uro pluženja odšteli 33,46 evra in za uro posipanja 30,42 evra.
ŠO
VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.0.0._
Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: iiifo@vo-ka-celjB.si www.vo-ka-CBlje.si
Služba »a prijavo okvar: Q3/ 42 5Q 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Srečanje veteranskih družin
PREBOLD - V spomin na čas osamosvajanja Slovenije je vsako leto v Spodnji Savinjski dolini srečanje družin, ki so v letih 1990 in 1991 skrivale in hranile orožje teritorialne obrambe, sekretariata za ljudsko obrambo in takratne žalske postaje milice, ki ga je hotela v svoja skladišča odpeljati Jugoslovanska ljudska armada.
Srečanje je letos v drugi občini. Potem ko je bilo lani v žalski, je bilo v letos Planinskem domu pod Reško planino v Marija Reki. O osamosvojitvenem času in velikem domoljubnem dejanju družin je v petek spregovoril Adi Vidmajer, takratni poveljnik Območnega štaba TO Žalec in sedanji predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, v imenu družin, ki so skrivale orožje, pa je zbrane nagovoril domačin Drago Lobnikar. Danes sta v občini Prebold še dve takšni družini, v vsej dolini pa jih je 11.
ŠO
Plesni uvod v veseli december
RADEČE - V mestnem središču so že postavili novoletno razsvetljavo, ki jo bodo prižgali to nedeljo. Po prižigu bo sledil tradicionalni plesno-glasbeni dogodek Oranžna noč, ki ga pripravljajo domače mažorete.
Prižig novoletnih lučk v Radečah bo tudi tokrat spremljalo živahno trgovanje na tržnici. Na 12 stojnicah se bo s pridelki in z izdelki domače in umetnostne obrti predstavilo okoli 24 ponudnikov, večinoma okoliške kmetije, zavodi in društva. Dogajanje se bo nato preselilo v Športno dvorano Radeče, kjer bodo usklajene plesne korake predstavile mažorete. Te so septembra na evropskem prvenstvu na Češkem v različnih kategorijah kar šestkrat stopile na stopničke.
TV
Gasilci lastniki doma
GORNJI GRAD - Svetniki so na Prostovoljno gasilsko društvo Bočna brezplačno prenesli lastništvo krajevnega gasilskega doma.
Dom leži ob glavni cesti skozi kraj, gasilci pa so njegov edini uporabnik. Za objekt, ki ga uporabljajo za svoje potrebe, skrbijo kot dobri gospodarji, so gasilci navedli v prošnji za prenos lastništva. Postopek za brezplačni prenos bodo izvedli v Občini Gornji Grad.	US
Cesta nie več čez dvorišče
Med Šentvidom in Spodnjo Ponkvico zdaj varneje
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je po več letih končala obnovo ceste med Šentvidom in Spodnjo Ponkvico. Zaradi zahtevnosti del so projekt razdelili v več etap, prav zadnja je bila najzahtevnejša.
Občinska cesta vodi do številnih naselij tako v šmarski kot šentjurski občini, marsikdo pa jo uporablja tudi kot bližnjico do avtocestnega priključka v Dramljah. Cesta je tako zelo obremenjena. Ker je bila preozka, je bila nevarna, prav tako je bila zelo poškodovana. Obnova je bila nujna.
Trije novi odseki
Občina je denar za projekt, po besedah župana Jožeta Čakša vreden okoli pol milijona evrov, v večini pridobila od države, iz 23. člena Zakona o financiranju občin, ki predvideva sofinanciranje naložb v lokalno javno infrastrukturo. Že leta 2009 je začela pripravljati vso potrebno projektno dokumentacijo, pridobiti je bilo treba številna soglasja Zavoda RS za varstvo nara-
ve in Agencije RS za okolje, občina je tudi odkupila več zemljišč. Novo podobo so dobili trije odseki v skupni dolžini skoraj kilometer in pol. Najprej so obnovili odsek med Šentvidom in Bodrišno vasjo, zatem med Spodnjo Ponkvico in mejo z občino
Šentjur, pravkar pa še odsek mimo domačije Senica. Prav ta etapa je bila najzahtevnejša in najtežje pričakovana. Cesta je na tem območju vodila praktično čez dvorišče domačije, ob čemer je bila tudi precej ovinkasta. Tako so jo prestavili v dolino, ob
potok. Poseg je med drugim zato zahteval delno prestavitev potoka in izgradnjo novega mostu, ta del projekta pa je stal okoli 300 tisoč evrov. Še bolj kot vozniki, ki cesto vsakodnevno uporabljajo, se pridobitve veseli Milan Seni-ca. »Dolgo smo čakali na to. Težki tovornjaki zdaj nič več ne vozijo čez dvorišče, tako je končno mir pri hiši. Vsako leto so nam tovornjaki po dvakrat ali trikrat odnesli rob strehe,« pravi. Cesta vodi zdaj pod domačijo, sledu o nekdanji cesti praktično ni več. Na občini tehnični prevzem ceste pričakujejo v začetku decembra. Zatem jo bodo tudi uradno in slovesno predali namenu.
AD, foto: GrupA
Cesta je zdaj širša in bolj ravna, predvsem pa ne vodi med hišo in gospodarskimi objekti Milana Senice.
Križi in težave na poti do
prave vzgoje
Slomškov simpozij z največjo udeležbo doslej
ŠENTJUR - Ljudska univerza je s podporo občine in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport že peto leto zapored v Slomškovi roj -stni hiši v Unišah pri Ponikvi pripravila Slomškov simpozij. Osrednja pozornost je bila namenjena premisleku o Slomšku kot vzgojitelju, učitelju in njegovem vplivu na slovensko družbo in družino.
»Vsak dober nauk več velja kot zlato in srebro.« To je le ena misel Antona Martina Slom-
ška. Njegova vzgojna načela so po prepričanju direktorice Ljudske univerze Šentjur Jelke Godec aktualna še danes, ko osnovne vrednote vzgoje izgubljajo pomen. Da bi jih približali širši javnosti, so na LU Šentjur pred petimi leti organizirali prvi simpozij.
Letošnji je bil za razliko od prejšnjih predvsem pedagoško obarvan, saj so bili predavatelji v prvi vrsti priznani pedagogi s številnimi izkušnjami v šolski praksi. S predavanji so poskušali odgovoriti na teža-
ve pri vzgoji otrok, s katerimi se soočajo tako njihovi starši kot učitelji, in se tako dotaknili teme, ki se je izoblikovala že na lanskem simpoziju. Na simpoziju, ki sodi v katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, je sodelovalo največje število prijavljenih doslej. Referatom je prisluhnilo več kot 60 udeležencev.
Namesto o pravicah o dolžnostih
Častni pokrovitelj letošnjega simpozija je bil dr. Milan Zver, ki je med drugim spregovoril o smernicah za šolski sistem, ki jih Slovenija dobiva iz Evropske unije. O Slomšku z vidika vzgojnih ciljev in
vrednot je govoril upokojeni profesor pedagogike dr. Ivan Rojnik. Poudaril je, da je za učinkovitost vrednot pri vzgoji treba upoštevati zgodovinski, filozofski, psihološki, eksistencialni, moralni in pedagoški vidik vrednot. Pedagoga Marko Juhant in Simona Levc sta udeležencem približala sistem vzgoje, ki v ospredje postavlja spremljanje otrokovih dolžnosti in oceno dela ter rezultatov, ki ne potrebuje motiviranja, stalnega nagrajevanja in spodbujanja. Zakonsko plat neprijetnih situacij, s katerimi se srečujejo šolniki, pa je predstavila mag. Gordana Možina z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
TINA VENGUST
Foto: LU Šentjur
Predavatelja Simona Levc in Marko Juhant ter direktorica Ljudske univerze Šentjur Jelka Godec
Kot poudarjajo na Ljudski univerzi Šentjur, je imel Slomšek v življenju več poslanstev - bil je narodni budi-telj, duhovnik, škof, učitelj in vzgojitelj družin ter mladine, pesnik in pisatelj, predvsem pa velik človek, ki je med ljudmi utrjeval narodno zavest in poglabljal vero. Vse njegove vloge so navdih simpozijem. Ti se enkrat dotikajo socioloških, drugič zgodovinskih, tretjič slavističnih in kulturnih, zadnji dve leti pa predvsem pedagoških tem.
Socialna stiska vse večja
Na žalski Rdeči križ se obrača vse več prosilcev - Kot odgovor na razmere bo konec leta začela delovati socialna kuhinja
ŽALEC - Vse večja brezposelnost in vse dražje osnovne življenjske potrebščine vedno več Slovencev prisilijo, da pomoč poiščejo pri humanitarnih organizacijah. Ena takšnih je tudi Območno združenje Rdečega križa Žalec, ki pomaga in skrbi za dostojno življenje prebivalcev Spodnje Savinjske doline. Hrano, po kateri je poleg plačila položnic največ povpraševanja, prejme trikrat letno iz intervencijskih zalog Evropske unije, v preostalih primerih jo nakupi s pomočjo vplačanega denarja pri igrah na srečo.
V drugi polovici novembra je žalski Rdeči križ tretjič letos delil hrano iz intervencijskih zalog Evropske unije. V primerjavi z drugo delitvijo se je število socialno ogroženih povečalo za 10 odstotkov. Sekretar na žalskem Rdečem križu Matjaž Črešnovar pri prosilcih pomoči opaža vse večje socialne stiske: »Ljudje nimajo služb in s tem rednih dohodkov, da so razmere še toliko slabše, je med prosilci za prehrambene pakete vse več zaposlenih ljudi, katerih plača ne zadošča za pokritje stroškov osnovnih življenj-
V žalskem Rdečem križu komisija določi kriterije, po katerih nato razdelijo prehrambene pakete, v katerih so moka, testenine, mleko, riž, olje in pšenični zdrob. Hrana naj bi zadoščala za mesec dni.
skih potrebščin.« Uradnih evidenc, koliko naj bi bilo tovrstnih primerov, na žalskem Rdečem križu nimajo. Neuradno opažajo, da naj bi med prosilci pomoči bilo
vsaj 15 odstotkov takšnih s službo. Vse skupaj pa je v Spodnji Savinjski dolini socialno ogroženih 438 družin, kar pomeni skupaj približno 1.150 ljudi.
Največ ogroženih v blokovskih naseljih
Največ socialno ogroženih prihaja iz Žalca, kjer prevla-
dujejo blokovska stanovanjska naselja. Prebivalci si za razliko od tistih, ki živijo na podeželju, v mestnem središču ne morejo pridelati vsaj nekaj malega hrane in s tem ublažiti pritisk na družinski proračun. Na slabšem in v večji stiski so tudi jeseni, ko si morajo priskrbeti drva. Zaloge hrane, kot pravi Čre-šnovar, zaenkrat na srečo še zadoščajo, večje težave pa se pojavljajo pri plačevanju položnic. Te ogroženi skupaj z vlogo prinesejo na sedež Območnega združenja Rdečega križa Žalec oziroma na kakšno izmed krajevnih organizacij. Krajevni odbori, ki najbolje poznajo prosilce in njihovo socialno stanje, nato presojajo, ali so upravičeni do pomoči. Krajevne organizacije za plačilo namenjajo sredstva, ki jih prejmejo na terenu. Teh prostovoljnih prispevkov je po besedah Čre-šnovarja na žalost premalo, da bi lahko pomagali vsem socialno ogroženim.
Socialna kuhinja
Ker kriza vse globlje reže v življenje ljudi, so se na žalski občini odločili, da še pred koncem leta ustanovijo javno kuhinjo, kjer si bodo brez-
domci in socialno ogroženi občani lahko privoščili vsaj en topel obrok dnevno. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Tanja Razboršek - Rehar, bodo do božičnih praznikov v prostorih Društva za pomoč in samopomoč Želva Eureka uredili prostore za razdeljevalnico hrane. Po ocenah centra za socialno delo bo treba v začetku zagotoviti približno 40 obrokov dnevno. Občina je za projekt javne kuhinje že v tem letu namenila 40 tisoč evrov.
Bodo pa občinske službe tudi v prihodnjem letu aktivne na področju zagotavljanja preskrbe s hrano socialno ogroženih posameznikov. Tako že proučujejo možnosti, kako bi se lahko vključili v sistem prevzema viškov hrane v trgovskih centrih. »Mislim, da bomo šli po enaki poti kot Celje in bomo to delali preko lions kluba. To je trenutno najhitrejša pot, saj klub že ima sklenjene pogodbe,« pravi Razboršek - Reharjeva. Bodo pa pri tem projektu sodelovali tudi z žalskim Rdečim križem in enoto filantropije, ki jo bodo ustanovili prihodnje leto.
ŠPELA OŽIR LEA KOMERIČKI Foto: arhiv RD Žalec
NA KRATKO
Strokovnjaki o poljski divjadi
VELENJE - Inštitut za ekološke raziskave Erico, Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja so pripravili že peti mednarodni posvet o upravljanju z divjadjo. Tokrat so govorili o mali divjadi, ki je je v naših krajih vedno manj in praktično izginja. Obstajajo pa tudi dobre prakse, ki so jih predstavili na posvetu.
Tokratni posvet je bil namenjen predstavitvi najnovejših strokovnih in znanstvenih spoznanj o poljskem zajcu, fazanu in jerebici. Gre za skupino živalskih vrst, ki je vezana predvsem na kmetijsko krajino in je zelo občutljiva na različne spremembe okoljskih dejavnikov. Teh vrst je veliko manj kot pred desetletji predvsem zaradi sprememb življenjskega okolja, zmanjšanja prehranskih virov, izgube habitatov in na drugi strani večjega števila plenilcev, torej lisic, kun in sivih vran. Na posvetu so strokovnjaki v trinajstih referatih predstavili vzroke za vedno manjše število poljske divjadi, a tudi dobre prakse iz tujine, predvsem iz Srbije in s Hrvaške. Strokovnjaki so na posvetu ugotovili, da je za zaščito in povečanje števila te divjadi potrebno trdo delo. To pomeni, da morajo spremljati tudi število plenilskih vrst, iskati možnosti izboljšanja življenjskega okolja za te živali oziroma izobraziti lastnike zemljišč.
ŠK
Pozornost kolesarskim stezam
PODČETRTEK - V izrazito turistični občini se veliko posvečajo gradnji kolesarskih stez. Pred nekaj dnevi so podpisali še pogodbo z izvajalcem za gradnjo daljinske kolesarske steze med središčem Podčetrtka in kopališčem Aqualuna.
Gre za naložbo v vrednosti okoli šeststo tisoč evrov, dela bo izvajalo gradbeno podjetje Gaal Leskovšek. Občina prav tako načrtuje kolesarsko stezo od Aqualune proti Rogaški Slatini, kjer je prišlo do revizije postopka. V občini Podčetrtek so letos že zgradili kolesarsko stezo iz Golobinjeka do Sel v virštanjskih goricah, v prejšnjih letih so zgradili kolesarske steze Pristava pri Mestinju-Vonarje, Podčetrtek-Olimje in Podčetrtek-Imeno. Poleg tega je občina že predstavila idejne zasnove novih kolesarskih stez proti Bistrici ob Sotli, Dobležičam in proti Loki pri Žusmu, proti šentjurski občini.
BJ
Spomin na Minattija
SLOVENSKE KONJICE - V kulturnem domu je bil večer, ki so ga posvetili lani umrlemu slovenskemu pesniku Ivanu Minattiju, rojenemu v Slovenskih Konjicah. Minatti, ki je do petega leta starosti živel v tem kraju, je pozneje postal njegov častni občan.
Za Minattijev večer so pripravili recitatorji Slavica Padežnik, Irena Vrečko in Cveto Ste-fanič recital z naslovom Nekoga moraš imeti rad. Prav tako so predstavili knjigo njegovih zbranih pesmi, ki je izšla letos in je zanjo poskrbela Minattijeva vdova, pesnica Lojzka Špacapan. Z njo so se o novi knjigi pogovarjali dijaki konjiške gimnazije in zreške srednje poklicne in strokovne šole. Ob tej priložnosti so v avli odprli razstavo del članov konjiškega likovnega društva, ki so nastala po temah iz Minattijevih pesmi. Prireditev je pripravila splošna knjižnica.
Nova podoba Orove vasi
POLZELA - Občina v teh dneh končuje enega večjih letošnjih gradbenih projektov. Gradnja kanalizacije v Orovi vasi je bila namreč priložnost, da so Polzelani obenem obnovili tudi vso drugo spremljajočo infrastrukturo, vas pa je tako dobila novo podobo.
Cesta skozi naselje je bila stara in dotrajana, prav tako je zaradi ozkosti že dolgo ovirala promet in ogrožala varnost pešcev. Občina je poleg gradnje kanalizacije in obnove vodovoda razširila cesto, ob cestišču zgradila pločnik in postavila javno razsvetljavo. Ker gre za enega večjih projektov, s katerim bo zagotovila celovito infrastrukturno opremljenost vasi, ima v načrtu še prestavitev transformacije postaje in gradnjo novega mostu na koncu naselja.
ŠO
Prijetno in dobrodelno
ROGAŠKA SLATINA - Leo klub je zakorakal v četrto sezono. Z izkupičkom minule sezone so člani zadovoljni, saj so s kopico dobrodelnih akcij pomagali številnim socialno ogroženim osebam iz Obsotelja in s Kozjanskega.
Slatinski leo klub združuje mlade, ki želijo s svojimi aktivnostmi polepšati vsakdan svojih vrstnikov, potrebnih pomoči. Med vidnejšimi akcijami v minuli sezoni v klubu izpostavljajo dobrodelni koncert skupine Mi2 in dobrodelni dogodek LeoSnegFest z zabavnimi igrami na snegu. Z zbranim denarjem so marsikomu pomagali pri plačilu šolskih položnic in šolskih potrebščin ter pri nakupu oblačil in specializiranih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami. Zavihali so tudi rokave in pomagali prenoviti otroško sobo, sekali so drva, v zameno za prostovoljne prispevke so pekli palačinke. V novo sezono, v kateri klub vodi Vid Žogan, so vstopili z akcijo Drobtinica in pri zbiranju prostovoljnih prispevkov pomagali Rdečemu križu, prvi od vrhuncev letošnje sezone pa bo dobrodelni koncert uspešne slovenske glasbenice Neishe konec prihodnjega tedna.
AD
Draga javna blagajna
BISTRICA OB SOTLI - Po predlogu enega od občinskih svetnikov, da bi v občini odprli javno blagajno, preučujejo to možnost. Občani bi tam nekatere položnice plačevali brez plačila provizije.
Po prvih ugotovitvah bi bili stroški odprtja javne blagajne visoki. Iz občinske uprave so se že pozanimali pri medobčinskem javnem komunalnem podjetju OKP, kjer imajo javni blagajni zaenkrat v Rogaški Slatini in Rogatcu. Iz odgovora so izvedeli, da so z ureditvijo javne blagajne povezani različni stroški, od plače zaposlenega in nakupa opreme do prevoza in zavarovanja gotovine. Iz OKP so sporočili, da bi stal nakup strojne opreme 2.300 evrov. Župan Franjo Debelak je napovedal, da bodo pripravili do naslednje seje občinskega sveta celovito oceno.
BJ
Za pravljično decembrsko vzdušje se bodo trudile (z leve): Jerneja Kolar, Maja Antončič, Marijana Kolenko, Milena Čeko Pungartnik, Vladimira Skale, Natalija Črepinšek in Zvezda G. Novljan.
Čas za pravljice
Sejemsko dogajanje od 30. novembra do 31. decembra - Osrednje prizorišče Krekov trg
CELJE - Že to soboto bo v središču mesta zaživel Miklavžev sejem, sejemsko dogajanje v prazničnem decembru pa bo trajalo vse do konca leta. V zavodu Celeia letos kot novost pripravljajo Praznične raznolikosti, ki bodo zapolnile dni do začetka Božično-novoletnega sejma. Miklavžev sejem bo spremljala prodajna razstava adventnih venčkov, ki jih bodo izdelali v šestih celjskih in eni koroški cvetličarni.
V zavodu Celeia so zadovoljni tudi zato, ker so letos prvič res lahko izbirali, kdo vse bodo ponudniki na prazničnih sejmih. Prejeli so namreč kar 54 prijav, med njimi pa izbrali 37 ponudnikov. Stojnice bodo za ponu-
dnike darilnega programa in izdelkov domače in umetne obrti brezplačne, prodajalci suhega sadja ter tekstilnega programa pa bodo morali za najem odšteti 500 evrov. Prvič bodo med sejmarji tudi gostje iz Italije, ki se bodo predstavili z značilnimi domačimi jedmi. Dodatna popestritev naj bi bili še t.i. flash mobi, ko naj bi se ob stojnicah nenapovedano predstavljali celjski pevski zbori, glasbeniki in različni drugi ustvarjalci. Sicer pa bo program Pravljičnega Celja 2013 prinesel še nekaj novosti. Najpomembnejša je morda ta, da bo osrednje praznično prizorišče, vključno s Pravljično deželo in brezplačnimi večernimi koncerti na Krekovem trgu, saj obnova
Glavnega trga še ni zaključena. Na Krekovem trgu bo tudi silvestrovanje na prostem, ki bo znova »dvojno«, saj bodo kot prvi v novo leto vstopili najmlajši Celjani v Pravljični deželi že opoldne.
Dnevi umetniške četrti
Vse decembrske nedelje v Celju vabijo na vodene oglede mesta, ko bodo ob kozarčku »kuhančka« Niko Korenjak, Mohor Hudej, Vesna Golner in Matija Plevnik razkrivali celjske mite in legende, obnavljali poznavanje mesta, predstavljali ljubezensko zgodbo Sofije Hess in Alfreda Nobela ter mestne umetnike in njihove ateljeje. Z umetnostjo bo povezano tudi festivalsko doga-
janje Dnevov umetniške četrti po 12. decembru. 11 dni bodo po 17. uri odprti vsi ateljeji v umetniški četrti med Gosposko ulico in Na okopih, umetniki pa pripravljajo tudi vrsto delavnic, prodajnih dogodkov, koncertov, projekcij filmov ter druženj v Kleti TamKoUčiri.
Od Miklavža do svetih treh kraljev
Decembrsko vzdušje vsako leto dopolnjujeta tudi praznična okrasitev in razsvetljava mesta. Letos so v Celju zanjo in za
postavitev potrebne infrastrukture za posamezna prizorišča namenili kar 90 tisoč evrov, saj je bilo treba dokupiti veliko dotrajanih svetlobnih elementov. Ob tem so v Celju za izvedbo programa, vključno s silvestrovanjem z Rok'n'bandom ter delnim sofinanciranjem Pravljične dežele namenili še 40 tisoč evrov. Lučke bo že tradicionalno na Miklavžev večer prižgal župan Bojan Šrot, svetile pa bodo vse do praznika svetih treh kraljev, 6. januarja. Če je lani pri izdelavi okrasnih lampijonov sodelovalo le nekaj šol, so se letos povabilu odzvali v vseh celjskih vrtcih ter v osmih osnovnih in štirih srednjih šolah.
Srečna trinajstica
Da bo trinajstica srečna številka za najmlajše Celja-
Zaradi odličnih odzivov bo tudi letos, tretje leto zapored, praznično vzdušje v Celju dopolnjevalo dogajanje v Pravljični vasici Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru. Ta bo letos za obiskovalce odprta od 20. do 29. decembra, med tednom od 14. do 17. ure, od 24. do 26. decembra pa od 11. ure do 18.30. Otrokom ponuja doživetje božiča in pravljične zgodbe, ob Božičku in letos prvič tudi dedku Mrazu pa bodo osrednji gostitelji pravljični Janko in Metka ter Muca Copatarica. Ob že uveljavljenem doživljanju božiča letos kot novost ponujajo obisk Medvedje tovarne in Hiše tisočerih želja, seveda pa bodo spet, tokrat 22. in 15. decembra uprizorili tudi žive jaslice.
Otvoritev
I Miklavževega sejma
SREDIŠČE MESTA,
30. li. do 7. 12.2013 od 10.00 do 19.00
Vdprtje prodajne razstave
adventnih venčkov
KREKOV TRG, 30.11.2013 od 10.00 do 19.00
Odprta bo tudi še v nedeljo, 1.12.2013.
ne in otroke iz drugih krajev Slovenije, napoveduje Vladimira Skale, ki je pred 13. leti prvič pripravila Pravljično deželo in vanjo k druženju s pravljičnimi bitji povabila otroke. V letu 2013, žal ne na Glavni trg, pač pa na Krekov trg bo Pravljična dežela vabila kar 19 dni, vse od 13. decembra do konca leta. Prvi teden bo dopoldansko dogajanje namenjeno otrokom iz celjskih vrtcev in osnovnih šol, vse preostale dni pa tako rajanje med 10. in 12. uro kot popoldansko med 17. in 19. uro vsem, ki imajo radi pravljice. V Celje bodo malčke iz drugih slovenskih mest pravljične vile letos pripeljala kar z 28 vlaki Slovenskih železnic.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
TB^^Jfflgramu: www.celeia.info
FB V Celju smo face
pravljično-CELJE 2013
fraznicne raznolikosti
SREDIŠČE MESTA,
8. do 12.12.2013, od 10.00 do 19.00
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info
Ekskluzlvnl pokrovitelj Pravljičnega Celja v tiskanem mediju

** CeljeJnfo

Pravljično Celje podpirajo
V Pravljično deželo vozijo vlaki
gjtriglav
NA KRATKO
Po novi cesti
TABOR - Občina je v teh dneh končala obnovo ceste med Lokami in Ojstrico. Cesta, ki so jo asfaltirali pred približno četrt stoletja, je bila povsem dotrajana in zaradi številnih lukenj tudi nevarna.
Občina je prva dela na dvokilometrskem odseku začela opravljati že lani, levji delež pa je postorila letos novembra. Cesto je obnovila na podlagi sredstev iz državnega sklada za razvoj podeželja. Letos je prejela prvih 80 tisoč evrov, naslednje leto pa računa na še enkrat toliko. S pridobljenimi finančnimi sredstvi je preplastila tri metre široko cestišče in razširila bankine.
ŠO
Že plužijo
SOLČAVA - Kot vsa leta je tudi letos cesta čez prelaz Pavličevo sedlo v zimskem času zaprta na avstrijski strani.
Sicer je v občini že v teh dneh na nekaterih območjih zapadlo do 40 centimetrov snega, tako da so že začeli izvajati zimsko službo. To na lokalnih cestah opravljajo kmetje in zasebniki iz občine.
US
Rojstni dan medgeneracijske hiše
LAŠKO - Hiša generacij je v ponedeljek praznovala osmi rojstni dan. Gre za medgeneracijski center, kjer za strokovno vodenje skrbijo strokovnjaki Centra za socialno delo Laško, za finance pa poskrbi občina. Namen programa je z različnimi aktivnostmi povezati različne generacije.
Hiša generacij deluje pod isto streho kot center starejših in kjer deluje program pomoči družini na domu. Aktivnosti v hiši je zelo veliko in niso nujno vse skupinske. Upoštevajo namreč želje in potrebe uporabnikov. Aktivnosti vodijo prostovoljci, kar pomeni, da so za uporabnike povsem brezplačne. Celo leto imajo veliko različnih tečajev, od plesnih, računalniških do tečajev tujih jezikov. Uporabniki lahko obiskujejo različne krožke, ustvarjalne delavnice, predavanja, kulturne prireditve, zanje pripravijo tudi različne športne aktivnosti, v hiši generacij pa ne manjka tudi razstav. Prav ob rojstnem dnevu so odprli razstavo ročnih del, ki so nastala pri njih v zadnjem letu. Na ogled bo do nedelje.
ŠK
Bogatejši proračun
ŠMARTNO OB PAKI - Med osrednjimi točkami dnevnega reda ponedeljkove seje sveta občine Šmartno ob Paki je bila predstavitev osnutka občinskega proračuna za prihodnje leto.
Po predlogu naj bi se v občinsko blagajno nateklo za dobrih 5,3 milijona evrov ali za 72 odstotkov več, kot se je z rebalansom letošnjega proračuna. Velika razlika gre predvsem na račun dveh projektov, in sicer gradnje povezovalnega vodovoda in kanalizacije Paška vas-Slatina. Dela pri obeh projektih so v polnem zamahu. Osnutek proračuna bo v javni obravnavi do 13. decembra.
US
Za hitrejšo gradnjo
ROGATEC - Občinski svet je na zadnji seji sprejel spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko S 5 v Rogatcu. Spremembe naj bi pospešile prodajo zemljišč in gradnjo stanovanjskih hiš na nekaj manj kot pet hektarih zemljišč.
Stanovanjska soseska raste severno od središča Rogatca, ob regionalni cesti Rogatec-Ptuj. Občina je iz zazidalnega načrta zdaj izvzela nekaj parcel, za katere lastniki niso želeli, da so zazidljive, spremenjen zazidalni načrt pa predvideva tudi nekoliko drugačen potek ceste skozi naselje. Ta ne seka več obstoječih parcelnih mej, kar bo lastnikom zemljišč omogočilo lažjo prodajo. V soseski je prostor za okoli 30 eno- ali dvostanovanjskih hiš, na eni parceli dokument omogoča tudi gradnjo trgovine, gostinskega lokala oziroma poslovnega objekta. Večina zemljišč v soseski je v lasti zasebnikov, nekaj parcel je občinskih in na eni od njih že stoji hiša.
AD
14
KULTURA
SLG Celje bo tokrat obiskala Pika Nogavička
Letošnja otroška predstava v znamenju razigranosti in nagajivosti
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje vsako leto pripravijo novo otroško predstavo. Potem ko so lani uprizorili Skrivnosti avtorice Jacqueline Wilson, se bodo letos otroci zabavali v družbi Pike Nogavičke avtorice Astrid Lindgren v režiji Andelke Nikolic. V vlogi Pike se bo celjskemu občinstvu prvič predstavila mlada igralka Liza Marija Grašič.
Pika Nogavička je ena najbolj priljubljenih mladinskih knjig na svetu, njene norčije pa tako rekoč pozna prav vsak otrok. Prav zaradi tega je po besedah dramaturginje Tatjane Doma tokratna predstava bila še posebej velik izziv za celjske gledališčnike. Astrid Lindgren je ta kultni mladinski roman napisala povsem na začetku svoje kariere leta 1941, objavljen pa je bil nekaj let kasneje. K pisanju jo je spodbudila njena hči Karin, ki je dobila pljučnico. In tako si je Lin-dgrenova začela izmišljevati zgodbe o neodvisni deklici z neomejenim bogastvom,
Z leve Jagoda, Minca Lorenci, Liza Marija Grašič, Tanja Potočnik in Blaž Setnikar
ki živi po lastnih pravilih, ne uboga in se ne uklanja svetu odraslih. Knjigo so založbe najprej zavrnile, saj ni bila vzgojna, kot naj bi bila po pravilih tistega
časa otroška literatura. Pisateljica je ves čas poudarjala, da je Pika junakinja, ki otroke spodbuja k lastnemu mišljenju in ustvarjalnosti. Zgodba o Piki Nogavički in
njenih prigodah je namreč zgodba o prijateljstvu. V življenju nobena stvar ne pomeni ničesar, če posameznik nima prijateljev, s katerimi jo lahko deli.
Cel mesec po rusko
Pametna in s smislom za humor
Andelka Nikolic tokrat v SLG Celje režira drugič. Prvič je na oder postavila dramo Antigona. Kot pravi, sta tako Antigona kot Pika Nogavička dva močna in na nek način podobna ženska lika. »Sicer pa je bila režija Pike zame težja naloga, saj je
Predstavo so ustvarili prevajalka in dramaturginja Tatjana Doma, režiserka Andelka Nikolic, scenografi-nja Vesna Popovic, kostumo-grafinja Maja Mirkovic, avtor glasbe Boštjan Gombač, avtor glasbe songa Zbogom, najdražja Pika Blaž Setnikar, koreografinja Bojana Mišic, lektor Jože Volk in avtorica poslikave Pikinih nogavic Nevena Kragic. Igrajo Liza Marija Grašič, Vid Klemenc/ Blaž Setnikar, Tanja Potočnik, Jagoda, Minca Lorenci, Tarek Rashid, Branko Zavr-šan in Renato Jenček.
veliko bolj znana širši javnosti kot Antigona, obenem pa je to moja prva režija otroške predstave,« pravi Nikoliceva, ki si je prizadevala Piko na celjskem gledališkem odru predstaviti kot pametno deklico s smislom za humor. Kako je ustvarjalcem predstave, v kateri ne manjka znanih imen, kot so Brane Završan, Renato Jenček, Mica Lorenci, Blaž Setnikar in Jagoda, to uspelo, se bodo otroci lahko prvič prepričali v soboto ob 18. uri na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
ŠPELA OŽIR Foto: UROŠ HOČEVAR
S kulturno prireditvijo, ki so jo z recitacijami in glasbo oblikovali dijaki ruskega jezika na I. gimnaziji in Gimnaziji Celje - Center ter glasbenici Karine Gis-hyan in Inga Ulokina, se je v Osrednji knjižnici Celje začel Mesec ruske kulture. Za obogatitev programa so z branjem pesmi poskrbeli še člani univerze za tretje življenjsko obdobje, ki se učijo rusko.
Številni obiskovalci, med katerimi je bil poleg celjskega župana Bojana Šrota tudi direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani Rifat Kadyrovič Pateev, so si nato lahko ogledali razstavo Rusija osebno, ki jo je pripravil novinar Robert Gorjanc.
V potopisnem predavanju 9. decembra bo poleg Gor-jančevega moškega pogleda zanimiv še ženski pogled na Rusijo, o čemer bosta govorili Lucija Posinek Gorjanc in Suzana Košir. 21. decembra bo Robert Gorjanc gostil dva dopisnika iz Moskve, danes že upokojenega Antona Rupnika in Andreja Stoparja, ki poroča za RTV. Govorili bodo o tem, kakšna je sodobna Rusija. Vmes se bodo v knjižnici zvrstili še potopisno predavanje o transsibirski železnici, pravljice in risanke za najmlajše ter ciklus ruskih filmov.
nTB	ggf
;j	m i
i^i iff	
	
rf	
JI Pv, ^Ifš I	i ^
Robert Gorjanc (levo) je obiskovalcem, med njimi tudi pooblaščencu župana Janku Požežniku, predstavil koncept razstave Rusija osebno.
Ta je že kot študent nekajkrat obiskal takratno Sovjetsko zvezo in tudi diplomiral iz teme o perestrojki. Letos poleti je po več kot 20 letih imel priložnost videti, kaj vse se je spremenilo. Razstava fotografij in predmetov z
vseh dosedanjih obiskov je njegov osebni pogled na spremembe v tej deželi in kronika nekega dolgoletnega prijateljstva. Le-to je vmes zamrlo, pa ga je Gorjanc spet vzpostavil tudi s pomočjo socialnih omrežij in z vnovič-
nim učenjem jezika. Ugotavlja, da je dežela v tem času prešla iz krutega socializma v kruti kapitalizem, kljub temu pa se ljudje v osebnih stikih niso veliko spremenili in zato si še želi kdaj tja.
TC, foto: GrupA
V Osrednji knjižnici Celje vsako leto pripravijo različne dogodke na temo medkulturne raznolikosti in dialoga. Potem ko so letos že obeležili makedonsko kulturo, je konec novembra in začetek decembra v znamenju ruske. Mesec ruske kulture, kakor so poimenovali dogajanje, bo postregel s 16 različnimi dogodki na temo Rusije in ruske umetnosti, poseben poudarek pa je na ciklu projekcij ruskega filma in risank. V celjski knjižnici opažajo, da povpraševanje po ruski literaturi čedalje večje. Poleg klasikov, kot so Dostojevski, Tolstoj in Pu-
škin, se vse bolj uveljavljajo tudi sodobni pisci. Zbirko tovrstnih knjig je Celjanom pomagal obogatiti Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, ki je obenem tudi pobudnik dogajanja. Celjski knjižničarji so pripravili razstavo te slovanske poezije in proze s poudarkom na sodobnih piscih. Ob koncu meseca se bodo lahko obiskovalci preizkusili v kvizu in preverili, kaj so se v tem mesecu dni naučili o tem največjem slovanskem narodu. Za najboljše bodo sledile knjižne nagrade ruske književnosti.
ŠO
Priporočamo
Pihalni orkester Premogovnika Velenje je z mislimi že usmerjen v novo abonmajsko sezono. Na svoj račun bodo prišli tako ljubitelji pihalne, simfonične in zabavne glasbe kot tudi džez ritmov. Na prvem koncertu, ki bo to soboto ob 19.30 v Veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, bo dirigentsko palico vihtel mag. Ivan Marin, dolgoletni dirigent in častni član velenjskih godbenikov.
Od petdesetih let prejšnjega stoletja in vse do danes je bil razvoj rudarske godbe v Šaleški dolini, ne le Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, tesno povezan z mag. Ivanom Marinom. Na prvem abonmajskem koncertu bodo Velenjčani obeležili 75-letnico Marina, ki je po štiridesetih letih vodenja dirigentsko palico leta 2004 predal zdajšnjemu dirigentu Matjažu Emeršiču. Na sobotnem koncertu bosta vlogi zamenjala, kot solist na klarinetu pa se bo predstavil Aljoša Pavlinc. Godbeniki bodo zaigrali večkrat prezrto zakladnico glasbenih stvaritev - vse od klasične uverture do lahkotnih in zabavnih zvrsti ter slovenskih glasbenih stvaritev.
Ob koncu programa ob 50-letnici Muzeja novejše zgodovine Celje bosta v ponedeljek ob 17. uri v Mestnem kinu Metropol premiera kratkega dokumentarnega filma Foto Pelikan v režiji Toneta Freliha in dve uri kasneje še praznični večer v muzejski kavarni.
Muzej Novejše zgodovine Celje je pri ohranjanju in predstavljanju bogate fotografske zapuščine Josipa Pelikana odigral pomembno vlogo, ki jo dopolnjuje z dokumentarnim filmom. Mojster fotografije Josip Pelikan (1885-1977) je s fotografskim delom zaznamoval Celje in njegovo okolico, njegov celjski stekleni fotografski atelje pa je danes obnovljen in preoblikovan v muzej. Film orisuje pomen, obseg in vrednost opusa Pelikanovih fotografij ter vlogo Muzeja novejše zgodovine Celje pri ohranjanju njegove zapuščine. Film vsebuje izjave mojstrove hčere Božene Pelikan, ki je tudi sama fotografinja, mag. Andreje Rihter, varuhinje in raziskovalke dokumentarnega gradiva, Milana Pajka, profesorja in predavatelja predmeta fotografije v okviru študija oblikovanja na ALUO in Mirka Kambiča, raziskovalca fotografije, teoretika in fotografa.
ŠO
KULTURA
15
Le redko se zgodi, da vsi celjski gimnazijci, med katerimi je večkrat mogoče zaznati kanček zdravega rivalstva, združijo moči. Prejšnjo sredo jih je v Narodnem domu v Celju povezal priznan slovenski zborovski skladatelj Jakob Jež. Ob njegovem 85. rojstnem dnevu so namreč pripravili slavnostni koncert, s katerim so se poklonili njegovemu bogatemu
opusu zborovskih skladb, med katerimi je še posebej veliko otroških in mladinskih.
Na koncertu so nastopili štirje srednješolski glasbeni sestavi, ki so zapeli najbolj znane Ježeve avtorske sklade in priredbe. Koncert so začeli pevci iz Šolskega centra Celje pod vodstvom Andreje Ocvirk. Predstavili so se z Ježevo priredbo ljudske pesmi iz Bele krajine z
naslovom Igraj kolo. Sledil je pevski nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center. Dekleta so pod taktirko Davida Prelo-žnika zapele slavljenčevi priredbi Moj Očka in Lahko noč ter avtorsko skladbo Vodomke. Manjkala ni niti fantovska vokalna zasedba z Gimnazije Celje - Center pod vodstvom Gregorja Deleje, ki je zapela Ježevo skladbo Verzi. S priredbo Življenje
ino smrt in avtorsko Rasti mi, rasti so se pod vodstvom Tomaža Marčiča na koncu predstavili še pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju.
Tesno povezan s Celjem
Med nastopi se je z glasbenikom Jakobom Ježem pogovarjala njegova velika poznavalka mezzosopranist-ka mag. Barbara Jernejčič
Fürst. Jež je tesno povezan s Celjem in z njegovo okolico. Rodil se je namreč v Loki pri Zidanem Mostu, srednjo in glasbeno šolo pa je obiskoval v Celju. Na ta čas ga, kot je pojasnil, vežejo zelo lepi spomini. Kot srednješolec je namreč v knežjem mestu preživel najlepša leta življenja. S sošolci so obiskovali Golovec in mestni park, prav tako so se v tem mestu rodile njegove prve simpatije.
Jež je kasneje končal študij glasbene zgodovine, ob tem pa je študiral kompozicijo pri Marijanu Lipovšku in Karlu Pahorju. Ves čas je poklicno deloval v glasbenem šolstvu - bil je profesor na Pedagoški
fakulteti v Ljubljani, urejal pa je tudi glasbeni reviji Grlica in Naši zbori. Je avtor zajetnega opusa, ki v veliki meri obsega vokalno glasbo in odraža visoko umetniško vrednost, za svoja dela pa je prejel več kot 20 nacionalnih in mednarodnih nagrad ter priznanj, med drugim Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev, nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Omeniti velja tudi, da je najzaslužnejši za izdajo zapuščine skladatelja Marija Kogoja, ki se zrcali tudi v njegovem ustvarjanju.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Eden od štirih nastopajočih glasbenih sestavov je bil Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča.
Celjski srednješolski zbori združili moči ...
... v čast skladatelju Jakobu Ježu
S skladateljem Jakobom Ježem se je pogovarjala glasbenica Barbara Jernejčič Fürst.
Celje bogatejše za novo galerijo
Galeriji sodobne umetnosti, Likovnemu salonu Celje in Galeriji Plevnik-Kronko-wska se je v Celju v petek pridružila še ena nova galerija. Celjski kulturniki so ob ulici Na okopih odprli Galerijo AQ (Art Quarter).
Nastala je na pobudo Roberta Hutinskega. Celjskemu fotografu je namreč Mestna občina Celje v umetniški četrti podarila prostor za ustvarjanje. Ker se mu je
ta za njegove potrebe zdel prevelik, ga je odstopil in z ostalimi umetniki preuredil v galerijo. V njej razstavljajo ustvarjalci, ki so bili že do zdaj prisotni v celjski umetniški četrti, katere nastanek je pred leti spodbudila mestna občina. Galerijski prostori so krona njihovega ustvarjanja, saj pomenijo priložnost, da lahko dela vse leto predstavljajo širši javnosti. V galeriji so na
ogled dela osmih celjskih umetnikov. Poleg fotografij Roberta Hutinskega so tu še slikarska dela Celjanov Narcisa Kartandžica, Jureta Cvitana in Tomaža Milača ter Preboldčanke Keiko Vahčič Miyazaki, ne manjkajo niti umetniške fotografije Ane Straže in Katje Bele ter kiparska dela Bojane Križanec.
ŠO
Foto: SHERPA
Narcis Kartandžic (levo) in Robert Hutinski
Od Koroške do Dalmacije
V soboto zvečer se je v Celjskem domu razlegala pesem Koroške in Dalmacije. Mešani pevski zbor Pevskega društva upokojencev Celje je pripravil predpraznični koncert, na katerem je predstavil venček koroških narodnih in ponarodelih pesmi.
Zaradi slabega vremena so se pevci, ki jih zadnja leta vodi Milan Kasesnik, bali, da dvorana ne bo polna, a se je izkazalo, da je bila skoraj premajhna za vse poslušalce. Zbor ima že od nekdaj zvesto občinstvo, tokrat pa so verjetno svoj delež k privlačnosti dodali gostje, dalmatinska klapa Atlant iz Dubrovnika, ki jo vodi Nevio Končič. Klapa ima sicer stalne stike z mešanim pevskim zborom iz Tabora, tokrat pa se je predstavila tudi Celjanom. Navdušila je z nekaterimi dalmatinskimi narodnimi in ponarodelimi pesmimi ter končala z dvema priljubljenima: Ribari in Ružo moja crvena. Za konec sta obe zasedbi skupaj zapeli pesmi Tiha noč in N'mau čez izaro.
Celjski upokojenski zbor se medtem že pripravlja na tradicionalni božični nastop na Starem gradu, kamor se pevci s številnimi Celjani vsako leto povzpnejo z baklami.
TC
Med najboljšimi tudi na Gorenjskem
Na Jesenicah so se prejšnjo sredo končali 26. Čufarjevi dnevi, festival ljubiteljskih gledališč, na katerega se je letos ponovno uspelo uvrstiti članom Kulturno umetniškega društva Zarja Trnovlje.
Celjani so se med najboljšimi gledališkimi ljubiteljskimi skupinami predstavili z dramo Nora Nora Evalda Flisarja v režiji Tomaža Krajnca. Da predstava sodi v sam vrh ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja v Sloveniji, so mladi Celjani, Tomaž Krajnc, Neža Strenčan, Teodora Kordiš, Žiga Medvešek in Alen Mastnak, dokazali tudi tokrat. Po mnenju strokovne žirije se jim je namreč uspelo uvrstiti med tri najboljše predstave srečanja.
ŠO
Hrana na žličkah kot umetnost
V sklopu festivala popularne intermedijske umetnosti Mediafest, ki ga od leta 2005 pripravlja Celjski mladinski center, je bil v petek v njegovih prostorih poseben kuli-narično-umetniški večer. Ustvarjalka Ivana Ristic je uprizorila performans Grižljaj z žličko - kreativnost in umetnost v hrani.
Rističeva je pri performansu posebno pozornost namenila hrani, katere vloga in pomen sta v sodobni družbi prevečkrat spregledana. S performansom je pokazala, kako je lahko hrana na žlički videti izjemna in kako lahko grižljaj naredimo tudi drugače. Na stene je pritrdila žličke, na katere je položila hrano, ki so si jo kot del performansa privoščili obiskovalci.
ŠO
16
NAŠA TEMA
Toper še ni pozabljen
Nekoč ena najbolj priznanih celjskih znamk ne prinaša poslovne sreče - Sprememba imena lahko povzroči pravo nevihto
Po vzoru Deutsche Telekom so se tudi v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju odločili, da bodo pod krovno znamko Telekom združili vse svoje blagovne znamke. Vzdrževanje več znamk, trenutno naj bi jih upravljali več kot 20, je namreč zelo drago. V podjetju sicer zagotavljajo, da s tem ne ukinjajo oziroma ne ugašajo svoje najbolj prepoznavne blagovne znamke Mobitel, ki je z leti postala tudi izraz za mobilni telefon in mobilno telefonijo. Odločitev Telekoma je v
javnosti povzročila kar nekaj slabe volje, saj gre za eno najuspešnejših blagovnih znamk. Ljudje pa se, malo v šali in malo zares, sprašujejo, kako se bodo odslej pogovarjali, ko bo beseda nanesla na mobilni telefon. Naj mu zdaj rečejo telekom?
Vihar zaradi novega imena
Negodovanje zaradi Telekoma ni nič v primerjavi z nevihto, ki jo je leta 2000 povzročila odločitev vodstva Atomskih toplic, da eno od svojih storitev poimenuje Ter-
me Olimia. Direktor Zdravko Počivalšek še danes priznava, da je bila uvedba nove znamke, ki je čez nekaj let potiho zamenjala tudi ime podjetja, ena najbolj tveganih odločitev v njegovi karieri.
Atomske toplice so s tem imenom delale kar 34 let. Ko so se v podjetju odločili za spremembo, saj naj bi naziv »atomske« zaradi negativnega prizvoka odvračal tuje goste, je to v kraju dvignilo precej prahu. Ogorčenje je bilo tolikšno, da so mnogi v Podčetrtku razmišljali celo o referendumu za
vrnitev starega imena. Nesporazum je bil kmalu zglajen, mnogi so ga imenovali vihar v kozarcu vode, češ da gre predvsem za nerazumevanje projekta, ker da bo ime podjetja ostalo nespremenjeno. Danes vemo, da to ni bilo res, saj je sčasoma celotno zdravilišče in ne le eden od njegovih storitvenih programom prevzelo ime Terme Olimia.
Ime Atomske toplice je danes že skoraj pozabljeno. Skoraj zato, ker je še vedno mogoče tu in tam slišati besede: »Bi šli v Atomske?«
Znamka Toper ima slabo karmo
V Celju pa nikakor še ni pozabljena blagovna znamka Toper, ki kljub svoji veliki priljubljenosti sicer nikoli ni imela takšnega uspeha kot Mobitel in ni postala izraz za vse bunde, je pa vsekakor ena najbolj prepoznavnih znamk, ki so nastale na Celjskem.
Blagovna znamka Toper ima burno zgodovino. Po stečaju podjetja leta 1992 je za nekaj časa šla v pozabo. Leta 1998 jo je kupil Peter Privšek, eden zadnjih direktorjev Topra, ki je v tistih časih imel lastno tekstil-
no podjetje. Privšek je blagovno znamko kupil za deset let, njegovi načrti, kako bo obudil priznano športno znamko, ne le v Sloveniji, ampak tudi na prostoru nekdanje Jugoslavije, so bili veliki. Poleg športnih oblačil naj bi namreč začel izdelovati tudi znamenite moške srajce Zlati grb. Vendar Toper Privšku ni prinesel uspeha. Leta 2003 je šlo njegovo podjetje v stečaj, blagovna znamka je bila spet naprodaj. Sprva je nihče ni hotel kupiti. Šele leta 2008 so se ojunačili v ljubljanskem podjetju Lohnko in sporočili, da bodo ponovno oživili blagovno znamko Toper in ji vrnili slavo iz osemdesetih let. Načrtovali so celo, da bo postala enakovredna tujim blagovnim znamkam. Nekaj časa jim je prodaja uspevala, oblekli so celo slovensko reprezentanco na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru. Letos pa se je »nesreča«, ki se očitno drži blagovne znamke Toper, ponovila. Podjetje Lohnko je
ANKETA
Včasih je bilo drugače
Če vprašate Celjane, katere nekdanje domače blagovne znamke so jim najbolj sedle v srce, se bolj kot znamk radi spomnijo podjetij. In časov, ko je bilo v teh podjetjih brez težav lahko dobiti zaposlitev. Glede na krizo, ki traja že nekaj let in ji še vedno ni videti konca, je njihova nostalgija povsem razumljiva.
Leopold Galof, Celje: »Seveda se spomnim starih podjetij. Bilo jih je toliko, da si včasih lahko delovna mesta izbiral. Takrat sta bila delo in poštenje. Sam imam 40-letne zelo dobre izkušnje z Intereuropo. In če bi čas zavrtel nazaj, bi se za to delo ponovno odločil. Spominjam se Topra, Libele in Metke. Tudi Ema, kot je bil včasih, in Etola. Včasih je bilo drugače. Danes večina starejših podjetij že propada, mladi pa ne dobijo zaposlitve, čeprav bi radi delali. Zato iščejo nove priložnosti v tujini, namesto da bi ostali v Sloveniji.«
Darinka Tratenšek, Celje: »Starejši vedo, da so imeli nekoč v Metki zelo kakovostno posteljnino. In tempera barve v Aeru. Spominjam se še starega Ema. Čeprav je Emo še danes v Celju, je znano, da ni več tako, kot je bilo včasih. Pogrešam ta podjetja, saj menim, da bi zaposlitve v njih našlo še več ljudi. Žal pa so tudi tisti uspešni ljudje, ki so ta podjetja včasih vodili, že pokojni. So pa znali takrat podjetja voditi na pravi način in ljudem omogočati preživetje z delom. Žal se zdaj dogaja, da gre Slovenija >dol<, ne pa >gor< v gospodarstvu.«
Cvetka Koštomaj, Celje: »Mož je delal v Emu. V mestu sta bila priljubljena Železninar in Volna, bolj se spominjam teh trgovin. In trgovine Ster-mecki v središču Celju prav tako nikoli ne bom pozabila. Ravno v te trgovine sem vedno najraje hodila, saj sem tam dobila vse, kar sem potrebovala doma. Danes pa me hči odpelje v trgovske centre, vendar to sploh ni tako privlačno, kot je bilo včasih. Te stare trgovine in tudi podjetja so imeli svoj čar, vse je bilo bolj preprosto. Ko grem takole po mestu ali na tržnico, se velikokrat spomnim teh časov.«
Peter Blazinšek, Vojnik: »Veliko je bilo znanih podjetij in trgovin v Celju. Moj brat je delal v Emu. Uspešna je bila tudi Libela. Takrat so bili časi drugačni. Vsak je imel službo, ne pa tole, kar se dogaja danes ... Ko je brat delal v Emu, tudi niso bile visoke plače, vendar so bili ljudje zadovoljni. Mladi so takrat začeli delati že v najstniških letih in dobiti službo tako hitro je pomenilo tudi zagotoviti si varnost. Danes so mladi brezposelni, mnogi starejši pa delajo, namesto da bi lahko odšli v pokoj in imeli še vsaj kaj od življenja.«
Mateja Logar, Celje: »Najbolj so mi ostali v spominu Toper in Metka, pa celjski Emo. Celo štipendijo sem imela v enem od teh podjetij, vendar dela nisem dobila, saj podjetje takrat ni obstalo. Danes so ljudje drugačni in tudi čas ni več isti. Vse preveč hitimo in se ukvarjamo z nepomembnimi stvarmi, kar se odraža tudi v gospodarstvu. Kakšen trenutek se prav načrtno spomnim teh izdelkov in če bi lahko šla kdaj spet v Metko, bi še kaj tam kupila, če bi podjetje še obstajalo. Imeli so dobre stvari.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Uspeš prešt
Blagovna znamka n danji slavi vztrajno
Prvi korak podjetja, ki že utrditi na trgu, je izbira prave Bolj zahtevno je nato skrbel ročno vlaganje denarja v kon ki. Prav to po besedah strok znamke in profesorja na Fa vede Univerze v Ljubljani M: ska podjetja predstavlja najv raža tudi v stanju našega gos »Podjetje s potrošniki ne kom več mora vlagati tudi v sestavi nje njegove kakovosti, inovativ poteka le z besedami, ampak t Kline, ki je pomagal pri vzpost znamk na Celjskem, med drugii Celeia. Kot poudarja, lahko traja da dobi blagovna znamka prav njem pomena v glavah velikeg Koliko močnih blagovnih v Sloveniji?
Večina znamk je zamrznjeni jih ali kleteh, saj se vanje prer tega vsak dan manj vredne, ma da jih ljudje manj uporabljajo. T nejših vzrokov za težave slov< Lahko rečem, da lahko sistema preštejemo na prste, vse ostale jim sploh še lahko rečemo, da
Najbrž se prav v tem skriva v dobre blagovne znamke najpr venske pa capljajo zadaj?
NAŠA TEMA
17
šlo v stečaj. Ena najbolj znanih celjskih blagovnih znamk je zdaj v lasti družbe Bolgarija trade iz Kranja.
Lastniki neznani
Čeprav ni več celjska in naj bi bunde z znakom Toper začeli šivati v Bolgariji, je blagovna znamka Toper vsaj preživela. Za zdaj. V zgodovino, vendar ne v pozabo, pa so že pred leti šle mnoge blagovne znamke, ki so v regiji in tudi v Sloveniji imele precejšen ugled in so jim ljudje zaupali. Mont Kozje na primer in Kors iz Rogaške Slatine, Merx, Kovinotehna ... Kdo so danes lastniki teh blagovnih znamk oziroma v čigavem predalu ležijo? Stečajni upravitelj Tomaž Kos, ki je vodil stečaje večine tekstilnih podjetij na Celjskem, se ne spominja več, kdo je kupil njihove blagovne znamke. Je pa dejstvo, da so jih v stečajih lahko prodali le, če so bile ustrezno registrirane.
Lastnik blagovne znamke Kovinotehna, ki je registrirana vse do leta 2020, je najbrž še vedno Merkur. Kdo ima v lasti blagovno znamko Merx, pa nam iz registra republiškega urada za intelektualno lastnino ni uspelo razbrati. Do letos, ko je znamki potekla veljavnost, je bil kot lastnik naveden Merca-tor, ob ponovni registraciji, ki velja od letos, pa je naveden le prijavitelj, to je Marjan Babič iz Šmarja, ne pa tudi lastnik.
Skrbno načrtovana promocija
Toliko o nekaterih nekdanjih blagovnih znamkah. Kaj pa tiste, ki se zdaj borijo za čim večjo naklonjenost potrošnikov? Čeprav na splošno velja, da Slovenija nima veliko močnih blagovnih znamk, o čemer govori tudi Miro Kline, pa zagotovo drži, da jih je v regiji kar nekaj, ki so si uspešno utrle pot na slovenski trg in so znane tudi zunaj meja.
Med njimi je vsekakor Kozmetika Afrodita iz Rogaške Slatine, ki je na trgu prisotna že 43 let. Koliko vlagajo v razvoj in utrditev svoje blagovne znamke, v podjetju ne želijo razkriti, vsekakor pa promociji, ki jo načrtujejo zelo skrbno, namenjajo veliko pozornosti. Kot je povedala Judita Žele-znik, so moč svoje blagovne znamke najbolj občutili, ko so vstopali na trge bivše Jugoslavije. »Na območju nekdanje skupne države že od nekdaj cenijo slovenske izdelke in med njimi tudi kozmetiko našega podjetja. Seveda sta pomembni tudi kakovost in cena, vendar nam je bilo ravno zaradi prepoznavnosti naše blagovne znamke nekoliko lažje,« pravi Železnikova. Drugače je na trgih Evropske unije, kamor vstopajo počasi in premišljeno, saj so za prepoznavnost in utrditev blagovne znamke potrebna velika vlaganja.
Nekoč le ime podjetja, danes tudi znamka
V	zgodbi o nekaterih blagovnih znamkah na Celjskem je treba vsekakor omeniti še Celjske mesnine in Mlekarno Celeia. Sta namreč med redkimi v regiji, ki poleg imena podjetja razvijata tudi lastno blagovno znamko.
V	Celjskih mesninah so do leta 1996 na trgu nastopali le z imenom podjetja, nato so se odločili za posodobitev logotipa in ustvarjanje nove blagovne znamke. Dve leti kasneje so se na trgu že začeli pojavljati z imenom Z'dežele in kot se je pokazalo, je bila odločitev prava. Njihovi izdelki so prepoznavni, podjetje je uspešno in mu tudi kriza ne more do živega. Vodja marketinga Martina Grobelšek je povedala, da v razvoj in utrditev blagovne znamke vložijo 3 do 4 odstotke letnih prihodkov od prodaje. Teh so lani v podjetju imeli za
Največ vreden Apple
Tako v Kozmetiki Afrodita kot Celjskih mesninah in Mlekarni Celeia se strinjajo, da bi bilo treba blagovne znamke ovrednotiti in njihovo vrednost zapisati tudi v bilancah družb. Vas zanima, katere so največ vredne blagovne znamke v svetu?
Obstaja sicer več različnih lestvic, družba Interbrand, ki lestvico najboljših znamk sestavlja od leta 2001, je letos na prvo mesto postavila Apple in blagovno znamko tega ameriškega proizvajalca računalnikov ocenila na kar 98 milijard dolarjev. Apple je tako letos prevzel prestol Coca-Coli, ki je pristala na tretjem mestu, njena vrednost je ocenjena na 79 milijard dolarjev.
Med desetimi največ vrednimi blagovnimi znamkami so še Google na drugem mestu, od tretjega mesta naprej pa si sledijo IBM, Microsoft, GE, McDonald's, Samsung, Intel in Toyota.	JI
malo manj kot 59 milijonov evrov.
Mlekarna Celeia ima blagovno znamko Zelene doline že 26 let. V tem času je znamka doživela nekaj popravkov, najbolj korenite leta 2010. Od takrat, je povedala Marjeta Železnik, so postali še bolj
prepoznavni, njihov tržni delež doma in v tujini nenehno raste. Prodajo izdelkov Zelene doline so povečali za več kot 50 odstotkov. Koliko denarja vlagajo v svojo blagovno znamko, v mlekarni ne želijo razkriti.
JANJA INTIHAR
ne domače znamke ejemo na prste
e nastane čez noč - Če podjetje vanjo ne vlaga, gre kljub nek-iz spomina
li blagovno znamko ;ga imena in simbola. ti za nenehno dolgo-lunikacijo s potrošni-ovnjaka za blagovne Lkulteti za družbene ira Klineta za sloven-ečjo težavo, ki se od-»podarstva. unicira le z oglasi, temne izdelka, izboljševa-nost. Komunikacija ne :udi z dejanji,« razlaga avljanju več blagovnih n za Toper in Mlekarno i leta ali celo desetletja, ro vrednost z oblikova-a števila ljudi. znamk sploh imamo
h, spravljenih v trezor-alo vlaga in so zaradi nj znane, kar pomeni, ro je eden od pomemb-rnskega gospodarstva. itično grajene znamke ■ pa so na meji tega, ali so res prave znamke. vzrok, da Slovenci kot ej navedemo tuje, slo-
Tako je, naša podjetja naredijo kampanjo, ki traja tri mesece, nato leto dni ne naredijo nič. Coca-Cola na primer sistematično obnavlja svojo podobo in točno ve, kolikokrat na dan mora povedati ime svoje gazirane pijače, da ljudje spomin nanjo ohranjajo na konici jezika. Če komunikacija ne poteka ves čas, kupec znamke ne bo priklical iz spomina. Kdor tega ne razume, je nato neupravičeno presenečen, ko pridejo ljudje v trgovino in ne izberejo njegove znamke, čeprav jo imajo morda raje kot tujo.
Katere slovenske blagovne znamke bi vi postavili na prva tri mesta?
Ena je zagotovo Fructal, druga je verjetno Argeta, tretja pa Cockta.
Je bilo upravljanje z znamkami v Jugoslaviji drugačno?
Zagotovo. Od 70. let je gospodarstvo cvetelo in vlagalo zelo veliko denarja v razvoj znamk. Takrat so pravzaprav nastale vse znamke, ki so uveljavljene še danes. Čeprav podjetja menijo, da se te stare lovorike ne bodo iztrošile, to ne drži. Tak primer je Radenska, ki je v Jugoslaviji in Sloveniji nekoč prevladovala. Zdaj pa je prišla Jana oziroma Jamnica, ki je Radensko izrinila s hrvaškega trga, počasi pa jo izriva tudi s slovenskega.
Kako je z vrednostjo blagovnih znamk?
Ločimo dve vrednosti. Ena je tako imenovana psihološka vrednost, ki pomeni to, kaj si ljudje o tej znamki predstavljajo, s kakšnimi besedami in situacijami znamko povezujejo. Psihološka vrednost se slej kot prej zrcali v ekonomski vrednosti. Ljudje, ki imajo pozitivno mnenje o znamki in so ji zvesti, jo pogosto kupujejo. Na ta na-
čin pridemo do ekonomske vrednosti, torej do vrednosti znamke, ki je izražena v denarju. Pri nas so izračuni ekonomske vrednosti zelo redki, zato le malo podjetij ve, koliko je vredna katerakoli znamka. Najbolj razvpit tuj primer je spet Coca-Cola. Ta blagovna znamka je vredna od tri- do štirikrat več, kot je vredno celo podjetje.
V preteklosti ste že dejali, da podjetje z dobro blagovno znamko tudi v primeru stečaja ni izgubljeno. A ni vedno tako, kajne?
Uspeh zagona novega podjetja s staro blagovno znamko je odraz razvitosti podjetniškega duha v neki kulturi. Tega pri nas ni veliko, zato znamke praviloma propadejo hkrati s potopom nekega podjetja. Če je znamka zapisana v spominu ljudi, lahko ta spomin hitro obudimo. Velik del vrednosti znamke lahko izkoristimo za nov razvoj posameznega podjetja ali izdelka. Zato je velikanska škoda, ker tega ne izkoristimo, kot bi bilo mogoče. Kar nekaj primerov obstaja, ko so zaposleni poskušali ohraniti ime, na primer v Mariborski Livarni, nazadnje v Novolesu, vendar se vedno ne izteče tako, kot bi želeli.
Poznate morda kakšen dober primer, ko je podjetje iz celjske regije znalo unovčiti svojo blagovno znamko?
Mislim, da je dober primer Mlekarna Celeia s svojimi izdelki z znamko Zelene doline. Morda je tudi zaradi krize, ki se je zgodila Ljubljanskim mlekarnam, prišla do tega, da bo v najkrajšem času postala vodilna znamka v Sloveniji na področju mlečnih izdelkov.
Zanimivo je, da so najmočnejše slovenske blagovne znamke vse s področja živil. Kaj nam pove vrzel na ostalih področjih?
»Danes idejo blagovnih znamk širimo na vsa področja, od muzejev, kulture do osebnih znamk politikov, športnikov. Slednji so se začeli zavedati, da je znamka vredna več kot premoženje. Vrhunski športnik zasluži bistveno manj denarja za tekmovanje v primerjavi s tistim, kar zasluži s svojo osebno znamko, ki jo zastavi za neko podjetje. Ko Beckham nastopa v filmu za Armanija, zasluži več, kot znaša na primer njegova letna plača v nogometnem klubu.«
To pomeni, da ostali ne komunicirajo, trg je majhen in verjetno ni prave ekonomike. Podjetja komunicirajo s potrošniki le kadar gre za množične izdelke, torej tiste, ki jih ljudje največ kupujejo. Vse druge znamke so bile pomaknjene v ozadje. Sta pa kakšni dve izjemi v zgodovini. Bistveno več se je nekdaj oglaševal Toper, prav tako Mura, ki je bila od 70. do 90. let zagotovo vodilna znamka v spominu ljudi v Sloveniji in tudi v nekdanji Jugoslaviji.
Kaj pa spreminjanje podobe znamk, ki so pri ljudeh že prepoznavne? Najbrž tukaj ni dobro vleči potez na hitro.
Neprekinjenost je nujna. Kljub spremembam je treba ves čas graditi na eni temi. Tako se zapis v glavi okrepi, je pa osvežen s kakšnim dodatnim pomenom. Blagovna znamka ne prenese radikalnih zasukov, saj predstavlja točko stabilnosti in ne drugačnosti. Kot dober primer postopnih sprememb blagovne znamke lahko omenim spreminjanje podobe steklenice za laško pivo. Če povzamem, spremembe moramo torej narediti tako, da tega ljudje skoraj ne opazijo, še vedno pa nam morajo slediti in na koncu dobiti drug uvid v to, kaj smo jim ponudili in kaj je tako enkratnega ali dobrega v tem izdelku ali storitvi.
TINA VENGUST
Rešili so se kleti
Nova knjižnica je prehodna rešitev
ZREČE - Za dan slovenskih splošnih knjižnic so v mestu, kjer ima knjižnica dolgo zgodovino, odprli novo. Knjižnično dejavnost je pred skoraj osemdesetimi leti začel župnik Matija Karba, zadnja tri desetletja je bila knjižnica v kletnih prostorih, ki so bili vlažni in premajhni.
V občinski stavbi so imeli z novo knjižnico najprej velike načrte. V novi stavbi, ki naj bi jo zgradili, bi bila knjižnica skupaj z občino, lekarno in s pošto, vendar je splošna gospodarska kriza takšno rešitev preprečila. Nove prostore knjižnice so tako uredili v nekdanjih prostorih bančne
poslovalnice, in sicer v pritličju enega od stanovanjskih blokov, kar je občino stalo 116 tisoč evrov. Za novo knjižnico, ki je na 73 kvadratnih metrih, je župan Boris Podvršnik v otvoritvenem govoru dejal, da je vmesna in zasilna možnost. »Vseeno smo je veseli, čeprav se zavedamo, da dolgoročno potrebujemo vsaj od dvesto do tristo kvadratnih metrov površine,« pravi župan. Omenja novo vlogo knjižnic, ki niso samo prostor za hranjenje in izposojo knjižničnega gradiva, temveč tudi prostor za druženje in ustvarjanje.
Na takšno knjižnico bodo občani morali še počakati.
»Glede na dosedanje prostore smo veseli, da je Občina Zreče prisluhnila potrebam uporabnikov in našim potrebam,« pravi o novih prostorih Renata Klančnik, direktorica Splošne knjižnice Slovenske Konjice z enoto v Zrečah. Za prostore poudarja, da so večji, lepši, topli in sodobnejši. V novih prostorih je novost kotiček za branje revij in časopisov. V občini, ki se ponaša z listino Občine po meri invalidov, so prav tako prisluhnili potrebam gibalno oviranih in slabovidnih občanov.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
V novih prostorih knjižnice v Zrečah. »Niti tako turoben dan, kot je danes, ne more pokvariti veselja,« je med odprtjem v Zrečah dejala Renata Klančnik, direktorica krovne Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Na fotografiji z županom Borisom Podvršnikom.
ANKETA
Veliko berejo
Marica Smogavc iz Zreč, ki
dela v domači knjižnici: »Stari prostori knjižnice so bili bistveno manjši, bili so v kleti brez dnevne svetlobe. Prav tako so bili vlažni, skoraj nemogoče je že postalo. V Zrečah je za knjižnico veliko zanimanja, prihajajo predvsem mladina in tudi odrasli. Zanimanje za knjige je odvisno od letnih časov. Starejši obiskovalci se zanimajo predvsem za različne romane, mladi za mladinsko branje.«
Jože Ravničan iz Zreč: »Bolj kot jaz v knjižnico zahaja hči. Doslej jo je bolj obiskovala v Slovenskih Konjicah, kjer imajo večjo izbiro. Berem bolj lahko literaturo. Poleg tega, da sem naročen na revijo Življenje in tehnika, večkrat kot stalni naročnik naročim še kakšno knjigo, saj imam popust. Letos se mi je kot ljubiteljskem gobarju zdela zanimiva knjiga o gobah.«
Dom Nine Pokorn Grmovje -dom kakovosti
V Domu Nine Pokorn Grmovje, ki nudi bivanje in oskrbo 239 odraslim ljudem s posebnimi potrebami, je bila slovesnost ob prisotnosti številnih gostov, na kateri so prejeli potrdilo kakovosti E-Qalin.
NA KRATKO
Študentje za najmlajše
NAZARJE - Člani Kluba zgornjesavinjskih študentov se poleg študija vse pogosteje lotevajo različnih akcij.
Tako so v minulih dneh na treh lokacijah, v društvenih prostorih na Ljubnem in v prostorih Mladinskega društva Nazarje ter pred eno mozirskih trgovin, zbirali igrače. Kot pravijo študentje, prihaja veseli december z obiskom treh dobrih mož. Nekatere otroke obiščejo vsi trije dobrotniki, nekatere pa nihče. Zato so se v klubu odločili, da bodo z zbranimi igračami narisali na obraz nasmehe vsem najmlajšim v vrtcih po vsej Zgornji Savinjski dolini.
US
Po poti Za Ljubnico
Ida Obrovnik iz Zreč: »Knjige iz knjižnice prinaša hči, vračam jih jaz. Nekaj let sem delala v zreški šolski knjižnici in knjižnice me še vedno privlačijo. Odkar sem v pokoju, nasploh rada berem in še mož je letos začel brati knjige, ki jih prej ni bral. Ko si starejši, imaš za knjige več zanimanja, prej niti nimaš dovolj časa, saj takrat skrbiš za otroke in hodiš v službo.«
»S tem potrdilom postajamo eden izmed redkih domov v Sloveniji, ki upravljajo s kakovostjo. Cilj so čim bolj kakovostne storitve za uporabnike in večanjem zadovoljstva zaposlenih ter svojcev,« je dejal direktor zavoda Tomaž Lenart.
Hkrati so dogodek izkoristili za otvoritev novih pridobitev, kot so obnovljen moški oddelek, zgrajen nov oddelek in zamenjano dotrajano osebno dvigalo. Z naložbo so izboljšali bivalni standard uporabnikov, vdahnili pa so tudi kanček topline in domačnosti, kar jim je po videnem odlično uspelo.
LJUBNO - V petek so odprli tematsko pot Za Ljubnico, ki je bila preko Las Zgornje Savinjske doline sofinancirana s sredstvi Leader.
Nosilec projekta je bila sicer občina, s katero je pri izvedbi poti sodelovalo kar 12 projektnih partnerjev. Tematska pot je dolga 1.200 metrov, izvedba pa je stala 40 tisoč evrov, od tega je 85 odstotkov sredstev programa Leader. Tematska pot pomeni nov kamenček v mozaiku urejene občine Ljubno.
US
Roke dvignili za nazaj
DOBJE - V tamkajšnjem vrtcu so septembra zaradi povečanega vpisa otrok odprli nov polovični jaslični oddelek. Ker so morali zaposliti dodatno vzgojiteljico, so se povečali stroški dela. Kljub temu, da Osnovna šola Dobje nove cene obračunava od začetka šolskega leta, so jih občinski svetniki potrdili šele na zadnji seji sredi novembra.
Ravnateljica tamkajšnje Osnovne šole Suzana Plemenitaš je pojasnila, da je nove cene svetnikom sporočila že na julijski seji občinskega sveta, ker pa naslednje seje občina ni sklicala do novembra, so staršem oktobra za september izdali položnice po novi ceni. Če spremembe občinski svet minuli petek ne bi potrdil, bi morali v vrtcu narediti poračun. Ravnateljica je še poudarila, da so bili starši s spremembo cene seznanjeni na prvem roditeljskem sestanku v novem šolskem letu. Ekonomska cena je bila pred oblikovanjem novega jasličnega oddelka enotna in je znašala malo več kot 352 evrov. Po preračunih cena za kombinirani oddelek znaša skoraj 336 evrov, cena za jaslični oddelek pa skoraj 421 evrov.
TV
Na tržnici izdelki znamke Zeleno zlato
ŽALEC - V začetku decembra bosta na prenovljeni tržnici vendarle zaživela že poleti postavljena lična prodajna zabojnika.
Potem ko so občinske službe kar nekaj časa iskale primerne najemnike, ki bi z lastnim vložkom dopolnili stalno ponudbo na podeželski tržnici v Žalcu, so naposled le našli rešitev. Občinski zavod za kulturo, šport in turizem bo v upravljanje prevzel zabojnik, ki so ga že na začetku namenili za prodajo domačih dobrot pridelovalcev iz Spodnjesavinjske doline. Po besedah direktorice občinske uprave Tanje Razboršek - Rehar bodo na policah lokalni izdelki pod skupno blagovno znamko Zeleno zlato. Direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, ki je pred slabim mesecem začasno prevzel tudi vodenje spomladi ustanovljene družbe Zeleno zlato, je v preteklih tednih s pridelovalci podpisal še nekaj novih franšiznih pogodb. Čeprav se je vse od prenove govorilo, da bo v enem od zabojnikov na tržnici zaživela kavarna, ne bo tako. Drug zabojnik bo poln cvetja, v njem bo namreč cvetličarna. Po cvetju in domačih dobrotah bo v Žalcu zadišalo na Miklavževo soboto.
LK
Cenejši odvoz smeti
BRASLOVČE - Zaradi nove uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja bodo končni zneski na položnicah za odvoz odpadkov nekoliko nižji.
Braslovški občinski svetniki so na zadnji seji potrdili elaborat o oblikovanju cen zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov. Kot je pojasnila Darja Turk, vodja oddelka za finančno-računovodske zadeve pri Simbiu, podjetju, ki opravlja omenjene storitve, nova uredba predpisuje, da se cena uporabnikom zaračuna sorazmerno glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. Strošek odvoza 120-litrskega zabojnika se bo v Braslovčah tako zmanjšal za dobrih 20 odstotkov, bo pa za devet odstotkov dražji odvoz 240-litrskega zabojnika. To v praksi pomeni, da bo znesek na položnici za odvoz manjšega zabojnika znašal malo več kot 11 evrov, medtem ko bodo tisti, ki odpadke odlagajo v večje zabojnike, za njihovo praznjenje odšteli dobrih 24 evrov. Nekoliko nižji bodo tudi stroški odvoza zabojnika za biološke odpadke. Cene bodo začele veljati s prvim januarjem 2014.
LK
ŠPORT
19
Po uspešni sezoni nov mandat Stanetu Rozmanu
Marinin klic je bil višek motivov za nadaljevanje
Na volilni skupščini Atletskega društva Kladivar Celje so člani potrdili, da bo klub še naprej vodil Stane Rozman. V upravnem odboru so odslej Zvonka Blatnik, Vojko Arzenšek, Boris Čop, Hrvoje Fižuleto, Urban Gro-sek, Rok Kopitar, Kristijan Korošec, Jože Petauer in Igor Topole. Priznanja in darila so prejeli najboljši atleti in atletinje Zala Ah-tik, Anej Zupanc (pionirja), Kaja Strgaršek, Ina Rojnik, Luka Jereb (mlajši mladinci), Robert Renner, Luka Janežič (starejša mladinca), Martina Ratej, Marina To-mič in Mitja Krevs (člani).
Stane Rozman je vodenje društva prevzel pred tremi leti, pred njim je štiriletni mandat. Prejemal je čestitke; ne zgolj za zaupanje, ki mu je bilo izkazano, temveč tudi za dosedanje uspešno delovanje.
Izkazalo se je, da imate znova možnost med skupščino vnesti podelitev priznanj najuspešnejšim atletom, kar je bilo pred leti že v navadi. In teh imate zdaj kar precej, imate se s čim pohvaliti, kajne?
Najprej bi dejal, da je vodenje enega najboljših celjskih športnih kolektivov in enega najboljših slovenskih atletskih društev zame vsekakor čast, predvsem pa velika odgovornost. Drži, da imamo celo sladke skrbi, namreč s plejado odličnih atletov na čelu z udeleženkama letošnjega svetovnega prvenstva v Moskvi Marino Tomič in Martino Ratej. Za njima je vrsta mladih, zelo nadarjenih atletov, kjer največ obeta Robert Renner, svetovni prvak med mlajšimi mladinci v
Predsednik AD Kladivar Stane Rozman med nagovorom skupščini. V ozadju so Tina Jurčak, Aleksander Cmok in Rok Kopitar.
skoku s palico, ki je letos postavil članski državni rekord. Njegovih preskočenih 562 cm pomeni med mladinci mesto v svetovnem vrhu. Pridobili smo mladega šprinterja Luko Janežiča in dolgoprogaša Mitjo Krevsa, ki je ublažil našo krizo na daljših progah.
Ko ste potegnili črto pod letom 2013, kaj je izpisano z najbolj debelimi črkami?
Težko bi izpostavil en dogodek. Leto je imenitno začel Renner, potem je Anej Zupanc nizal rekorde v tekih na 400 metrov in kot prvi pionir progo pretekel pod 50 sekundami. Morda pa bi vseeno izpostavil 7. julij. Ko sem se vrnil z rekreacije na štadionu, sem na telefonu opazil, da me je klicala Marina Tomič. Vrnil sem klic in iz Švice mi je radostno sporočila, da je 100 metrov z ovirami pretekla pod 13 sekundami. Obenem se mi je zahvalila za
podporo in me na nek način prisilila, da vztrajam še naprej pri tem delu.
Kladivar se torej počasi vrača na pota stare slave. Se boste še okrepili s katerim atletom?
Zadnja, ki sta se nam pridružila, sta bila brat in sestra Zevnik. Vid je okrepil dol-goprogaše, je članski repre-zentant v teku na 3.000 m z zaprekami, Klara pa teče na 400 m z ovirami, disciplini, ki nam je bila v ekipnih tekmovanjih siva lisa. Drugih ne bomo vabili, čeprav se nam ponujajo. Trenutno smo na meji zmogljivosti. Atletom ne želimo saditi rožic. Kar obljubimo, to storimo, čeprav se zavedamo, da se bo tega v naslednjem letu še težje držati. Smo na >kritični masi<.
V letu 2014 bo višek sezone evropsko prvenstvo v Zürichu. Koliko atletov boste imeli tam?
Štiri ali celo pet. Z gotovostjo pričakujemo, da bosta Marina in Martina ponovili
letošnje rezultate. Naš veliki up je tudi Robert, ki mu manjka le še korak, da se priključi najboljšim v Evropi. Želimo si, da bi normi dosegla še Luka, ki bo nedvomno še napredoval v teku na en štadionski krog, in Mitja na poldrugi kilometer.
Sporočili ste, da bo Rate-jeva vadila pod vodstvom razširjenega strokovnega štaba. Ste že izpeljali vse spremembe?
Da, treningi so se že začeli, tako da je vse skupaj bolj raznovrstno. Zamisel njenega trenerja Andreja Hajnška sem sicer takoj podprl, upam, da se bo izkazala za pozitivno in da se bo Martina približala svojim potencialom.
Kdaj boste lahko obnovili tartansko stezo na vašem štadionu?
Najbrž čez dve ali tri leta. Vsekakor tega ne bomo zmogli sami, temveč ob podpori
V prijetni Barbarini dvorani Pokrajinskega muzeja Celje je skupščino popestril Vojko Arzenšek s pogovori z atleti, kar tako zelo manjka na podelitvah priznanj najboljšim športnikom Celja.
Mestne občine Celje. Uredili bomo projektno dokumentacijo in pripravili kandidaturo za sredstva od Fundacije za šport. Steza bo vsekakor potrebna obnove. Vse skupaj bi obeležili z organizacijo večjega športnega dogodka.
Kaj pa vaš miting?
Veliko denarja zahteva in v negotovi situaciji se poraja dvom. Ne vem, če ga ima smisel organizirati. Imamo pa idejo, da bi v mestu pripravili zelo privlačno tekmo ...
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Večina najuspešnejših atletov Kladivarja stoji z leve: Mitja Krevs, Ina Rojnik, Martina Ratej, Anej Zupanc, Marina Tomič, Zala Ahtik in Kaja Strgaršek.
Šeste v Evropi
Celjska kadetska košarkarska ekipa je v madžarskem Sopronu na evropskem pokalu prvakov zasedla šesto mesto. V zadnji tekmi je izgubila z Novim Zagrebom z 72:56. Celjanke so edine premagale kasnejše prvakinje, igralke Soprona.
Trener Damir Grgič je po uvodnih dveh tekmah ostal brez najboljših igralk, Alme Potočnik in Miline Miše-ljic, ki sta se poškodovali. Z njima bi se Athlete zagotovo boril za najvišja mesta med najboljšimi ekipami Evrope.
Konkurenčne vsem
»Čestitam igralkam. Veseli me, da so pokazale, da so konkurenčne vsem igralkam
v tem letniku. To me dodatno motivira, da delamo še bolje, še bolj organizirano. Poznavalci košarke dobro vedo, da desetletje nazaj proti najboljšim ekipam iz Rusije, s Češke, tudi iz Madžarske in Hrvaške nismo uspeli igrati enakovredno. Zdaj lahko. Hvala Domžalam in Leskovcu, ki sta nam posodila Anamarijo Prezelj in Marijo Stojiljkovič,« pravi Grgič. Omenjeni igralki bi lahko v novi sezoni že nosili dres Athletea.
Derbi z Buducnostjo
Turnir v Sopronu je bil odlično izpeljan, obenem pa velika izkušnja za igralke. »V pogovorih smo izvedeli ogromno novega, najpomembneje pa je, da smo na-
vezali stike z drugimi klubi. Dogovorili smo se že za turnirje, ki bodo prihodnje leto pri njih. Zato je bil posledično turnir še toliko uspešnejši za nas,« je pristavil Grgič, ki je takoj po turnirju s kadetinjami odpotoval v Tuzlo na tekmi Jadranske lige. Celjanke so premagale Novi Grad in Jedinstvo in so že na pragu uvrstitve na zaključni turnir. Člansko ekipo Athletea pa danes čaka 5. krog Jadranske lige. V Celju bo gostovala odlična ekipa Budučnosti iz Podgorice, ki se je okrepila z nekdanjo članico celjske zasedbe Ano Turčinovic (zdaj poročeno Poček). Tekma se bo začela ob 19. uri. Celjanke so po uvodnih štirih krogih edine neporažene.
MITJA KNEZ
Oba izgubila z 1:0
Zadnji tekmi 18. kroga 1. slovenske nogometne lige sta bili zaradi razmočenih igrišč v Novem mestu in Celju šele v torek. Celjani so doživeli deveti poraz, dokaj nezaslužen, v zelo hladnem vremenu so si priigrali precej priložnosti.
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	17 LUKA KOPER 18
ZAVRČ	18
GORICA	18
RUDAR	18
OUMPIJA	17
DOMŽALE	18
CELJE	18
KRKA	18
TRIGLAV	18
11	2 4 39:15 35
10	3 5 22:18 33
9	3 6 27:28 30
8	5 5 31:18 29
8	5 5 21:15 29
7	2 8 25:27 23
5	6 7	27:23 21
6	3 9 16:26 21 4	311	14:35 15 3	411	15:32 13
Najlepšo je Miha Zajc v 38. minuti pripravil Ivanu Jovanovicu, ki pa je z leve strani streljal z desno nogo in žoga je žal obšla goriška vrata. Tri minute kasneje je sodnik Žnidaršič napačno ocenil dvoboj, v katerega je bil vpleten Vrhovec. Sledil je prosti strel, po katerem se je v kazenskem prostoru najbolje znašel Lapadula, na tleh pa je z izpahnjeno ramo obležal branilec Kraj-cer.
Spet sporno
V drugem delu so Celjani vseskozi napadali, a si priigrali le eno priložnost. V nenadejanem protinapadu je Zajc v 95. minuti z 20 m zgrešil vrata. V prvem delu je največ prikazal Benjamin Verbič, eden iz-
med njegovih prodorov je bil izjemen, ko je trikrat porinil žogo med nogami tekmecev: »Zaradi neučinkovitosti smo ostali brez točk, pa tudi zaradi sodniške odločitve. >Vrle< je bil besen, tekmec ga je s seboj povlekel na tla, prosti strel pa so imeli gostje in zadeli.« Trener Miloš Rus je bil upravičeno zadovoljen z igro svojih varovancev, saj so bili boljši od Gorice, ki je podružnica italijanskega prvoligaša Parme. Toda slednji znata »tekmovati«. Po prvi polovici prvenstva ima Triglav 13 točk, Krka 15, Celje in Domžale, ki se bosta v soboto pomerila v Areni Petrol, pa po 21 točk. Rudar je igral dobro v Kopru, toda klonil po enajstmetrovki.
DEAN ŠUSTER
20
ŠPORT
Savinjski derbi novinkam
va bolj izenačen, ekipi sta se izmenjevali v vodstvu, igralke obeh ekip pa so prikazale odlično in izjemno borbeno igro. V zaključku so si gostje uspele priigrati nekaj točk prednosti. To so tudi z nekaj športne sreče obdržale do konca in si zasluženo priigrale prvo zmago na gostovanjih.
Izjemne pri servisu in v bloku
raze. Skrivnost uspeha se, kot pravi Jerončič, skriva v delu: »Dekleta imajo visoko razvite delovne navade. Poleg vseh športnih obveznosti dosegajo izjemne rezultate tudi v šoli.« Čeprav je v prvi sezoni med najboljšimi članskimi ekipami cilj kluba obstanek v ligi, so igralke odločene, da bodo izkoristile ponujene priložnosti, da bodo v drugem delu zaigrale v boljši, modri skupini oziroma skupini za prvaka.
Kljub porazu zadovoljni
Čeprav so Šempetranke v soboto v svoji dvorani zabeležile že peti letošnji poraz, trener Beno Božič ni bil preveč razočaran: »Glede na dosedanje predstave smo vlogo favorita prepustili gostjam. Na trenutke smo igrali zelo dobro in se že približali igri, ki nas je krasila v preteklosti. Žal pa je nihanj še preveč, da bi lahko na tekmah, kot je bila ta, računali na končni uspeh.« Božič
Braslovčanke so z odličnim blokom v spravljale obup domače napa-dalke.
mladosti psihično izjemno stabilne. »Tekma je bila izjemno naporna, predvsem pa je zahtevala veliko igre z glavo,« je povedala kapetanka Zala Zbičajnik.
Skrivnost je v delu
Mlada braslovška ekipa se ni ustrašila letošnjega prvoligaškega izziva in je v prvih sedmih tekmah zabeležila štiri zmage in tri po-
Da bo lokalni derbi dobro obiskan, so v obeh taborih napovedali že pred sezono. Izdatno podporo tako na domačih tekmah kot na gostovanjih imajo odbojkarice Braslovč.
■ VI	■ /	* ■
Jacimovic po poti Stanišaka?
Rogaški derbi s Hopsi - Sramota Zlatoroga
V Šempetru je bil v soboto na sporedu pravi slovenski regionalni odbojkarski derbi v ženski konkurenci. V sedmem krogu 1. slovenske lige so pri odbojkaricah Alianse gostovale mlade Braslovčanke. Čeprav imajo Šempetranke precej več izkušenj z nastopi v prvo-ligaški druščini, so morale tokrat priznati premoč novinkam med elito. Braslovčanke so z odločno in zbrano igro slavile zmago s 3:1.
Da bo težko pričakovan lokalni derbi sosedskih ekip nekaj posebnega, je nakazovala že gneča pred športno dvorano šempetrske osnovne šole. Kot se za derbi tekme spodobi, so bile tribune polne in glasne.
Silovit zaCetek Šempetrank
Domačinke, ki v prvih tekmah sezone še niso ujele prave forme in zmagovalnega ritma, so srečanje bolje začele in hitro povedle za tri točke. Mlade Braslovčanke so se nato otresle pritiska in po drugem tehničnem odmoru, tudi zaradi napak odbojkaric Alianse, prešle v vodstvo. Gostje so v drugem delu prvega niza odlično servirale, Šempetranke pa ob slabšem sprejemu v napadu niso našle pravih rešitev in razlika v prid gostij se je le še povečevala. Tudi drugi niz so bolje začele domačinke, a so borbene gostje z veliko vztrajnosti uspele držati priključek. V napeti končnici so bile Šempetranke odločnejše in niz zasluženo dobile s 27:25.
Zbrano in odloCno
Tretji niz je bil pravi monolog mladih odbojkaric iz Braslovč. Hitro so prevzele vodstvo, ki ga Šempetranke niso mogle nadoknaditi. Z dobro igro, kjer je delovalo skoraj vse, od sprejema, servisa, napada in bloka, so domačinkam dovolile vsega 15 točk. Četrti niz je bil zno-
Da zmaga mlade braslov-ške ekipe v Šempetru ni bila vprašljiva, kažejo tudi statistični podatki. Z začetnimi udarci so dosegle kar 14 točk, 12 so jih priigrale z blokom, ki je na trenutke spominjal na pravo utrdbo. Kakšno napako so si privoščile le pri sprejemu, a na to so se, kot je po tekmi povedal trener Braslovčank Zoran Jerončič, pripravili. »Vedeli smo, da je servis njihovo zelo močno orožje, in bili smo pripravljeni na kakšno napako več v tem elementu, kar ni tragično, saj smo bili toliko boljši v ostalih elementih, kjer je prišlo do razlike.«
Braslovčanke so s prikazano igro dokazale, da so kljub
V 1. ligi je za košarkarji šesti krog. Med ekipami s Celjskega so se zmage veselili le v taboru Rogaške. Slednja je pred domačimi gledalci s 85:67 premagala Hopse. Zlatorog je doživel še drugi zaporedni poraz. V domači dvorani je s 84:81 klonil proti Slovanu.
Tajfun je bil z 91:66 poražen v Portorožu, Elektra pa z 69:56 v Grosupljem. Vodilni ostajajo še vedno neporaže-ni Domžalčani, Slatinčani so drugi, mesto za njimi so Polzelani, Laščani so padli na šesto mesto, Šentjurčani in Šoštanjčani pa so na dnu lestvice.
OdloČil je skok
Rogaška je proti Hopsom prišla do zaslužene zmage, a se je morala dobro potruditi. Dvakrat je občutneje povedla (največ za 16 točk), a so se Polzelani obakrat približali na štiri točke. Morda bi lahko rezultat preobrnili, a so odpovedali v skoku. Gostitelji so ga namreč dobili z 38:19. Razlika na koncu ni pravi pokazatelj dogajanja, saj so se gostje s Polzele v Rogaški Slatini v slabih zadnjih dveh minutah dokončno predali in domačinom dopustili, da so vpisali še nekaj lahkih košev. »Tekmo smo bolj ali manj ves čas nadzorovali, a se je na-
sprotnik po nekaj naših neumnostih dvakrat uspel vrniti. Na koncu se je igra umirila in brez večjih težav smo uspeli priti do zmage,« je dejal trener Damjan Novakovič. Gostujoči strateg Boštjan Kuhar, ki pogreša poškodovanega Sama Udriha, je pristavil: »Poleg tega, da smo bili brez najboljšega branilca, se nam je med tekmo poškodoval še Miha Vašl in nismo imeli več menjav. Rogaška si je bolj želela zmage. To se vidi predvsem po številu skokov. Ko se nam je uspelo povsem približati, je zadela nekaj neverjetnih trojk. Vzdušje je bilo po zaslugi gledalcev odlično.«
Peta zapored
Slatinčani so vpisali peto zaporedno zmago. Gostujoči center Luka Dimec je zbral štiri točke in tri skoke: »Igralci smo dali vse od sebe. Rogaška je večino košev dosegla v drugem poskusu, saj je uspešno lovila odbite žoge. Nekaj košev smo dobili povsem ob izteku časa napada. Trudiš se 23 sekund, potem pa ti nasprotnik da koš. To moramo popraviti. Pride takšna tekma. Verjamem, da bomo Rogaško pred domačimi gledalci premagali. Pred nami je zdaj Zlatorog. Moramo zmagati.« Domači košarkar Jure Pelko je v ključnih trenutkih zadel
tri trojke (skupno 17 točk): »V začetku tekme nismo delovali dobro v obrambi, vendar smo potem to popravili. Danes sem jaz zadel pomembne trojke v pravih trenutkih, drugič jih bo nekdo drug. Smo pa znova dokazali, da smo prava ekipa. Igramo drug za drugega. Zdaj moramo nadaljevati v takšnem slogu.« Rogaška bo v soboto gostovala pri Elektri, Hopsi bodo gostili Zlatorog.
Bledi Laščani
Košarkarji Zlatoroga so po porazu na gostovanju v Mariboru izgubili še v domači dvorani. Poraz je bil zaslužen, saj niso pokazali prav veliko. Že v prvi četrtini je Slovan pobegnil za devet točk, a so jo Laščani dobili za točko. Ob polčasu je bilo 40:40. V nadaljevanju je bila tekma izenačena, bolj ko so se bližale zadnje minute, pa so gostje prikazovali večjo mero borbenosti. Obrambe gostiteljev praktično ni bilo, v napadu pa niso imeli pravih idej. Luka Kokol je za goste zadel tri zaporedne in izjemno pomembne trojke. »Pristop je bil katastrofalen. Igralci so pokazali, da mislijo, da bodo na lahek način dobili tekmo. Tokrat je šlo vse narobe. Tako se ne more igrati. Ne moremo spremeniti karakterja igralcev čez noč,«
»Tribuna nam je zvesta še iz časov mini odbojke,« pravi Zala Zbičajnik, ki obljublja, da bodo imeli navijači Braslovč tudi v prihodnje veliko razlogov za veselje.
glavni vzrok za trenutno negativen rezultatski trend vidi v odhodih nekaterih ključnih igralk pred sezono. »Zavestno smo se odločili, da izpraznjena mesta zapolnimo z mladimi igralkami lastne odbojkarske šole in zato potrebujemo še nekaj časa, da bomo ujeli pravo formo,« je prepričan šempetrski trener.
Po nove zmage
V prihodnjem, osmem krogu bodo Šempetranke znova igrale pred domačimi gledalci, v goste bo prišla ekipa Zgornje Gorenjske, ki je bila v prvem krogu boljša. »Gre za povsem premagljivo ekipo in ob podobni predstavi, kot smo jo pokazali proti Braslovčam, lahko to tekmo dobimo,« meni Božič.
Braslovčanke konec tedna čaka nekoliko zahtevnejša naloga, saj bodo odšle na gostovanje v Koper. »Dokazali smo, da lahko igramo proti vsaki ekipi. Pripravljeni smo dobro in gremo po nove točke,« je optimističen Jerončič. V prvem krogu so bile Savinj-čanke boljše od Primork.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
je dejal trener domačih Predrag Jačimovic, ki iz kroga v krog dokazuje, da ne sodi na klop Zlatoroga, ko prave igre oziroma kemije med gledalci ni. Privrženci »pivovarjev« so nad njegovim vodenjem vse bolj razočarani. Po tekmi smo ga povprašali, ali razmišlja o odstopu, a na to ni odgovoril. »Razočaran sem nad pristopom igralcev. Molčijo, ne vedo, kaj dejati. To je najhuje. To je katastrofa, tragedija.«
Stopiti skupaj
To je bil že tretji poraz Zlatoroga v šestih tekmah. Izstopal je Miha Lapornik, ki se je ustavil pri 21 točkah, a poraza ni uspel preprečiti, četudi je na koncu sam držal korak z gostujočo ekipo. Goran Jurak je vpisal 18 točk in 15 skokov, ko je kraljeval pod obema obročema: »Slovan je odigral agresivno in poletno. Mi smo slabo začeli tekmo in potem nasprotnika ves čas lovili, ko nismo ulovili pravega ritma. Liga je še dolga in treba je imeti potrpljenje. Naša ekipa ni tako slaba, kot trenutno kaže. Prihajajo težke tekme. Treba bo stopiti skupaj in pokazati, iz kakšnega testa smo, ali se lahko borimo za ligo za prvaka. Naredili bomo vse, da te tekme dobimo. Pred nami so zelo dobri Hopsi. Zavedamo se, kam se podajamo. Mogoče je prav vse. Točke moramo iskati vsepovsod.« Laščane zdaj čaka vroče gostovanje na Polzeli. Na klopi Zlatoroga bo bržkone še vedno Jačimovič, ki bo kot kaže čudežno preživel tudi tretji poraz, tekme s Hopsi, Rogaško in Heliosom pa šele sledijo ...
MITJA KNEZ
SMUČARSKI KLUB
GOZDNIK
ŽALEC
ZIMOVANJE NA TREH KRALJIH NA POHORJU
k
CJ
p
<
c
«
P
K
E—
>
C Z
'5
c iZ
od 26.12. do 30.12.
smučanje, zabava, popoldanske in večerne animacije, nočni pohod in še...
Informacije in prijave: SK GOZDNIK te.: 03 710 01 71 051 631 170
ŠPORT
21
Bosanska dvojčka velenjska junaka
Velenjčani izpolnili zastavljeni cilj, Celjani na pragu senzacije
Rokometaši Gorenja so lovili zadnji vlak za osmino finala lige prvakov in po zmagi nad La Rioho še imajo možnosti za osvojitev vsaj četrtega mesta v predtekmovalni skupini. V Rdeči dvorani je le dobrih tisoč gledalcev pospremilo zanimivo, a ne kakovostno tekmo.
Po 33:28 v 6. krogu lige prvakov je podaljšano upanje. Velenjčani so namreč Špance ugnali z višjo razliko, kot pa so z njimi izgubili v gosteh.
Buricev izbrisan
Najbolj učinkovita sta bila krožni napadalec Senjamin Buric s šestimi in organizator igre Staš Skube s petimi goli. Ko je Burič zadel za 23:16, je bil naskok velik - za zmago ogromen, za končno prednost z vsaj štirimi goli pa tudi pravšnji. Toda minuto zatem njegovega gola na semaforju ni bilo več; ali je bila kriva domača »zapisnikarska miza« ali morebiti norveški delegat, tega niso znali pojasniti. Napako so popravili dosti kasneje, ko so se gostje nevarno približali. V neverjetni končnici pa so ob igralcu manj gole dosegli Medved, Papež in Šoštarič. Ob vseh omenjenih pa si največjo pohvalo zasluži vratar Benjanin Buric, ki je zaustavil 16 strelov: »Odločilna je bila sprememba naše obrambe. V 5-1 nismo dobro delovali že v Španiji, za 6-0 imamo dovolj višine. V sredini sta bila odlična blokerja in ona sta najbolj zaslužna za moje obrambe. Tudi na Švedskem bomo zmagali!« Z Drot-tom je Gorenje igralo sinoči ...
Staš Skube je znova dokazal, da si zasluži reprezentančni dres.
Kdaj brez nihanj?
Po štiri gole so dali Dujmovič, Papež, Šoštarič in tudi kapetan Niko Medved: »Kot že nič kolikokrat v tej sezoni smo se med odmorom odločili, da strnemo vrste v obrambi in vztrajamo ter upamo do zadnjih sekund. Zdaj si želimo, da bi čim prej odigrali tekmo brez nihanj. Dolgo smo igrali le z eno postavo, tako da je potek vplivala tudi utrujenost.« Priznati je treba, da so bili Španci še dodatno oslabljeni. Zato pa se je izkazal Luis Jimenez, ki je v prvi tretjini tekme zabil sedemkrat. Na srečo ga je trener nato poklical na
je priznal, da je bila njegova obramba precej močnejša s Kristianom Beči-rijem, ki je z Buričem tvoril osrednji blok. Bil je zelo pogumen, ob izključitvi je v obrambi imel tri zelo nizke igralce (Skube, Gams, Medved), ki pa so s srčnostjo in hitrostjo ugnali višje in močnejše Špance. »Poudarjal sem, da ne bomo zmagali ne v 30., ne v 50., temveč v 60. minuti,« je zaključil Vajdl.
Brez pike na i
Le še izkoriščena sedemmetrovka je manjkala do senzacije v Veszpre-mu, o kateri še pred tednom dni nič ni želel slišati trener Vladan Matic. Predvidevali smo, da bo celjsko moštvo bolje odigralo ob Blatnem jezeru kot v Zlatorogu. Ker je Matič dejal, da
njegovo moštvo nima niti teoretičnih možnosti, slutimo, da je želel razbremeniti svoje varovance. Takšno razlago nam je ponudil stari maček Miro Požun, ki najbolje ve, kako se streže takšnim rečem. V zadnjih sekundah je David Razgor priigral sedemmetrovko, po izteku 60 minut jo je sam izvedel, žal je bil uspešnejši Mirko Alilovič in od izenačenja ni bilo nič. Sebastian Skube, ki ni želel streljati s sedmih metrov, ker je to nazadnje storil že pred časom, je bil izbran v idealno sedmerico kroga lige prvakov. Bo Zagreb zadosten razlog za poln Zlatorog? Moral bi biti! Kaj pa je še sploh lahko bolj privlačno od večnega tekmeca .
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
klop in je na koncu dosegel »le« ducat golov.
Bečirijeva vloga
Korošec Janez Gams je drugi polčas začel z golom in asistenco Buriču, imenovano >no look pass<: »Španci so znali ustavljati naše nalete, tudi z ležanjem na tleh. Ko smo izgubili adrenalin in ko so se začele še težave s semaforjem, smo padli v krizo, a jo kmalu prebrodili. Upam, da bo Aalborg zmagal v Logronu, mi ga bomo skušali presenetiti na Danskem. Še prej pa moramo premagati Celje v Zlatorogu.« Trener Ivan Vajdl
NA KRATKO
Nastja se vrača
Celje: Na novi lestvici WTA je 19-letna celjska teniška igralka Nastja Kolar pridobila 82 mest in se z 254. mestom precej približala svoji najvišji uvrstitvi v karieri - 232. mestu iz meseca avgusta leta 2011. Kolarjeva, ki se je po hudi krizi vrnila k svojemu prvemu trenerju Boštjanu Doberšku, se je prejšnji teden izkazala na turnirju v Egiptu, kjer se je iz kvalifikacij prebila vse do finala. Obenem je takoj postala reprezentančna kandidatka za nastop v pokalu Fed.
Tudi Cerkovnik
Kranj: S plavalnim mitingom se je iztekel rok za doseganje norm za nastop na decembrskem evropskem prvenstvu na Danskem. Že znanim potnikom se je na tradicionalnem Špelinem in Vesninem memorialu pridružil tudi Velenjčan Žiga Cerkovnik. Na spisku selektorja Mihe Potočnika je še Cerkovnikova klubska kolegica Nastja Govejšek. (DŠ)
Panorama
MALI NOGOMET
1. SL, 7. krog: Bronx - Do-bovec 1:1 (0:0); Repinc (20). Vrstni red: Litija 18, Oplast 15, Sevnica 14, Bronx 11, Puntar, Dobovec 8, Velike Lašče, Maribor 2.
NOGOMET
1. SL, 18. krog: Celje - Gorica 0:1 (0:1); Lapadula (40),
Koper - Rudar 1:0 (1:0); Gale-šič (42-11 m), Krka - Triglav 2:2 (1:2), Maribor - Domžale 5:3 (3:2), Olimpija - Zavrč 3:2 (2:1).
ROKOMET
Liga prvakov, 6. krog, skupina A: Veszprem - Celje Pivovarna Laško 27:26 (13:10); Ivancsik 6, Sulič 4; Skube 7, Zelenovič, Marguč 6, Razgor, Poteko, Lekai 2, Žvižej 1. Vrstni red: Veszprem 12, Rhein Neckar 9, Motor 7, Zagreb,
Celje 4, St. Petersburg, skupina D: Gorenje - La Rioja 33:28 (15:14); S. Burič 6, Skube 5, Medved, Šoštarič, Papež, Dujmovič 4, Cehte, Gams 3; Jimenez 12, Goncalves 7. Vrstni red: Hamburg 10, Flensburg 9, Aalborg 8, Gorenje, La Rioja 4, Halmstad 1.
1. SL (ž), 9. krog: Zelene doline Žalec - Zagorje 30:38 (12:18), Velenje - Celje Celjske mesnine 19:23 (9:14). Vrstni red: Zagorje 16, Celje 15, Velenje 13, Krka 12, Žalec 10,
Ajdovščina 9, Piran 7, Koper 4, Ptuj 2, Naklo Tržič 0.
KOŠARKA
1.	SL, 6. krog: Rogaška
-	Hopsi 85:67; Pelko 17, Mijovič 14, Miljkovič, Smaj-lovič 11, Nikolič Smrdelj 9, Čebular, Koštomaj 8, Brkič 7; Robertson 23, Jagodnik 18, Vujasinovič 15, Mulalič 5, Dimec 4, Wangmene 3, Portorož - Tajfun 91:66; Špan 21, Hodžič 16; Zimič 17, Zadnik 13, S. Sebič 12, M. Sebič 9, Hodges, Primorac 5, Držič 3, Horvat 2, Grosuplje - Elektra 69:56; Krušič 25, Krubally 11; Vasič 21, Zagorc 12, Lelič 11, Ognjenovič, Atanackovič, Brčina 3, Podvršnik 2, Baj-ramlič 1, Zlatorog - Slovan 81:84; Lapornik 21, Jurak 18, Miloševič 12, Jovanovič 10, Erkič 9, Dimec 5, Ferme 3, Maček 2, Sirnik 1; Bratož 15, Petrovič 12. Vrstni red: Helios 12, Rogaška 11, Hopsi, Portorož 10, Slovan, Zlatorog 9, Grosuplje, Maribor 8, Tajfun 7, Elektra 6.
2.	SL, 6. krog: Plama Pur
-	Terme Olimia 68:64. Vrstni red: Škofja Loka 12, Plama Pur 11, Šenčur, Terme Olimia, Parklji 10, Kolpa, Litija, Elektro Gorenjska 9, Koper, Radenska Creativ, Postojna, Lastovka 8, Krka B, Hrastnik 7.
3.	SL - vzhod, 5. krog: Branik - Luxuris Celje 82:89, Ruše
-	Konjice 81:74. Vrstni red: Po-savje 9, Luxuris 8, Ajdovščina, Pivka, Sežana 7, Jesenice 6, Ilirija, Tolmin, Cerknica 5.
Pokal Slovenije, prve tekme 4. kroga: Idrija - Zlatorog 62:115, Tajfun - Hrastnik 78:52, Rogaška - Elektra 77:63, Vojnik - ŠKD Dražen Petrovič 78:93, Hopsi - Nazarje 108:67, Kolpa - Konjice 89:83.
1. SL (ž), 5. krog: Konjice
-	Domžale 45:60; Vujačič 16, Šrot 12, Hatunšek 9, Flašker 3, Gošnjak, N. Klančnik 2, K. Klančnik 1; Kotnik 17, Špaca-pan 12. Vrstni red: Triglav 10, Athlete 9, Grosuplje 8, Domžale 7, Odeja 6, Konjice 5.
ODBOJKA
1. DL, 10. krog: Šoštanj To-polšica - Panvita 3:2. Vrstni red: Calcit 23, Salonit 21, GO Volley 16, Maribor, Panvita 15, Šoštanj Topolšica, Fuži-nar 9, Krka 7, Triglav 5.
1. DL (ž), 7. krog: Aliansa
-	Braslovče 1:3. Vrstni red: Formis 18, Puconci 15, Vital, Braslovče 13, GO Volley 9, Koper, 7, Aliansa 5, Zgornja Gorenjska 4. (MiK)
Športni koledar
Četrtek, 28. 11.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 5.
krog, Celje: Athlete - Bu-dučnost Podgorica (19).
Sobota, 30. 11.
NOGOMET
1. SL, 19. krog: Celje - Domžale (15).
ROKOMET
Liga prvakov, 7. krog, skupina A: Celje Pivovarna Laško - Zagreb (20.30).
KOŠARKA
1.	SL, 7. krog, Šoštanj: Elektra - Rogaška (16.30), Polzela: Hopsi - Zlatorog (19), Šentjur: Tajfun - Grosuplje (19.30).
2.	SL, 7. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Krka B (19).
3.	SL - vzhod, 6. krog, Kašelj: Janče - Luxuris Celje (19).
1. SL (ž), 6. krog: Domžale
-	Athlete Celje (19), Konjice
-	Odeja (19.30).
ODBOJKA
1. DL, 11. krog: Šoštanj Topolšica - Fužinar (20). 1. DL (ž), 8. krog: Koper
-	Braslovče (18), Šempeter: Aliansa - Zgornja Gorenjska (19).
Nedelja, 1. 12.
NOGOMET
1. SL, 19. krog, Ljubljana: Olimpija - Rudar (16.15).
ROKOMET
1. SL, 13. krog, Velenje: Gorenje - Ribnica (18).
Sreda, 4. 12.
ROKOMET
1. SL, 14. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (19).
22
KRONIKA
Sredi Celja napadeni dve ženski
V enem primeru utemeljen sum spolnega napada - Storilec že v priporu
58-letna Celjanka, ki jo je na hodniku večstano-vanjske hiše v Prešernovi ulici v Celju v četrtek zvečer napadel in brutalno pretepel 19-letni moški, je še vedno v celjski bolnišnici. Čeprav obstaja utemeljen sum, da naj bi bila ženska spolno napadena, policisti ne želijo prehitevati z uradno potrditvijo tega podatka. Žensko je
v	nezavesti našel moški, ki je prišel mimo. Dve uri pred tem je bila v Koceno-
vi	ulici prav tako napadena 55-letna Celjanka. In poškodovana. Kriminalisti zadevi še preiskujejo, so pa potrdili naše podatke, da naj bi za obema napadoma stal isti storilec. 19-letnik naj bi bil stari znanec policije.
Zatem ko je napadel v Ko-cenovi, so ga opazili občani, poskušali prijeli, a je zbežal. In nato napadel 58-letnico. Policisti - v iskanje so bile vključene številne patrulje - so moškega izsledili v mestu, ko je zapustil Prešernovo ulico, ga prijeli, pri čemer se ni upiral. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanj odredil pripor, grozi mu večletna zaporna kazen. Celo do 15 let, v kolikor bodo vse natančne analize s kraja dogodka v Prešernovi potrdile to, kar sumijo vsi, ki so napadeni ženski pomagali. 58-letnica naj bi imela hude poškodbe glave, zaradi česar bo potrebno dolgotrajno okrevanje, kar pomeni tudi, da bo lahko daljšo izjavo policiji podala šele zatem, ko se bo počutila bolje. Krajši pogovor so z njo opravili te dni.
Ji je sledil?
19-letnik naj bi jo napadel na hodniku večstanovanjske hiše, vanjo je moral stopiti tik za 58-letnico, saj so vhodna vrata stavbe vedno zaklenjena. Ženska naj bi se vračala iz službe. Napada naj ne bi slišal nihče, zato obstaja možnost, da jo je takoj poškodoval, jo okradel oziroma spolno napadel nezavestno. Ležečo na tleh naj bi našel mimoidoči, ki naj bi prišel v večstanovanjsko hišo k nekomu na obisk. Šokirani so bili tudi reševalci nujne medicinske pomoči, ki naj bi policiste seznanili z možnostjo, da naj bi bila ženska spolno napadena.
19-letnik naj bi v preteklosti že imel na vesti na-
58-letnica je bila napadena na hodniku večstanovanjske hiše. Napada naj ne bi slišal nihče.
silna dejanja. Neuradni, a zanesljivi podatki, ki jih imamo, kažejo na to, da naj bi storil ravno kaznivo dejanje proti ženski. Očitali so mu tudi premoženjska kazniva dejanja. 55-letnica v Kocenovi ulici naj bi imela to srečo v nesreči, da jo je napadel na prostem, saj naj bi začela kričati, kar so mimoidoči slišali. Napadel naj bi jo pri njenem avtomobilu, ji iz rok iztrgal torbico in jo pri tem poškodoval. Čeprav poškodbe niso bile tako hude kot pri 58-letni-ci, so jo vseeno po napadu zadržali na opazovanju v celjski bolnišnici.
Nove razsežnosti napadov?
Nasilje se dogaja na celjskih ulicah v različnih oblikah, toda policisti povedo, da se takšen brutalen napad na žensko zadnjih nekaj let ni zgodil. To potrdi tudi vodja oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Celje Milan Vugri-nec. Če bodo vse analize pokazale, da je bila ženska resnično spolno napadena,
Kriminalist Milan Vugrinec: »Upam in želim si, da se kaj podobnega kot v zadnjih dveh primerih v Celju ne bo več zgodilo.«
V Celju so v zadnjih kaznivih dejanjih in napadih na ulicah žrtve predvsem ženske. Gre največkrat za roparske tatvine, kjer ženske ostajajo brez torbic in osebnih stvari. Ženske so ranljivejše, šibkejše, zato so tarče predvsem starejše. Nastajajo poškodbe, saj storilec napade sunkovito, ko torbico iztrga iz rok, oškodovanka pade in se poškoduje. V takšnih situacijah policija svetuje takojšen klic na 113, saj hiter klic za policijo pomeni večjo možnost, da storilca učinkovito in hitro izsledi.
ni dvoma, da bo to na celjske ulice vneslo nov strah. Sodeč po statistiki v policijskih beležkah, je doslej veljalo, da so bili storilci spolnih napadov žrtvam
največkrat znani. Ali so bili to njihovi nekdanji partnerji oziroma se je to dogajalo za družinskimi zidovi. Četrtkov primer pa bi lahko odprl nove razsežnosti to-
Nasvet policije je, da v primeru napada, žrtev začne kričati. Zadnji nasilni dogodki so se zgodili v okolju, kjer je več ljudi. To pomeni, da bo zagotovo nekdo slišal in poklical ali priskočil na pomoč. Fizični upor, če gre samo za rop ali tatvino, ni dobra izbira.
Na območju Policijske uprave Celje je bilo lani deset posilstev, letos do konca oktobra že osem.
vrstnih kaznivih dejanj na Celjskem. »V zadnjih mesecih smo imeli tudi primere, ko je do spolnih napadov prišlo na podlagi poznanstev, ki so jih žrtve s storilci navezale preko spleta,« dodaja Vugrinec.
Čim več podrobnosti
Preiskovanje takšnih početij je eno težjih, saj na kraju dogodka najdejo zelo malo sledi, zato večina dokazov sloni na natančnih analizah telesnih tekočin, ki jih najdejo na osebah. Ključne so izjave oškodo-vank in da si v takšni hudi situaciji zapomnijo čim več podrobnosti napadalca. Hkrati se preiskovalci zavedajo, da je to zelo boleče. »Ti napadi so za žrtev velik šok in nepričakovano dejanje. Zato so opisi, ki jih dobimo v primerih napada - bodisi da gre za nasilen napad bodisi za roparsko tatvino - zelo slabi,« pojasnjuje Vugrinec. Vendar je dober opis napadalca ključ do njegove izsleditve. Težko za žrtev je, ko se mora ponovno srečati z njim v kasnejšem postopku ali ko ga mora prepoznati.
Motiv tatvina
Pri zadnjih dveh primerih iz Celja je težko govoriti o
Kadar prihaja do nasilnih primerov napada na žrtve, gre pogosto za stare znance policije, ki so bili že kaznovani zaradi nasilnih dejanj, medtem ko se pri manjših drznih tatvinah policisti pogosto srečujejo z odvisniki od mamil. Ti ukradene stvari prodajo naprej za drogo.
pravem motivu, ker preiskava še ni končana. Je pa eden od motivov zagotovo tatvina, saj sta bili obe ženski okradeni. Del ukradenih predmetov so kriminalisti napadalcu že zasegli, del še iščejo. Odgovora na vprašanje, kdaj oziroma zakaj se tak napadalec odloči, da bo oškodovanko napadel fizično in spolno, tudi kriminaliste težko najdejo. Pri roparskih napadih policisti morebitnim žrtvam svetujejo, naj se fizično ne upirajo. Marsikateri primer bi se namreč končal brez poškodb, če se napadene osebe ne bi fizično upirale. »Mnogokrat namreč storilec dokonča svoje dejanje, četudi se neka oseba temu upre. Govorim o ropih in tatvinah,« navaja Vugrinec.
Malo možnosti obrambe
Povsem druga zgodba je, kadar se tovrstno kaznivo dejanje spremeni v poskus ali dokončano dejanje spolnega napada, pojasni realno zgodbo sogovornik: »Takrat se žrtve avtomatsko in im-pulzivno odzovejo, kar je doslej kar nekaj napadalcev odvrnilo od početja, žal pa smo imeli tudi situacije hudo poškodovanih spolno napadenih žensk.« Realnost je drugačna od tiste v filmih in nadaljevankah. Solzivec kot »učinkovito zaščitno sredstvo« se ne izkaže vedno. Ker gre za nenadna dejanja, napade, ki presenetijo, ima žrtev žal malo možnosti, da bi se obranila pred spolnim iztirjencem. Dogaja se, da storilci žrtve izbirajo naključno. Ji pred tem ne sledijo. Žrtev se zgolj po naključju znajde na kraju, ki si ga storilec izbere za kraj svojega kaznivega dejanja. Groza ob tem je, da nihče - razen storilca v trenutku napada - ne ve, kako se bo napad končal ...
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GrupA, arhiv NT (SHERPA)
Nasilni storilci včasih v zagovorih dejanje priznajo, a ne vedno. Kadar gre za tatvine ali roparske napade, omenjajo finančno stisko. So tudi takšni, ki dejanja, čeprav nasilnega, ne obžalujejo.
KRONIKA
23
Izkrvavela zaradi bratovih vbodov
Slabi odnosi so se končali z ubojem
Alfonz K., 51-letni Celjan, je od preteklega četrtka, ko je ubil svojo leto starejšo sestro Mileno, v priporu. Tam bo verjetno ostal do začetka sojenja. Grozi mu do 15 let zapora. Sestro je ubil po prepiru v njunem skupnem stanovanju. Zatem ko je stekel za njo, naj bi jo dobil pri vhodnih vratih in jo večkrat s kuhinjskim nožem zabodel v telo. Ženska ni uspela zbežati ali se rešiti, izkrvavela naj bi pred prihodom policistov in reševalcev. Uboj se je zgodil v Malgajevi ulici 6, kar je skoraj sredi Celja.
O podrobnostih, zakaj sta se brat in sestra sprla, poli-
cija ne govori, zagotovo pa je bil odnos med njima že nekaj časa skrhan. Tako so povedali tudi nekateri bližnji stanovalci. Sestra naj bi v preteklosti sicer živela na drugem naslovu, nato se je zaradi osebnih okoliščin vrnila v stanovanje v Malga-jevi ulici, kjer naj bi živeli
v preteklosti njena starša in brat. Da je ta ni odobraval v svoji bližini, kaže to, da ji v stanovanju ni pustil postaviti niti nove kuhinje, ki je zaradi tega ostala kar v skupnih prostorih stanovanjskega bloka. 51-letnik naj bi znal svojim znancem večkrat reči kakšno krepko o
52-letnica je bila po izobrazbi kemik in zaposlena v enem od celjskih zdravstvenih zavodov. Njen brat je bil brez službe, v zadnjem času naj bi se pogosto vdajal alkoholu, kar naj bi sestro motilo. Ženska se je zaradi težkega finančnega stanja - sodišče je pred leti prodalo njeno stanovanje na dražbi - na javnost preko enega od slovenskih medijev obrnila tudi za denarno pomoč. Očitno se ni izšlo tako, kot bi se moralo, saj naj bi takrat prišla živet k bratu.
svoji sestri, jo tudi zmerjati. Po neuradnih podatkih naj bi v četrtek popoldne imel tudi obisk, uboj pa se je zgodil v poznih večernih urah, ko sta s sestro ostala sama. Pravzaprav je bil v stanovanju tudi njen sin, vendar uboja matere naj ne bi videl. Je pa zagotovo slišal njene krike. Sin že vse življenje potrebuje posebno nego, saj ima že od otroštva zdravstvene težave, med drugim cerebralno paralizo. Po materini smrti so v noči na petek skrb zanj prevzeli zaposleni v centru za socialno delo. Uboja v bloku ni slišal nihče.
SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA
Za temi vrati je umrla 52-letna Milena K.
Nekateri stanovalci pravijo, da naj bi se brat in sestra že večkrat prepirala, vendar policisti do zdaj še nikoli niso posredovali v omenjeni družini.
V	središču Celja usoden plin
Nenadzorovano ogrevanje s plinskim grelcem
V	starejšem podstrešnem stanovanju v Stanetovi ulici 5 so v soboto popoldne, nekaj minut po 16.30, našli dve trupli. Zaradi plina sta umrla 45-letna ženska in 37-letni moški. Mrtva so ju našli sostanovalci, ki so v zadnjih letih skupaj bivali v starejšem stanovanju. Usoden je bil ogljikov monoksid.
Vendar v tem primeru ne gre za »standardno« zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki naj bi nastajal pri napačnem delovanju plinske peči, ampak za plin, ki je nastajal pri uporabi plinskega grelca. Tega sta namreč priklopila na plinsko jeklenko. Tako sta se grela in tudi kuhala. Zaradi nepazljivosti je v prostoru prišlo do večje vsebnosti ogljikovega monoksida. Takšen način ogrevanja in kuhanja je smrtno nevaren, saj tak plinski grelec sploh nima dimnika, kar pomeni, da je nujno zračenje, ker tak prostor potrebuje ves čas dovolj kisika. Še bolj zaskrbljujoče je, da v Sloveniji nad uporabo plinskih grelcev na plinski jeklenki sploh ni nadzora.
Po neuradnih podatkih gre za stanovanje, kjer je že
Prijeli roparskega kolesarja
Odnesel 13 tisoč evrov, vendar vsega zneska policisti niso našli
Celjski kriminalist so preiskali rop Deželne banke 23. oktobra v Velenju. Takrat je ropar odnesel denar in pobegnil s kolesom. Moškega so prijeli 18. novembra, po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku je ta zanj odredil pripor.
Moški je po ropu pobegnil kar s kolesom, odnesel pa je 13 tisoč evrov. Vsega denarja kriminalisti v hišni preiskavi niso zasegli, našli so samo majhen znesek, so pa našli kolo, s katerim je pobegnil. Ropar je 19-letni moški z območja Velenja, kaznivo dejanje pa naj bi storil sam, pomagačev pri tem ni imel. 19-letniku grozi od enega do deset let zapora.
Poleg četrtkovega letos na Celjskem že
dojeti, kakšna tragedija se je zgodila. Iz preteklega zakona naj bi imel dva otroka.
Smrt v Socki
Dvaindvajsetega avgusta je počilo tudi v Socki pri Vojniku. 62-letni Marjan Volovšek iz Vojnika je v večernih urah obiskal hišo svojega nekdanjega prijatelja Ivana Borovnika in ga ubil s strelnim orožjem. Vzrok naj bi bilo ljubosumje. Volovšek je dolga leta prijateljeval z dvema ženskama, dokler se v vse ni »vmešal« Borovnik. Ceprav so bili vsi štirje sprva v dobrih odnosih, naj bi Volovšku prekipelo, ko naj bi se prijateljici, sicer dvojčici, odločili, da se bosta preselili k Borovniku. Pred dogodkom naj bi Volovšek že večkrat omenil, da bo Borovniku »nekaj naredil«. Storilec je od dogodka še vedno v priporu.
Tokrat za nesrečo tri leta zapora
Povzročitelj tragedije se ni izmuznil zaporu
V petek so na celjskem okrožnem sodišču razglasili sodbo Branku Žnidarcu, ki je leta 2009 na Kidričevi cesti pijan in s preveliko hitrostjo povzročil smrtno prometno nesrečo. Takrat je umrla 47-letna voznica iz Vojnika.
Žnidarca so lani septembra sicer že obsodili na tri leta in pet mesecev zapora, a je višje sodišče sodbo razveljavilo, saj se je Žnidarec pritožil glede višine kazni. To je storil kljub temu, da je krivdo priznal, kar je prvič v takšni kazenski zadevi, je tokrat pojasnil sodnik Marko Brišnik. Na petkovem naroku so pojasnili še nekatere podrobnosti, predvsem glede zdravstvenega stanja obtoženega. V zadnjih mesecih naj bi se izkazalo, da so se pojavile zdravstvene težave ravno zaradi nesreče, kar so upoštevali in mu danes dosodili nekoliko manjšo zaporno kazen, in sicer tri leta zapora. Žnidarec je še enkrat dejanje v solzah obžaloval in dejal, da zaradi posledic njegovega početja trpijo tako družina žrtve in njegovi otroci.
SŠol
Foto: SHERPA
Ogljikov monoksid je tokrat sejal smrt v stavbi, ki sicer z zunanje strani kaže podobo knežjega mesta, v notranjosti pa je prizor popolnoma drugačen.
zadnjih nekaj let nerešeno vprašanje lastništva. V stanovanju, ki je dokaj prostorno, naj bi sicer živel starejši moški, lastnica pa naj bi bila v tujini. Ko naj bi moški stanovanje dal pred časom v najem, naj bi vanj začeli prihajati brezdomci. Več
stanovalcev naj bi se večkrat pritoževalo zaradi glasnosti in nemira, ki naj bi ga brezdomci v stanovanju povzročali, vendar se nikoli ni nič rešilo. V stanovanju naj ne bi bilo niti elektrike.
SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA
dva uboja
Prvega junija letos se je uboj v družinskem krogu zgodil v Kasazah pri Žalcu. 45-letni Marjan Verdev je s strelnim orožjem ubil 30-letno zunajzakonsko partnerico Uršo Hrovat, nato je ustrelil še sebe.
Njuni trupli so našli v domači hiši. Čeprav do takrat policija ni nikoli posredovala v družini in ni imela podatkov o predhodnem nasilju, so okoliški prebivalci po uboju znali povedati, da naj bi partnerja med seboj že bila nasilna. Umor so povezali s spori med njima predvsem zaradi alkohola in ljubosumja. Verdev je bil znan in uspešen podjetnik na žalskem območju, zato je bilo njegovim sosedom in znancem toliko bolj neverjetno
Branko Žnidarec je dobil tri leta zapora za povzročitev ene hujših tragedij na Celjskem leta 2009.
24
RADIO, KI GA BEREMO
190.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ZREŠKA POMLAD: Dan s teboj
2.	SKUPINA KATRCA: Stara katrca
3.	KOZJANSKI ZVEN: Mi, Kozjanci
4.	ANS. KOLOVRAT: Rada sem veter
5.	ANS. ZARJA: Glasba in ljubezen
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	THE MONSTER - EMINEM
FEAT. RIHANNA	(2)
2.	CHEATING - JOHN NEWMAN (6)
3.	GO GENTLE - ROBBIE WILLIAMS	(3)
4.	HEY BROTHER - AVICII FEAT. DAN TYMINSK	(2)
5.	ARE WE ALL WE ARE - P!NK (5)
6.	TIME TO SAVE OUR LOVE -BRIAN MCFADDEN	(4)
7.	SHOW ME LOVE (AMERICA) -THE WANTED	(1)
8.	RIGHT PLACE RIGHT TIME -OLLY MURS	(4)
9.	NYC - DIDO	(3)
10.	WORK BITCH - SPEARS BRITNEY	(1)
(5) (1)
(5) (2) (4)
(6) (3)
(1) (3) (2)
DOMAČA LESTVICA
1.	UČER, DONS, JUTR -T.M.S. CREW FT. ZLATKO
2.	NEKOČ NEKJE - TABU
3.	ZALJUBLJENA - VICTORY
4.	NOV DAN - MUFF
5.	SOVA - JACKSON
6.	BOLJŠI JUTRI - NUDE
7.	MOJE - BOHEM
8.	POVEJ NAGLAS - ANDREJ IKICA
9.	MESTO IDEJ - ANAVRIN
10.	ŽAL MI JE - M.A.D.
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
LA FLACA - SANTANA FEAT. JUANES
DRESSED TO KILL - CHER
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
MI DELAMO GALAMO - KINGSTON NOV DAN - MATJAŽ JELEN
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
S patrom v adventni čas
Na prvo adventno nedeljo bomo v studiu Radia Celje, v oddaji Znanci pred mikrofonom, gostili patra Karla Gržana.
Gre za precej neobičajnega duhovnika, rojenega v Celju. Magister teologije in doktor literarnih ved je napisal veliko knjig, tudi s področja vzgoje. Že pri 18 letih je vstopil v red bratov kapucinov, ker verjame v izročilo svetega Frančiška. Prvi je v Slovenijo pripeljal don Pierinovo komuno za odvisnike. Mnogi se ga spominjajo, ko je deloval v Jurkloštru, kjer je odkrival megalitske strukture, raziskoval pa je tudi zgodbo o Veroniki Deseniški in Frideriku. Zdaj je kaplan v Solčavi. Pred kratkim je izšla njegova, kot sam pravi, najpomembnejša knjiga z naslovom Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? Precej provokativna, še posebej, če vemo, da je spisana izpod peresa duhovnika. Kakšni so
odzivi, kako je knjigo pisal in seveda, kakšni so bili in so njegovi adventi, bo skušal
odgovoriti v pogovoru s Špelo Kuralt.
Foto: arhiv NT (MM)
Radijski studio je lahko tudi plesišče
Skupni nočni program radijskih postaj Slovenije (SNOP) iz studia Radia Celje je vedno pester, zanimiv in zabaven. Zlasti veselo in poskočno je takrat, ko se nam v studiu pridružijo ansambli in v živo zaigrajo.
Tako je bilo tudi minule tri noči, ko vam je družbo med polnočjo in peto uro zjutraj ponovno delala ekipa Radia Celje. V noči s ponedeljka na torek se je v studiu Radia Celje celo plesalo! Voditeljica Andreja Petrovič je gostila člane Zasebnega glasbenega centra Goličnik. V živo je zaigral ansambel Šepet. Fantje in dekle so predstavili svoji novi skladbi, ki so ju zaigrali v oddaji Raketa na Planetu in se z njima uvrstili v finale. V živo so igrali tudi člani ansambla Bratov Avbreht in poskrbeli za odlično zabavo do jutranjih ur.
Foto: AP
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 28. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 29. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 30. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 1. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Karel Gržan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 2. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Karel Gržan, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 3. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 4. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
Dostava jeklenk na dom 080 1228
ISTRABENZ PLINI
i l
TTTTTTTT
VOZILA
PRODAM
ŠTIRIKOLESNIK Sym S, kot nov, kupljen 20H, registriran za dve osebi, s kovčkom in kljuko, prvi lastnik, vozen samo po asfaltu, prodam za 2.800 EUR. Telefon 041482-820.	3835 GOLF 2 diesel, letnik 1988, ugodno prodam. Telefon 041 763-846. 3914
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
STROJI
KUPIM
TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Tomo Vin-kovič, Štore, Univerzal, Imt kupim. Telefon 041 678-130.	p
RABLJENE vile za prenos okroglih bal kupim. Telefon 041 856-108. 3875
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine(
PE CELJE, Ul. XIV. dhriiije 14, :
03/4257000 PE MARIBOR, Partizanska 3-5, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Roimana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 ljubljana
TRAKTOR, znamka ali tip je lahko Ferguson, Zetor, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore ali podobno, kupim. Telefon 041 235-349.	p
POSEST
PRODAM
CELJE. Zagrad. Podamo novejšo, dobro vzdrževano enodružinsko hišo, 185 m2, na parceli 1.344 m2, sončna lega, samo 3,5 km do centra Celja, cena 144.000 EUR. Telefon 051 393-458.
3511
ZARADI bolezni prodam vikend v okolici Šentjurja. Cena po dogovoru. Telefon 031 786-173, (03 ) 5 774-708 . 3 7 6 0 BIVALNI vikend z gradbeno parcelo, 500 m2, vsi priključki so na parceli, relacija Globoko-Rimske Toplice, ugodno prodam. Telefon 041 543-020. 3774 GRADBENO parcelo prodam. Telefon 041 836-398.	3830
OBNOVLJEN poslovni prostor, 54 m2, na Dobrni, v neposredni bližini term, prodam. Informacije po telefonu 041 640-064.	3831
iiummi
i astrologinja
0905430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
/UGODNO
/JEKLENA STREŠNA KRITIN Al I OD 6,60 EUR z ddv l GSM: 040 349 992 wwwJindap.si _
HIŠO v Šmarju pri Jelšah, mirna lokacija, prodam. Cena 128.000 EUR. Telefon 041 399-969.	p
ODDAM
NAJAMEM
ZAPUŠČENO kmetijo, lahko v slabšem stanju, najamem. Telefon 041 846-570.
3748
STANOVANJE
GUBNO pri Lesičnem. Prodamo kmetijo s hišo, hlevom, kozolcem in 8 ha zemlje. Kmetija leži na sončni legi, možna strojna obdelava. Telefon 041 966-251.	3870
POSLOVNO stavbo s parkiriščem ob glavni cesti v Celju prodamo. Telefon 041 262-063.	3897
FRANK0L0V0, Črešnjice. Prodam objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 59.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd: 26.464 m2 po ceni 13.000 EUR, prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema: 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, po ceni 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 13.000 do do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, za 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča. Priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, cena 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708- 198.
n
PODKRAJ pri Velenju. Prodava stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, na naslovu Podkraj pri Velenju 10 n, 3320 Velenje, del stavbe je namenjen za poslovno dejavnost, 73,90 m2 poslovnih prostorov z urejenimi lastnimi parkirišči z nadstrešnico, stanovanje 97,50 m2 stanovanjskih površin z lastno garažo, kletno shrambo, kurilnico in odprtim balkonom, skupaj za 270.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
OPREMLJEN, delujoč gostinski lokal z vrtom in kadilnico, v bližini Celja, brez odkupa opreme, oddam. Telefon 041 726-516.	3792
AVTOSERVISNO delavnico, 200 ali 300 m2, s parkiriščem, na Hudinji, oddamo. Telefon 041 610-435.	3814 POSLOVNI prostor ob trgovskem centru v Celju in prostor za delavnico, skladišče ali podobno, v okolici Celja, ugodno dajem v najem. Telefon 041 262-063.
3897
PRODAM
V CELJU, Nova vas, prodam prenovljeno garsonjero, 29 m2. Možna tudi menjava za bivalni vikend v okolici Celja. Telefon 041 431-052. 3773 STANOVANJE, 47 m2, Milčinskega ulica v Celju, prodam. Telefon 541-3824.
3896
CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje na Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
trt mm
ODDAM
ŠTORE, Lipa. Trisobno opremljeno stanovanje oddam urejeni samski ženski. 250 EUR + stroški. Telefon 041 847-093.
3833
STANOVANJE, 56 m2, v Laškem, oddam.
Telefon 031 868-201. 3834 ENOSOBNO in dvosobno stanovanje oddam v najem ženskam. Telefon 070 219-863.	3859
GARSONJERO oddam na elitni lokaciji v Celju. Telefon 051 653-812. 3888
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
BHS
V	decembru samo za vas pripravljamo novo oddajo,
NA VTV PO PRAVNI NASVET!
V	oddaji bo pravnik odgovarjal na vaša vprašanja in poskušal rešiti vašo težavo, hkrati pa vam bomo predstavili aktualno dogajanje pravniškega reda in nove zakone.
Ce mislite, da so bile kršene vaše pravice, da zakon ni bil na vaši strani in da potrebujete nasvet, nam pišite na naš naslov: VTV studio, Zarova 10,3320 Velenje za pravni nasvet
na elektronski naslov vtv.studio@siol.net
ali pa na Facebook profil www.facebook.com/vtvstudio
VSE JE ŽE naRED, ZATO NA VTV PO PRAVNI NASVET!
TRISOBNO ogrevano, opremljeno stanovanje v privatni hiši, z ločenim vhodom, zelenico in vrtom, v Celju, 10 minut oddaljeno od centra mesta, oddam po ugodni ceni. Telefon 041 473-283.
3885
PRODAM
O
KUPIM
HLADILNIK, pralni stroj, kombiniran štedilnik, zamrzovalno omaro, ostalo belo tehniko kupim. Telefon 070 639-029 ali kajza@gmail.com.	n
AKUSTIKA
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom na Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ROGAŠKA Slatina. Prodam dvosobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2 v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, za 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
PRODAM
NOVO otroško diatonično harmoniko, uglasitev C, F, B, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485-488. 3891
PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.
3657
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo naročila za koline. Prodamo tudi tri bikce, eden simentalec in dva sivca, težki od 150 do 200 kg, odstavljeni do mleka. Telefon 031 311-476.
p
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3765
DVA bikca simentalca prodamo. Telefon 041 906-913.	3812
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
SIMENTALKO, staro 13 mesecev, težko 360 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 330-569. 3813 PRAŠIČA, težkega 180 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodamo-Možnost kolin pri nas, Telefon 041 774-393 .	3 8 2 0
BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 041 836-398. 3830 PRAŠIČA za zakol, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5774097, 031 846-444.	3848 PRAŠIČA, domače reje, prodam. Telefon 5795-651. 3857 DVE breji kravi ali brejo telico, vse težke približno 800 kg, simentalke, prodam. Telefon (03) 5739-044. 3862
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kuharske htye m Mo pri tem v pomč!
za ueiihe m male ^oApodivij
J- ■ /
oamtei
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
o
o> a.
3 S)
si t 2
S-S
^J^uharihe bukve siouemkih gospodinj
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
[NAROČILNICA!
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje

Podpis:
n
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
KRAVO simentalko, imela eno tele, staro 29 mesecev, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 282-805.
3846
TELICO simentalko, brejo osem mesecev, prodam. Telefon 070 512-697. 3860 TELIČKE simentalke in bikca, ls/lim, stare
5	mesecev, prodam. Telefon 041 759681.	3877
BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Telefon (03) 5794-100. 3876 BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodam. Telefon 031 447-195. Š 297 TELICO simentalko, težko 400 kg, mlečni tip, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5808-906. š 298 PUJSKE, 50 kg in telico, 250 kg, prodam.
Telefon 041 547-769. Š 296 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 807-745 . 3 8 7 3 MLADO kravo, brejo 8 mesecev, pašno, prodam. Telefon 031 544-268. 3872 DVA bikca, težka 140 kg in kravo, staro
6	let, prodam. Telefon 031 424-547.
3865
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 041 763-078. 3868 BIKCA simentalca in sivca, težka po 130 kg, in kravo, prodam. Telefon 041 596475.	3 8 6 9 200 kg težkega prašiča, mesni tip, krmlje-nega z domačo hrano, možen zakol pri nas, prodamo. Telefon (03) 5795-689.
3889
PRAŠIČA, 180 in 120 kg ali polovice prodam. Telefon 031 637-267. 3882 DVA telička, stara 3 tedne in približno 150 kg teličko, vsi so simentalci, prodam. Telefon 031 840-282. 3867 BIKCA simentalca, težkega 160 kg, okolica Rimskih Toplic, prodam. Telefon 051 219-334.	3899
PRAŠIČE, težke od 25 do 85 kg, prodam. Telefon 041 797-052, Bernarda Kristan, Dole 30, Šentjur. 3911 DVA bikca simentalca, zelo lepa, prodam.
Telefon 051 425-851.	p
MLADO kravo, telico brejo 8 mesecev ter telice, težke 140 do 400 kg, prodam. Telefon 030 693-866.	p
DVA telička bikca, sivo rjave barve in dve telički, čb, mlečni tip, prodam. Telefon 031 389- 780.	p
KOKOŠI nesnice - jarkice, v 19. tednu, rjave barve, možna dostava, prodamo. Zbiramo naročila za ekološke jarkice. Telefon 041 710-113.	p
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256
SUHE in debele krave in telice za izvoz kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286.	Š 290
ODDAM
VA meseca stare pse mešance z labra-dorcem oddamo. Telefon 031 566-377, 040 453-771.	3883
PRODAM
LETOŠNJE orehe, oluščeni, ki so suhi in
skrbno prebrani, prodam. Telefon 041 922-319.	3874
KRMNI krompir prodam. Telefon 041 741719.	3871
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
VHODNA vrata, masivna, lesena, brez podbojev, višina 2 m, širina 0,95 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-0 9 8 .	3 6 29
20 m2 suhih bukovih drv, po 55 EUR/ m2, lahko z mojim prevozom, po želji lahko razrezana na kratko, prodam. Telefon 041 866-723. 3667 BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 041 950-275.	p
METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava. Ugodno. Telefon 051 614-316.
p
ZIMSKE gume, 195/60-15, 175/65-14 col, štedilnik na drva, trajno gorečo peč, motorno žago in peč za etažno centralno, prodam. Telefon 051 344245.	3861 GUME 245/70/16, platišča Rial, 15 col, 5 x 6,5 in slivovko, prodam. Telefon 031 696-120. 3878 LETNE gume Michelin, 185-65-15, na platiščih original za opel corso in gume Debica, 135-80 -12, nove, prodam. Telefon 041 741-719 . 3 8 71 SUHA bukova drva in mešana suha prodam. Telefon 031 851-448. 3880 MASAŽNI aparat, aparat za širjenje ožilja, marmorne okenske police in ploščice, kompresor za gume, omaro za kopalnico ter razno pohištvo in obleke prodam. Telefon (03) 781-4106, 041 277-420. 3886
CISTERNO za gnojevko Creina, 2.200 l, prodam. Telefon 051 354-404. 3890 DVA prašiča, težka približno 160 kg, možno tudi polovice, hranjena s kuhano hrano, prodam. Prodam suha bukova drva z možnostjo razreza in dostave. Sveti Štefan, telefon 031 840-078.
3898
ŽREBETA, 7 in 16 mesecev, pasma norik, za zakol, viličarski teleskop za traktor, višina dviga 4,7 m, prodam. Telefon 041 251-013.	3913
METRSKA mešana suha drva, možen prevoz in razrez, prodam. Telefon 031 509-688.	L 189
NOVO kad za koline »arnco«, dolžina 2 m na dnu, širina 70 cm, višina 35 cm, iz smrekovega lesa, kovano, prodam. Telefon 040 253-931. 3912 10 tednov starega nemškega ovčarja, belo vino, sortno ali mešano, prodam. Telefon 031 596-631.	3916
KUPIM
STARO cimermanko, staro knjigo, razglednico in star predmet kupim. Telefon 031 809-043.	3757
HLODOVINO (smreka, jelka, bor) na panju ali za kamionsko cesto kupim. Telefon 041 563-346.	3832
MOŠKI, 57 let, želi spoznati kmečko gospo za druženje in prijateljstvo. Telefon 070 219-863.	3859
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi
FRANC ŠON
s Ceste v Debro, Laško (30. 3. 1935 - 12. 10. 2013)
Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse izrečene sočutne besede in pisna sožalja ter
darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Slavica, hčerki Maša in Andreja z družina
RESEN, urejen, samostojen, neodvisen, star 70 let, iščem sopotnico preprostega značaja. Če si osamljena kot jaz, se pisno javi na Novi tednik pod šifro OSAMLJEN.	3783
SI želiš nov začetek? Moški, vegetarijanec, iz Ljubljane, urejen podjetnik, mlad 47 let, 174 cm, te vabi na neobvezno sadno kupo. Bodi brez obveznosti, prijetnega videza. Telefon 041 843-364.
3881
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Ostalo po dogovoru. Telefon 5824-611, 030 252-407. 3895
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo negovalke na domu. Imam veliko izkušenj na tem področju. Telefon (03) 5798-424, popoldan. Š 295
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti
nositi v srcih lepih dni spomine.
(Dante)
Nenadoma nas je zapustil naš sodelavec
VLADIMIR JAKOP
Ostal nam bo v trajnem spominu. Sodelavci podjetja Frutarom Etol, d. o. o.
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.	3738
DIATONIČNE mini harmonike (260 do 300 mm) izdelujem po ugodnih cenah. Telefon 041 372-378. Eli izdelovanje harmonik, Marjan Mačkovšek, s. p., Mala Breza 57, Šentrupert. l 177
PREMOG lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA
KEHZj
ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 681et-
novi tednik
L 186
n
INFORMACIJE
27
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
RUDOLFA VREČARJA
iz Šmihela 5 a, Laško (22. 10. 1938 - 19. 11. 2013)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, tople stiske rok, tolažilne besede ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala predstavniku Kluba brigadirjev Ptuj gospodu Marjanu Maus-serju in sosedu Janezu Burgerju za besede slovesa. Hvala duhovnemu pomočniku gospodu Jožetu Turku za opravljen cerkveni pogreb, Leonu Polancu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Komunale Laško. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Dragica
L 188
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
MARIJE GROS
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi pevcem za zapeti žalostinki in govornici
za izrečene besede slovesa. Zahvala tudi gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
3884
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Marija DEŽELAK iz Laškega in Marjan VRENKO iz Liboj.
Smrti
Celje
Umrli so: Franz PARTL iz Brega pri Polzeli, 81 let, Dušan MATKO iz Brod, 53 let, Ljudmila TERGLAV iz Zgornjih Grušovelj, 88 let, Jože HRIBERŠEK iz Žlabor, 71 let, Štefanija VUGA iz Spodnje Rečice, 88 let, Frančiška ZUPANC iz Goričice, 83 let, Leopold VEŠLIGAJ iz Celja, 79 let, Ludvik KAMPLET iz Zagrada, 75 let, Danijel ŽLAVS iz Loč, 63 let, Igor KRAŠEVEC iz Celja, 50 let, Magdalena VIPOTNIK iz Malega Vrha, 78 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Nada LESKOŠEK iz Celja, 78 let, Alojz PO-HARC iz Strmeca pri Sv. Flo-rijanu, 61 let, Marija ŠTROK iz Bezgovice, 78 let, Franc GROBELŠEK iz Buč, 77 let, Ana LORENČAK iz Lember-ga pri Šmarju, 90 let, Marija GOBEC iz Rogaške Slatine, 101 leto.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Frančiška KO-VAČIČ iz Kamena, 88 let, Bernard ŽLIČAR iz Šentjurja, 87 let.
Žalec
Umrl je: Filip UDRIH iz Sp. Grušovelj, 88 let.
Mozirje
Umrli so: Dragoslav RA-DULOVIČ iz Kranja, 67 let, Vincenc PANČUR iz Kamnika, 66 let, Marija KREBS iz Gornjega Grada, 89 let.
Velenje
Umrli so: Pavel POGLA-DIČ iz Vojnika, 75 let, Marija BRIŠNIK z Vranskega, 90 let, Marija KAČ iz Celja, 88 let, Veronika NADLUČNIK iz Celja, 80 let, Dragica GRDINA iz Šentjurja, 89 let, Danijel MAJCEN iz Velenja, 76 let, Andrej BRODER iz Vitanja, 59 let, Frančišek BRUSNJAK iz Šoštanja, 88 let.
j V TRENUTKIH ŽALOSTlj
I 24 UR OBISK NA DOMu|
Kdor živi v mislih svojih dragih -ni umrl. (S. Kosovel)
ZAHVALA
Ob prezgodnji, boleči izgubi našega atija, soproga in sina
mag.
IGORJA KRAŠEVCA
iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, ga spremljali ter ga počastiti na njegovi zadnji zemeljski poti. Zahvala upravi in sodelavcem podjetja Frutarom - Etol ter mnogim njegovim prijateljem in sošolcem, ki so se v tako velikem številu poslovili od našega Igorja.
Zahvala govornikoma za čuteče in nepozabne poslovilne besede, prav tako urgentni službi Zdravstvenega doma Celje in dr. Roku Mačku, ki so naredili vse, da bi ga ohranili pri življenju. Njegovemu zdravniku dr. Rudiju Čajevcu, dolgoletnemu prijatelju za skrb, iskrena hvala. Zahvala tudi škofovemu tajniku g. Ivanu Šumljaku za pogrebni obred in stolnemu kaplanu g.
Davidu Zagorcu za darovano pogrebno mašo. Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter potočili solze v njegov spomin. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena zahvala. Žalujoča družina Kraševec in sorodstvo
3879
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le majhna drobna lučka še brli... (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, prababice in praprababice
MARIJE PLEVNIK
iz Zavrha nad Dobrno (1923 - 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, denar in svete maše, izrazili ustna in pisna sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili v njen zadnji dom. Iskrena hvala dr. Mušiču za nesebično pomoč, ge. Herti Rošer za sočutne besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem moškega pevskega zbora, Mihi Simončiču za odigrano Tišino in pogrebni službi Usar.
Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
3824
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi ati, sin in brat
JOŽE GORIŠEK
iz Lokavca 18 a, Rimske Toplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za vsak stisk roke, izrečena sožalja, denarno pomoč, cvetje in sveče. Zahvala podjetju AGM Nemec in ge. Maji za denarno pomoč in tolažilne besede. Iskrena hvala vsem sodelavcem podjetja AGM Nemec, Vilko-gradu, OŠ Rimske Toplice, župniku Roku Metličarju,
kvartetu Oljka in Komunali Laško. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama, ata, brat Sandi z družino, sin Simon in hči Maša ter ostalo sorodstvo
L 187
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi oče in stari oče
BERNARD ZLIČAR
iz Šentjurja, Pod vrbco 24 (5. 8. 1926 - 20. 11. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane vence, sveče in svete maše. Posebna zahvala ZD Šentjur, GD Šentjur, JKP Šentjur, pogrebni službi Za-gajšek, župniku g. Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem za odpete žalostinke in govor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoča sinova Janko in Dani z družino
Ne moremo doumeti, ne moremo razumeti, zakaj se usoda tako kruto igra, da naše drage iztrga iz tega sveta, v naših srcih hudo bolečino zada, ki se je nikakor zaceliti ne da.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in botre
ANGELE KOJTERER
iz Turnega (20. 8. 1925 - 29. 10. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, še posebej Faniki in Radu Planku ter Petri Krofl in Jožiju Šolincu za vso pomoč, izražena sožalja, darovane maše, cvetje, sveče in vso denarno pomoč. Iskrena hvala tudi kolektivoma Acer, d. o. o. in Zanzibar. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, gospodu Alojzu Jevšniku in pogrebni
službi Zagajšek. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za vse.
Žalujoči: hči Štefka Guček z družno, vnuki Janko, Urška s Tonetom, Meta z družino ter ostalo sorodstvo
Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina.
Z A H VA L A
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE ZUPANC
iz Goričice 10 (28. 2. 1930 - 16. 11. 2013)
se najlepše zahvaljujemo osebju EIT oddelka Splošne bolnišnice Celje za ves trud, skrb in prijaznost. Najlepša hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem za tolažilne besede v težkih trenutkih, hvala za darove, izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste molili zanjo, ji prižgali svečko ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej hvala kolektivu Gradnje Polak za izkazano pomoč in sočutje. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Žalujka ter pevcem za sočutno petje. Hvala vsem, ki se je spominjate. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Žalujoči: vnuk Jože z družino, sin Dušan z družino in sin Silvo z družino
3887
n
3842
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
VOZNIK
VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO DRŽAVAH EU, SKRB ZA VOZILO, TOVOR IN TRANSPORTNO DOKUMENTACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.12.2013; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
AVTOMEHANIK
SERVISER - M/Ž; PREJEMANJE OBVESTIL O VGRADNJI, ZAMENJAVI STEKEL IN GARANCIJSKIH POPRAVILIH, IZVAJANJE DEMONTAŽE IN MONTAŽE VSEH STEKEL NA MOTORNIH VOZILIH V DELAVNICI IN NA TERENU, POPRAVILA POŠKODB NA VSEH STEKLIH MOTORNIH VOZILIH V DELAVNICI IN NA TERENU, VODENJE IN IZPOLNJEVANJE DOKUMENTACIJE, PRIPRAVLJANJE TEHNIČNIH POROČIL, NABAVA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 5.12.2013; AVTOSTEKLO D.O.O.; AVTOSTEKLO D.O.O., PE CELJE, MARIBORSKA CESTA 166, 3000 CELJE MONTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTAŽER VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA, VARJENJE VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 11.12.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.2.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., ULICA XIV. DIVIZIJE 14, 3000 CELJE
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 8.12.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
"ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (NEMČIJA) -M/Ž; SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ. SKRB ZA IZVAJANJE REDNIH VZDRŽEVALNIH DEL.", DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 4.12.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE NATAKAR
"NATAKAR - M/Ž; - STREŽBA HRANJE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, POGRINJANJE MIZ S ČISTIM PRTOM, PRIBOROM, POSODO IN STEKLOVNINO, SPREJEMANJE STRANK TER VROČANJE JEDILNIH LISTOV IN CENIKOV ZA PIJAČO, SVETOVANJE PRI IZBIRI HRANE IN PIJAČE, SPREJEMANJE NAROČIL HRANE IN PIJAČE TER ODDAJANJE NAROČIL KUHINJSKEMU OSEBJU, PRIPRAVA NAPITKOV, KAVE, KOKTAJLOV, STREŽENJE HRANE IN PIJAČE STRANKAM PRI MIZAH, POSPRAVLJANJE MIZ TER ODNAŠANJE POSODE IN PRIBORA V KUHINJO, IZROČANJE RAČUNA, SPREJEMANJE PLAČILA TER UPRAVLJANJE PLAČILNIH NAPRAV IN BLAGAJN". DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.11.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR ZA PRIPRAVO MALIC IN ALACARD OBROKOV - M/Ž; IŠČEMO INOVATIVNEGA KUHARJA ZA PRIPRAVO MALI IN ALACARD OBROKOV S SLEDEČIMI NALOGAMI: ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA V KUHINJI, NADZOR IN PRIPRAVA HRANE, PRAVILNO SHRANJEVANJE IN NAROČANJE KUHINJSKEGA MATERIALA, SKRB ZA KUHARSKO IN HIGIENSKO ETIKO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.11.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE
EKONOMSKI TEHNIK
VODJA PRODAJNE POTI NA PREDSTAVNIŠTVU CELJE - M/Ž; IZOBRAŽEVANJE, STROKOVNA POMOČ IN NADZOR NAD ZAPOSLENIMI IN ZUNANJIMI IZVAJALCI V OKVIRU PREDSTAVNIŠTVA, KI ZA ZAVAROVALNICO TRŽIJO ZAVAROVANJA, SODELOVANJE PRI IZDELAVI PONUDB IN SKLEPANJU ZAVAROVALNIH POGODB, SODELOVANJE PRI ZAPOSLOVANJU IN SKLEPANJU POGODB Z ZUNANJIMI IZVAJAL-
CI, KI ZA ZAVAROVALNICO TRŽIJO ZAVAROVANJA, SODELOVANJE PRI OBDELAVI KLJUČNIH ZAVAROVANCEV, IZVAJANJE POSTOPKOV ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA REKLAMACIJ IN TERJATEV TER IZBOLJŠANJA ŠKODNIH REZULTATOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.11.2013; ZAVAROVALNICA TILIA D.D., NOVO MESTO, DELNIŠKA ZAVAROVALNA DRUŽBA S POPOLNO ODGOVORNOSTJO, SEIDLOVA CESTA 5, 8000 NOVO MESTO UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
ARHITEKT IN VODILNI RAZVIJALEC PROGRAMSKIH APLIKACIJ NA PODROČJU VGRAJENIH ELEKTRONSKIH SISTEMOV (EMBEDDED SISTEMS) / LEAD FIRMWARE DESIGNER - PROGRAMMER - M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH PROGRAMSKIH APLIKACIJ NA PODROČJU M2M. OBVLADOVANJE ZAHTEVNIH PROGRAMERSKIH DEL, ZLASTI NA PODROČJU VGRAJENIH (EMBEDDED) SISTEMOV. NAČRTOVANJE IN DOKUMENTIRANJE PROGRAMSKE OPREME V SMISLU MDA PRISTOPA (MODEL DRIVEN ARCHITECTURE). IZDELAVA "SPECIFIKACIJE ZAHTEV" (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE. VER-ZIONIRANJE, SLEDENJE NAPAK, EVIDENTIRANJE PREDLOGOV IZBOLJŠAV, VALIDIRANJE POSAMEZNIH RAZVOJNIH STOPENJ IN TESTIRANJE MODELOV TER PROGRAMSKE KODE POD REALNO OBREMENITVIJO S PREDLOGI ZA OPTIMIZACIJO. NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST
V	INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
PROGRAMER MIKRO KONTROLERJEV - PROJEKTNI VODJA - M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH PROGRAMSKIH APLIKACIJ NA PODROČJU M2M. OBVLADOVANJE ZAHTEVNIH PROGRAMERSKIH DEL, ZLASTI NA PODROČJU VGRAJENIH (EMBEDDED SISTEMOV). NAČRTOVANJE IN DOKUMENTIRANJE PROGRAMSKE OPREME V SMISLU MDA PRISTOPA (MODEL DRIVEN ARCHITECTURE). IZDELAVA "SPECIFIKACIJE ZAHTEV" (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE. VERZIONIRANJE, SLEDENJE NAPAK, EVIDENTIRANJE PREDLOGOV IZBOLJŠAV, VALIDIRANJE POSAMEZNIH RAZVOJNIH STOPENJ IN TESTIRANJE MODELOV TER PROGRAMSKE KODE POD REALNO OBREMENITVIJO S PREDLOGI ZA OPTIMIZACIJO. NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST
V	INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE PODATKOVNIH BAZ, NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2013; BILUMINA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE V ZD CELJE V PSIHIATRIČNI AMBULANTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
ELEKTRIKAR
ELEKTRIKAR - MONTER INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV M/Z - M/Ž; MONTAZA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV NA TERENU V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 29.11.2013; NÜRMONT INSTALLATIONS, INŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., DELAVSKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DISPONENT/ADMINISTRATOR M/Ž - M/Ž; DISPONIRANJE, IZDAJA RAČUNOV, SPREJEM VPIS IN PORAZDELITEV POŠTE, MESEČNA EVIDENCA PRIHODKOV IN ODHODKOV, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA RAČUNOVODSTVO, VPIS IN EVIDENTIRANJE VHODNIH RAČUNOV, PRIPRAVA PLAČ ZA ZAPOSLENE,PRIPRAVA IN IZDELAVA EVIDENC PORABE GORIVA, VSA OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA,
DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.12.2013; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU IN MALIC V HOTELU ŽONTA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.12.2013; LETOM, GOSTINSTVO IN TRGOVINA, D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 43 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELO V PAKIRNICI ZELENJAVE ALI RASTLINJAKIH - M/Ž; PAKIRANJE ZELENJAVE V PAKIRNICI ALI OBIRANJE V RASTLINJAKIH, BIVANJE IN PREVOZ NA DELO SO ŽE VKLJUČENI V PLAČO. NEDOLOČEN ČAS, 14.12.2013; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK
POMOŽNI DELAVEC V PEKARNI - RAZVOZ - M/Ž; RAZVOZ KRUHA IN PECIVA,, POMOČ V PEKARNI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.12.2013; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK
VOZNIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; NAKLAD, RAZKLAD, PREVOZ BLAGA, VZDRŽEVANJE ČISTOČE VOZILA, VODENJE VSEH EVIDENC VOŽENJ, DELO ČES VIKENDE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.11.2013; MIKŠA TRANSPORT S VILI MIKŠA S.P., CEROVEC POD BOČEM 26, 3250 ROGAŠKA SLATINA KMETIJSKI MEHANIK
STROJNIK TGM - M/Ž; DELU NA ROVOKO-PAČU, BAGRU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 19.12.2013; AVTOPREVOZNIK, STROJNA ZEMELJSKA DELA JANKO ORAČ, S.P., PREDENCA
9,	3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJE-NIH ARTIKLOV
PRODAJALEC - TRGOVEC - M/Ž; PRODAJALEC BLAGOVNE ZNAMKE GALVANNI. IT V ROGAŠKI SLATINI, NEDOLOČEN ČAS, 7.12.2013; STUDIO BERT, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OBALA 114, 6320 PORTOROŽ - PORTOROSE
PRODAJALEC - TRGOVEC - M/Ž; PRODAJALEC BLAGOVNE ZNAMKE GALVANNI. IT V ROGAŠKI SLATINI, NEDOLOČEN ČAS, 7.12.2013; STUDIO BERT, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OBALA 114, 6320 PORTOROŽ - PORTOROSE EKONOMSKI TEHNIK
KNJIGOVODJA - M/Ž; KNJIŽENJE PREJETIH, IZDANIH RAČUNOV, PLAČE, ITD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.11.2013; GENERAL LEDGER STORITVE D.O.O., CELJSKA CESTA 47, 3252 ROGATEC
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST ZA TUJE TRGE - M/Ž; PRODAJA KOZMETIČNIH IZDELKOV NA TUJIH TRGIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.12.2013; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČ V STREŽBI - ŽENSKE; STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 10.12.2013; OKREPČEVALNICA BAZA NO1, ROMANCA ŽGAJNER S.P., ULICA JANKA VRABIČA
10,	3320 VELENJE
VOZNIK TRAKTORIST - M/Ž; VOZNIK B IN F KATEGORIJE, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.12.2013; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTER-VUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MIZAR - M/Ž; MIZARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 11.12.2013; LESARSTVO HUDOVERNIK, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 4, 3320 VELENJE
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA, NEDOLOČEN ČAS, 11.12.2013; LESARSTVO HUDOVERNIK, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 4, 3320 VELENJE
PRODAJALEC MESA - ZA POSLOVNO ENOTO VELENJE - M/Ž; POSTREŽBA MESA, MESNIH IZDELKOV TER OSTALEGA TRGOVSKEGA BLAGA, SVETOVANJE KUPCEM, PREVZEM TRGOVSKEGA BLAGA, SKLADIŠČENJE, NAROČANJE TRGOVSKEGA BLAGA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.12.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS)
ORGANIZATOR OBDELAV - PROGRAMER - M/ Ž; DELO ZAHTEVA ZNANJE PODATKOVNIH BAZ MS SQL IN POZNAVANJE STREŽNIŠKEGA OKOLJA MS WINDOWS. V RAZVOJNEM OKOLJU
UPORABLJAMO ORODJE ARES ZA VERTIKALNE REŠITVE PRODUKTA PANTHEON, KI BAZIRA NA POZNAVANJU DELPHI PROGRAMSKEGA JEZIKA. PREDNOST IMAJO KANDIDATI, KI POZNAJO .NET RAZVOJNO OKOLJE (ASP.NET, DEVEXPRESS). NAŠE REŠITVE SO PREDSTAVLJENE NA STRANI HTTP://WWW.TRENDNET. SI/RESITVE/ TER HTTP://WWW.SQUIZMAIL. SI/, NEDOLOČEN ČAS, 30.11.2013; IN.SIST, INFORMACIJSKI SISTEMI, D.O.O., ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE DOKTOR DENTALNE MEDICINE SPECIALIST ZOBNE-ČELJUSTNE ORTOPEDIJE
ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST ZOBNE IN ČELJUSTNE ORTOPEDIJE - M/Ž; IZVAJANJE SPECIALISTIČNIH ZOBOZDRAVSTVENIH STORITEV, NEDOLOČEN ČAS, 3.12.2013; ZDRAVSTVENI DOM VELENJE, VODNIKOVA CESTA 1, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJANJE LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.12.2013; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU (ŠPANIJA, ITALIJA), SKRB ZA DOKUMENTACIJO IN UREJENOST VOZILA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.12.2013; BOMBEK MAKSIMILJAN, AVTOPREVOZNIŠTVO S.P., ŠLANDROV TRG 19, 3310 ŽALEC NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE, PREVOZI BLAGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.11.2013; T.L.M., TRANSPORT IN LOGISTIKA D.O.O., PARIŽLJE 14 A, 3314 BRASLOVČE MESAR
PRODAJALEC MESA - ZA POSLOVNO ENOTO BRASLOVČE - M/Ž; POSTREŽBA MESA, MESNIH IZDELKOV TER OSTALEGA TRGOVSKEGA BLAGA, SVETOVANJE KUPCEM, PREVZEM TRGOVSKEGA BLAGA, SKLADIŠČENJE, NAROČANJE TRGOVSKEGA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.12.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC/KA TEHNIČNEGA BLAGA - ZA POSLOVNO ENOTO BRASLOVČE - M/Ž; POSTREŽBA TRGOVSKEGA TEHNIČNEGA BLAGA, SVETOVANJE KUPCEM, PREVZEM TRGOVSKEGA BLAGA, SKLADIŠČENJE, NAROČANJE, ZARAČUNAVANJE TRGOVSKEGA BLAGA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.12.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POMOČNIK POSLOVODJE - ZA POSLOVNO ENOTO BRASLOVČE - M/Ž; POMOČ PRI UREJENOSTI, ZALOŽENOSTI, RACIONALNOSTI IN IZGLEDU MALOPRODAJE, ZA USTREZEN OBRAT BLAGA V MALOPRODAJI, SODELOVANJE Z DOBAVITELJI IN KUPCI TER PRODAJNIM OSEBJEM, KATEREGA BOSTE TUDI POMAGALI IZOBRAŽEVATI. STE POZNAVALEC MARKET PROGRAMA, PRIPRAVLJENI NA DODATNO IZOBRAŽEVANJE V SMISLU POZNAVANJA ASOR-TIMANA IN POZICIONIRANJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.12.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
POSLOVODJA - ZA POSLOVNO ENOTO BRASLOVČE - M/Ž; SKRBELI BOSTE ZA UREJENOSTI, ZALOŽENOSTI, RACIONALNOSTI IN IZGLED MALOPRODAJE, ZA USTREZEN OBRAT BLAGA V MALOPRODAJI, SODELOVANJE Z DOBAVITELJI IN KUPCI TER PRODAJNIM OSEBJEM, KATEREGA BOSTE TUDI IZOBRAŽEVALI. STE POZNAVALEC MARKET PROGRAMA, PRIPRAVLJENI NA DODATNO IZOBRAŽEVANJE V SMISLU POZNAVANJA ASORTIMANA IN POZICIONIRANJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.12.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT PEK
SAMOSTOJNA PEKARSKA DELA - M/Ž; IZDELAVA BUREKA, LISTNATEGA TESTA, KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 29.11.2013; PEKARNA DANES, DANIJELA STOILKOVIČ S.P., HMELJARSKA CESTA 2, 3312 PREBOLD KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNI KUHAR JEDI PO NAROČILU, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC
VODJA KUHINJE - M/Ž; VODI KUHINJO V GO-STINSEKM LOKALUL, SKRBI ZA NABAVO ŽIVIL, SAMOSTOJNO KUHA ZAHTEVNEJŠE JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC PRODAJALEC
PRODAJALEC/KA TEKSTILA - ZA POSLOVNO ENOTO BRASLOVČE - M/Ž; POSTREŽBA TEKSTILNEGA BLAGA TER OSTALEGA TRGOVSKEGA
BLAGA, SVETOVANJE KUPCEM, PREVZEM, SKLADIŠČENJE, NAROČANJE, ZARAČUNAVANJE TRGOVSKEGA BLAGA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.12.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
KINO
Spored od 28 11. do 4. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dirka življenja - akcijski, drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.45 Dostavljalec - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.40, 20.40 petek, sobota: 15.40, 18.40, 20.40, 22.45
Enderjeva igra - akcijski, avantura
petek, sobota: 23.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.20 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 16.40, 18.00, 20.20 Igre lakote: Kruto maščevanje - znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30, 20.10 petek, sobota: 15.30, 17.30, 20.10, 22.15
Jaz baraba 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.40, 15.30 Jelenček Niko 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:: 15.50, 17.00, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 14.10, 15.15, 15.50, 17.00, 17.30 Khumba - animirani sobota, nedelja: 13.30, 14.15 Konec je tu - akcijski, komedija
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.45, 20.55 petek: 16.30, 18.45, 20.55, 23.00
sobota: 14.30, 18.45, 20.55, 23.00
nedelja: 14.30, 18.45, 20.55 Legende v Vegasu - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.30 petek, sobota: 18.20, 20.30, 22.50
Nesramni dedi - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 sobota, nedelja: 18.15, 21.10 Odvisniki od seksa - romantična komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.00 petek, sobota: 20.00, 22.15 Spopad na plesišču - plesni četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 16.10 Svetovalec - triler od četrtka do srede: 20.15 Svinjarija - drama, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.15 petek, sobota: 19.15, 23.00 Thor: Svet teme -avantura, znanstvena fantastika, 3D od četrtka do srede: 17.40 Vlažne cone - komedija petek, sobota: 22.40
ČETRTEK (Festival gejevskega in lezbičnega filma) 20.00 Moje drevo - komedija 20.00 Bambi - dokumentarni PETEK ( Festival gejevskega in lezbičnega filma) 18.00 Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca - drama SOBOTA (Festival gejevskega in lezbičnega filma) 18.00 Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca - drama 20.00 Valentine Road - dokumentarni
NEDELJA (Festival gejevskega in lezbičnega filma) 18.00 in 20.00 Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca
- drama
XX
TOREK (Ciklus gorniških filmov)
19.30 Dolgo pričakovanje in Totempole
SREDA
19.00 Veliki mojster - akcijska drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Kronike podzemlja: Mesto kosti - akcijska pustolovščina
20.00 Halimina pot - drama 20.30 Abeceda seksa - romantična komedija SOBOTA
18.00 Pošasti z univerze - animirana komedija, sinh. 19.00 Abeceda seksa - romantična komedija
20.00 Kronike podzemlja: Mesto kosti - akcijska pustolovščina
NEDELJA
16.00 Pošasti z univerze - animirana komedija, sinh. 18.00 Abeceda seksa - romantična komedija 19.00 Halimina pot - drama 20.15 Kronike podzemlja: Mesto kosti - akcijska pustolovščina
PONEDELJEK
20.00 Ponarejevalec - komična drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 28. 11.
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev harmonike
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice
za otroke od 1. do 4. razreda
18.00 Osrednja knjižnica Celje Mesec ruske kulture - cikel ruskega filma
ogled drame Anna Karenina
18.00 Kulturni dom Liboje
Liboje skozi čas
premiera dokumentarno-etnografskega filma
18.00 Galerija Mozirje
Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?
predstavitev knjige dr. Karla Gržana 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mladi v odnosu do računalnika, interneta, mobilne telefonije predava Alenka Tacol
19.00 Knjižnica Laško
Laško skozi stoletja
predstavitev knjige akademika dddr. Jožeta Mačka
19.00 Knjižnica Laško Filipini
potopisno predavanje Senada Osmanaja 19.19 Mestna knjižnica Velenje
Pogovor z zdravnikom
Aleksandrom
Dopliharjem
pogovor vodi Sonja Bercko
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert pihalcev
koncert učencev in dijakov aktiva za pihala 20.00 do 24.00 TamKoUčiti Celje
La escuela de abrazo
tango večer
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Navihanke, Vera in Originali
koncert za
narodnozabavni abonma in izven; gostji: Tanja Zajc in Brigita Vrhovnik
PETEK, 29. 11.
11.30 Osrednja knjižnica Celje
Utrinki mojega življenja
predstavitev knjige Matjaža Belaka
St. 52, 28. november 2013	VODNIK	29
17.00 Pokrajinski muzej Celje Spomin na Spomenik
odprtje razstave
17.00 Vila Bianca Velenje
Štefka Kordeš se nam predstavi
odprtje razstave
18.00 Krajevna knjižnica Petrovče Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Eno pesem peti - pesmi letnih časov
zaključni koncert 19.30 Dvorana Tri lilije Laško Werner
koncert, gostje Džo Maračič Maki, Duško Lokin, Darko Domijan in skupina Nova legija
20.00 Plesni forum Celje_
F. Lainšček: Ne bodo kot drugi
performans s poezijo, glasbo in sliko
21.00 Mestni kino Metropol
Džjezz do it
z zasedbo Jure Pukl Trio
21.00 do 03.00 TamKoUčiri Celje
Petkov tematski TamKoUčiri žur z didžeji
21.00 eMce plac Velenje
Jam Session
SOBOTA, 30. 11.
10.30 Galerija Velenje_
Re-vizija
strokovno vodenje po razstavi 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
13.00 Dom krajanov in gasilcev na Sladki Gori
Prednovoletno srečanje s kuharsko delavnico
ob 19.00 gledališka komedija Toneta Partljiča Nasvidenje med zvezdami 17.00 Dvorana Ljubiteljske kulture Celje Žabec in njegovo srce lutkovna predstava za otroke; gostuje KD Smeško, Celje
18.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
premiera
18.00 Skomarje_
Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
19.00 Zadružni dom Ponikva
Folklorna skupina Ponikva
koncert 19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici
S plesom naokol'
MFS Lintvar in gostje
19.00 Kulturni dom Šentjur Koncert ob 15-letnici vokalne skupine Grič
19.30 Glasbena šola Velenje Slavnostni koncert ob 75. jubileju mag. Ivana Marina
abonma Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje
20.00 Terme Dobrna Lucija Cirovic
stand up komedija
21.00 Klub Žafran Terme Olimia Il divji
nastop vokalne skupine 21.00 eMCe plac Velenje_
Movember
klubski večer
22.00 Space bar Velenje
Dj T.e.o.&Fat beat on clubbing tour
klubska zabava
NEDELJA, 1. 12.
10.00 Velenjski grad_
Babica pripoveduje
pravljični nedeljski dopoldnevi z Marijo Kuzman
11.00 Citycenter Celje
Čarobni sneženi mož
pravljična nedelja
13.00 Citycenter Celje_
Babica Zima
lutkovna predstava Gledališča Bičikleta
15.00 Večnamenska dvorana Pristava
Srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Kdor jih bere, vsak drugače moje pesmi sodi
akademija ob Prešernovem rojstnem dnevu; pripravlja Ljubiteljsko gledališče Teharje
18.00 Dvorec Novo Celje_
Mešani planinski pevski zbor Žalec
koncert
19.30 Glasbena šola Celje_
Koncertni abonma Zavoda Celeia Celje
Ruth Morley, flavta in Scott Mitchel, klavir
PONEDELJEK, 2. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
izven abonmaja
17.00 Osnovna šola Petrovče
Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Mestni kino Metropol
Zaključna prireditev ob 50-letnici Muzeja novejše zgodovine Celje premiera filma Foto Pelikan
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev tolkal
17.30 Osrednja knjižnica Celje Tiho prihaja mrak
literarni večer z Boženo Orožen in LG Teharje
18.00 Narodni dom Celje_
Mali godalni in pihalni orkester Glasbene šole Celje
novoletni koncert
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva, APZ Rista Savina se predstavi
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Dnevi pravljic
pravljični večeri z ustvarjalno delavnico
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Sluga dveh gospodarjev
komedija Gledališča Koper; za ponedeljkov abonma in izven
19.00 Dom kulture Velenje S pesmijo naokrog po Sloveniji
koncert MePZ Gorenje
TOREK, 3. 12.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
izven abonmaja
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev klavirja
17.00 Dvorana Barbare Celjske, Knežji dvor
Najnovejša arheološka odkritja v mestnem jedru
predavatelj: Jure Krajšek
17.00 do 19.00 Citycenter Celje
Snežne krogle
kreativne ustvarjalne delavnice
18.00 Otroški muzej Hermanov brlog
Otroci sveta
odprtje razstave
18.00 Osrednja knjižnica Celje Solnograške jaslice
odprtje razstave
19.00 Osrednja knjižnica Celje Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?
predstavitev knjige dr. Karla Gržana
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Teharje, kraj spomina in sprave, simbolno-duhovni vidik sprave
predavatelj: p. dr. Edi Kovač
19.00 Titov trg Velenje_
Danijela
koncert in prižiganje praznične razsvetljave
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Sluga dveh gospodarjev
komedija Gledališča Koper; za torkov abonma in izven
19.30 SLG Celje_
Jelena Kajgo: Realisti
gostovanje narodnega gledališča Toše Jovanoviča, Zrenjanin, vstop prost
19.30 Glasbena šola Velenje
koncert tolkalcev
SREDA, 4. 12.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Ruske pripovedke z Dragico
gostja: violinistka Inga Ulokina
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
18.00 Knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool
bralni krožek za najstnike
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
javna produkcija
19.30 Narodni dom Celje A swingin' affair
poklon legendarnemu Franku Sinatri s pevcem Boštjanom Korošcem in
Blažem Vrbičem ter Big Bandom Grosuplje
Ta veseli dan kulture
_TOREK, 3. 12.
9.00 do 17.00 oz. 18.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec
dan odprtih vrat
9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje
prost vstop na razstave
10.00 Velenjski grad_
dan odprtih vrat v Muzeju Velenje
10.00 in 14.00 Galerija Velenje
dan odprtih vrat v Galeriji Velenje
10.00 do 16.00 Stari grad Celje celodnevni brezplačen vstop na Stari grad
10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej
Celje_
brezplačen ogled muzejskih zbirk
11.00 Stari grad Celje_
brezplačno vodstvo po gradu z odličnim lokalnim turističnim vodnikom
11.00 Pokrajinski muzej Celje javno vodstvo po kulturnozgodovinski zbirki
15.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
javno vodstvo po razstavi Grofje Celjski
18.00 Mestna knjigarna Celje
predstavitev knjige Mateja Kranjca Poplave
18.00 Hotel Evropa_
poklon slovenskemu kulturnemu prazniku s poezijo članov Celjskega literarnega društva v izvedbi članov KUD Zarja Trnovlje
Društva vabijo
ČETRTEK, 28. 11.
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Samopodoba
predava Alenka Gabrovec 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: srbska kuhinja
PETEK, 29. 11.
16.00 Slomškov dom na Ponikvi
Adventna delavnica 18.00 Gasilski dom Imeno
Izdelovanje adventnih venčkov in okraskov
19.00 Celjski mladinski center Poker turnir in druženje
SOBOTA, 30. 11.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
9.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem 9.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica
9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje
Četrtek, 28. 11. 2013, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
NAVIHANKE, VERA IN ORIGINALI,
gostji Tanja Zaje in Brigita Vrhovnik
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
10.00 do 19.00 Središče mesta Celje_
Odprtje Miklavževega sejma
sejem bo odprt do 7. 12. 10.00 do 19.00 Krekov trg Celje Odprtje prodajne razstave adventnih venčkov
prodajna razstava bo odprta do 1. 12.
14.00 do 19.00 Zgornji trg Šentjur
Miklavžev sejem
ob 17.00 prihod Miklavža in predstava za otroke Palčkov cirkus
17.00 Slomškov dom na Ponikvi Najlepša vas in vaško središče, hiša, kmetija ...
podelitev priznanj krajevnega ocenjevanja
NEDELJA, 1. 12.
10.00 do 16.00 Dvorec Novo
Celje_
Adventni sejem
PONEDELJEK, 2. 12.
10.00 Ekomuzej Žalec
Energetske vaje z Brigito Jevnikar
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
19.30 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Ashtanga joga
vaje bo vodila Stina Goršič
TOREK, 3. 12.
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Bela magija
predava Luka Kovač
Dobrodelne prireditve
PETEK, 29. 11.
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Dobrodelni koncert Glasbene šole Rista Savina Žalec
SOBOTA, 30. 11.
9.00 do 12.00 Levstikova soba Osrednje knjižnice Celje
Izdelovanje in okraševanje adventnih venčkov
Humanitarni klub Soroptimist Celje bo izkupiček namenil za sofinanciranje socialno ogroženih učencev OŠ Lava
SREDA, 4. 12.
18.30 Dom kulture Velenje
Skupina Gemaj in dijaki elektro in računalniške šole
dobrodelni koncert
Razstave
Osrednja knjižnica Celje: razstava ob 100-letnici rojstva Mile Kačič - V meni je ogenj, do preklica; razstava Solnograških jaslic, do sredine januarja
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: Otroci sveta, gostovanje Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih, do 31. 1.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Za poljubčke je dobil vse: črna kronika v sodnih dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, do preklica.
Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Helmtraude Rojc, do 29. 11.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olje na platno različnih avtorjev, do 31. 12.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava V naravi, fotografa Sebastjana Juga, do preklica
Galerija Železarskega muzeja Teharje: Kontrasti in barve časa akademskih slikarjev Irene Špen-dl in Ignaca Kofola, do 5. 12.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademske slikarke Barbare Jurkovšek in akademskega kiparja Anžeta Jur-kovška, do 30. 11.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Dvorec Strmol Rogatec: likovna razstava Moj svet v barvah Cvetke Berginc, do 29. 11.
Galerija Mozirje: likovna razstava Mozirski gaj 2013, do 29. 11.
Galerija Velenje: razstava Revizija Nataše Tajnik Stupar, do 30. 11.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri, pokličite:
031692-860
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668 -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK <vo
2m strešnih cevi \im PODARIMO
pri zamenjam strešne kritine.
CVETLIČARNA Krizanteme-IN DARILNI BUTIK
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031 -363 506 in 031 -302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
/S
PRI UREDITI/1 GROBOI/,DEIO BREZPLAČNO.'
^^feoi/a -£cz. -EJJLMJO.
Y Anika Martinerc s.p. | Stanetova 1 | 3000 Celje
Prodajalna z oblačili
\	za i/se generacije,
od športnih do visoke elegance blagovne znamke Luna
AKCIJSKI POPUST-50%.
Ob nakupu dveh izdelkov vam cenejšega obračunamo 50 % popust. Popust ueije leza blagom znamke Luna in Pum Roma, do lS.decembral
Mini diatomcne harmonike | izdelovanje po naročilu
—	(230x1 BO mm)	- _
-	— * — — iiiftit iin ri*
■■■—law t
Eli Mackovšek Marjan s.p., Mala Breza 5/, 32?! ŠENTRUPER1041-373-37B
<Ptikk

V OPTIKI TEH^AK VA
■	STBOKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
■	KVAUTETWA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEtE
■	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
»MMV MARJAN TERŽAN sc
Mariborska 54 pp. 1013,3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^o
10% pOpUSt 4 nakupu
* hoTeRcijskih in sončnih očal
INSTALACIJE
SEK
[□□n01
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOMINIC
Prožinska vas 34/d, Šiote, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 mOV
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
STROJNE INSTALACIJE
IVANMARKLs.p.
E-mail: instalacije.markl@t-2.net
Pod gozdom 4	-TOPLOTNE ČRPALKE - SOLARNI SISTEMI
3230 Šentjur puNSKE INSTALACIJE - KOTLI NA LESNO BIOMASO
tel.: 03 / 749 22 36
faks* 03/74922 37	"ADAPTACIJE KOPLANIC - VODOVODNE INSTALACIJE
mob: 041 587 407	- OGREVANJE (RADIATORSKO IN TALNO}
Prehransko dopolnilo
pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,...
J
FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centeridravja.net; prodaja@ceriterzdravja.net; tel. 01/568 40 91
r
Lepotni center Barbara 041/675-
Merciltor center
Store
frizerskih salonov, (?jerso vam na voljo številne tmzmettčne storitve in novosti po ugodni ceni
mmcmsmnA mm üuffira mmMmimšm
VSI NAŠI MOJSTRI
31
(kTa) kia motors avt( )hišaškorjanec
j Th# Power to Surprise"
Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609 416
NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
-BREZPLAČNO
Prevzem izrabljenih vozil in izdaja potrdila o uničenju. Pokličite 051 643 781
VSE NA ENEM MESTU
vsT^N^r KilL-Li}
^PBAUN!«
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 1710
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR
IgorGOMINSEKsP.
LOZNICA PRI ŽALCU 11B, 3310 ŽALEC GSM: 031 592 573; E-MAIL! IGOH.SKG@GMAIL.COM
AKCIJA! Do - 35% popusta
na i/so kritino

Dnevna soba po feng šuju
Dnevna soba je že od nekdaj osrednji bivalni prostor, kjer se družina zbira pri Jedi, tam so včasih sprejemali goste, sklepali kupčije, se pozimi ukvarjali z ročnimi deli in tudi spali. »Hiša«, kot so jo imenovali, je bila najlepše in najbogatejše opremljen prostor, saj so po njem presojali družino (njen standard).
Tudi danes je oprema v dnevni sobi še posebej skrbno izbrana, njena vloga pa se je nekoliko spremenila: pri samskih osebah in parih brez otrok je to predvsem prostor za sprostitev, del dnevne sobe je lahko namenjen za delo doma. Pogosto je v dnevno sobo vključena tudi jedilnica. Kot glavni bivalni prostor služi dnevna soba za branje, gledanje televizije, poslušanje glasbe, sprostitev, igranje ..., vedno redkeje pa ima vlogo sprejem nice, prostora, ki je namenjen sprejemanju obiskovalcev.
Jang značaj
V feng šuju prav tako upoštevamo različno vloge dnevne sobe, a tudi njeno lego glede na celoten tloris stanovanja in orientiranost (smer neba).
Sodobne evropske hiše v srednjem podnebnem pasu imajo ponavadi dnevne sobe usmerjene na jug, da izkoristijo toplotno moč sonca. Ugodni smeri neba za dnevno sobo sta tudi jugovzhod in zahod. Še posebej v blokih je popoldansko in večerno sonce zelo dobrodošlo, saj se takrat vrnemo iz službe.
Dnevna soba, jedilnica in kuhinja so bivalni prostori, ki imajo izrazit jang značaj: v njih se vedno kaj dogaja, premika, sliši. Lahko se odločimo, da bomo z opremo poudarili ta jang značaj (izbirali bomo razgibane oblike in vzorce, močne barve in seveda veliko svetlobe), lahko pa ga samo nakažemo (s pastelnimi barvami, in-direktno svetlobo, z mehkejšimi oblikami in vzorci). Svetovalci za feng Šuj z izdelavo kitajskega horoskopa natančno ugotovijo, kaj stanovalci energijsko potrebujejo: bolj j in ali bolj jang bivalne prostore. Lahko se odločite glede na smer neba (na jugu, kjer je veliko jang energije, uporabite hladne in pastelne barve, na severu pa toplejše barve) ali na vlogo (če je dnevna soba namenjena sprostitvi po stresnem de-
lovnem dnevu, uporabite jin barve, če pa imate veliko gostov in se v sobi vedno nekaj dogaja, uporabite jang barve in opremo).
oken in vrat, s tega mesta naj bi imeli dober pregled nad dogajanjem v celotnem prostoru. Sedežno garnituro postavimo tako, da upoštevamo pravilo štirih živali: trdna stena (omara) za hrbtom sedežne garniture je želva, odprt prostor pred njo je ptič feniks, levo in desno razporejeni fotelji, omare ali lončnice pa so tiger oziroma zmaj. Popolnoma jasno je, da sedežna garnitura, ki stoji s hrbtno stranjo proti vratom ali pred oknom, ne daje občutka varnosti.
Postavitev pohištva
Tudi od postavitve pohištva je odvisno, ali se boste v dnevni sobi prijetno počutili ali ne. V feng šuju poznamo nekaj učinkovitih pravil za razvrščanje pohištva, ki pa jih v modernih bivalnih prostorih pogosto ne moremo upoštevati. Prevelika površina odprtin (oken, vrat, prehodov) v primerjavi s površino tal in napačna lega odprtin povzročata največ težav. Oken in vrat je lahko tudi preveč.
Sedežna garnitura je najpomembnejši del opreme dnevne sobe, zato bi morala stati na najboljšem mestu. To je mesto, ki je najbolj oddaljeno od vrat v dnevno sobo, ki ima vsaj eno steno, na kateri ni ne
Pri postavitvi predmetov in pohištva je treba paziti tudi na to, da ne bodo z ostrimi robovi kazali na vrata in na mesta, kjer se največ zadržujete. Takšne ostre puščice lahko zelo učinkovito omilimo z lončnicami, ki nam hkrati čistijo tudi zrak.
PHflSNQ BARUANJF VSEH VRST KOVIN
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO!
Mano Kukavic s.p.
Cesta Kozjanskega odreda 8, 3230 Šentjur"	predobdelava glede
tpipfm-nwamin	na vrsto materiala
gsm Ml 741W4	" barvanjepo RAI- lestvici- POSEBNI EfEKTI!
www.strojeplastika.si "i7delavavenem inevu- Pohodno naročilo!
■ ugodnosti la stranke
BREZPLAČNO SUETOUMJE
ŠMLjM SER.VK FLIICCA
Ut. M. Qrtverdrrvüh 1"j Nova val, WOO Cdje
Tel.: 011 m 01^
>OLNl ^VKTBcrrlLN IN USNJENIH OgtAcfL

■.; od t dv V..uivin «1/^. ure; setr: od- der M.
un
Specialist za strehe že 3 0 leti
ZAIZMtROIN IZDEIAVO iMORAŽUKANAKUllt
«SjSfl HfiKA
GS.'." O* fi2!
Vse za streho'
MEm BUČAH i-p.PfOiinihliaiS7.323D Sta«
Tel.' 041 522 3B5: Gsrcv 051 3M 291
www,streba-metalko.si
Streha za več Ken era ci].
■ Pri nakupu streite METfllKO prejmete lepo darilo/
Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
Pokličite nas! 031 692-860
32
ZANIMIVOSTI
Edinstven
gasilski
koledar
Gasilke s Svetega Štefana v občini Šmarje pri Jelšah niso od muh. Ne le, da so izredno aktivne na gasilskih vajah in da se skoraj z vsakega gasilskega tekmovanja vrnejo s pokalom, zdaj so se lotile še enega zanimivega projekta. Izdale so koledar s svojimi fotografijami, izkupiček od prodaje pa bodo prispevale za nakup novega društvenega gasilskega avtomobila.
Tekmovalno ekipo članic Prostovoljnega gasilskega društva Sveti Štefan sestavlja devet deklet. Že lani so se začele poigravati z idejo, da bi izdale svoj koledar, a ostalo je le pri besedah. Letos je pobuda ponovno oživela in tokrat so dekleta stopila v akcijo. Našle so fotografa in se postavile pred objektiv. Priznavajo, da ni bilo enostavno, saj izkušenj s poziranjem pred fotografskim objektivom še niso imele. Tako prvi posnetki niso bili najboljši, a ker so pridno sledile nasvetom obeh fotografov in ker vaja dela mojstra, je bilo konec napornega, a izjemno zabavnega dneva na kupu toliko odličnih fotografij, da jih le dvanajst, ki so prostor našle na koledarju, ni bilo enostavno izbrati.
Vsako dekle je na koledarju dobilo svojo stran, večino jih boste našli ob mesecu, v katerem so rojene, tri mesece pa spremlja skupinska fotografija, eno od njih vam dajemo na ogled. Dileme, da bodo kulisa gasilski avtomobili, seveda ni bilo, prav tako se gasilke odlično počutijo v gasilskih hlačah in škornjih.
Koledar pa nima le zabavnega značaja, saj bodo dekleta denar od prodaje koledarjev prispevala za nakup novega gasilskega avtomobila, ki ga društvo načrtuje za prihodnje leto. Dobro jim gre od rok, saj so prodale že okoli 50 koledarjev in verjetno bo potreben ponatis. Pravijo pa gasilke, da želijo s tem projektom tudi prispevati k še boljši prepoznavnosti svojega gasilskega društva in kraja Sveti Štefan. Lahko za leto 2015 pričakujemo še koledar njihovih moških kolegov?
AD, foto: atraktiven.si
Največji zalogaj projekta je bilo tiskanje koledarja, kar so omogočili sponzorji.
FOTO TEDNA
Itak je že premrzlo
Foto: GrupA
v ■ I ■
so ga iz narasle Voglajne
stran 37
Zgodbe s Celjskega
-Št. 52 of28.11. 2013-
Vrhunski šport z uglednimi gosti, blatom in s figami
strani 44-45
PORTRET
Albanka v Sloveniji poučuje slovenščino
Vera Haliti od leta 2007 tudi sodna tolmačka za albanščino
»Pri urah dopolnilnega pouka albansko govoreče otroke poučujem v III. OŠ Celje in I. OŠ Žalec. Pri albanskih otrocih je učenje slovenščine veliko zahtevnejše delo kot pri otrocih, ki prihajajo iz drugih republike bivše Jugoslavije. Otrocih, ki ne znajo jezika, imajo v šoli kup težav, to vpliva na njihovo samozavest, imajo grozno nizko samopodobo, tudi učitelji, čeprav se jih trudijo razumeti, jim ne morejo pomagati. S sošolci pa je še težje, otroci včasih ne znajo sprejeti njihove drugačnosti.«
Vera Haliti je izziv, da postane promotorka medgeneracijskega učenja, sprejela, ker dobro sodeluje z ljudskima univerzama v Celju in Žalcu. Ta teden so v obeh, na Celjskem še v Velenju in Rogaški Slatini, prireditve Tedna medgeneracijskega učenja. »Mladi se lahko ogromno naučijo od starejših, a velja tudi obratno. Nekoč ni bilo računalnikov, zato pa je bilo več druženja in bolj pristnih stikov med prijatelji. Tega mladi danes ne poznajo ... Po drugi strani si zdaj življenja brez računalnikov ne znamo več predstavljati in prav znanja s področja računalništva in tehnike so tisto, kar mladi lahko posredujejo starejšim.«
»Za albansko govoreče v Celju je največja ovira pri vključevanju v družbo neznanje slovenščine. Če se ne moreš sporazumevati, ne dosežeš ničesar. Pri tistih, ki že nekaj let živijo v Sloveniji, a niso zagrizli v učenje jezika, je veliko zamujenega, zdaj jih rešujejo otroci. V Slovenijo je večina prišla s trebuhom za kruhom, nekateri z zelo skromno izobrazbo. Če ne poznaš osnov svojega jezika, se še toliko težje učiš tujega. Občutek imam, da se tisti, ki k nam prihajajo zadnja leta, hitreje vključujejo v družbo, da so bolj vedoželjni in da se bolj trudijo. Morda pomagajo tudi tečaji...«
Vera Haliti se je kot 18-letnica takoj po gimnaziji v Albaniji leta 1994 poročila v Trbovlje in s soprogom, ki je v Slovenijo prišel nekaj let prej iz Makedonije, sta začela ustvarjati lasten dom. Vera je sicer tekoče govorila še italijansko, nekaj malega pa je znala tudi angleško. »Toliko, kot se lahko naučiš sam z gledanjem televizije in brskanjem po slovarjih.«
Z italijanščino si v Trbovljah ni mogla prav nič pomagati, angleščina pa ji je bila v pomoč pri spletanju prijateljstva s sosedo Slovenko. Z njo sta še vedno, kljub temu, da Vera že od leta 1997 živi v Celju, v stiku in Vera njene pomoči ne bo nikoli pozabila. »Takrat je bilo za tujko še veliko težje, z brezplačnimi tečaji slovenščine zdaj dobijo priseljenci vsaj nekaj podpore,« pravi in dodaja, da se ji zdi to zelo lepo od naše države.
»Danes pada >kiša<!«
»Niti besedice slovenščine nisem znala, najhuje pa je bilo, da nisem ločila med slovanskimi jeziki. V Albaniji, ki je bila vse do začetka 90. let povsem izolirana država, so nam bili tuji,« pripoveduje in dodaja, da ji tudi to, da je bila soseska v Trbovljah narodnostno zelo mešana, ni bilo v pomoč. Tečajev slovenščine za tujce ni bilo, kot darilo ob prihodu v Slovenijo ji je moževa sodelavka podarila slovar, a kaj, ko ga ni znala uporabljati. Učenje slovenščine je temeljilo na klepetu s sosedo, gledanju televizije in reševanju križank. »Ure in ure sem listala po slovarju in v okenca vpisovala besede, čeprav sploh nisem vedela, kaj pomenijo.« Zato tudi ne preseneča, da je bil »Danes pada kiša!« eden njenih prvih stavkov v slovenščini, ob katerem se še danes nasmeji zgro-ženosti sosede, češ da imamo Slovenci dež in ne »kišo«. Še vedno se ji v sicer zborno slovenščino prikrade kakšna srbska, hrvaška ali makedonska beseda, a jo otroka hitro popravita. In sama ob tem priznava, da se je prav od hčere in sina veliko naučila.
»Pojdi med ljudi!«
Vero je mož ves čas spodbujal, naj gre med ljudi, tudi če ne zna jezika. Začela je v trgovini, ko si je nakupe najprej doma zapisala na list papirja. »Potem sem en dan jogurt, sol in mleko, naslednji pa kruh, sladkor in čaj iskala po policah. Sprva
tudi tako, da sem primerjala posamezne črke.«
Za Vero je bila velika spodbuda tudi to, da je zanosila in je bilo zato treba pogosteje k zdravniku. Če jo je h ginekologu sprva še spremljala družinska prijateljica, se je zarekla, da bo v otroško posvetovalnico hčer vodila že sama. Ko se je poldrugo leto stari sestrici po selitvi v Celje pridružil še bratec, je bilo vse lažje. Ko sta bila v vrtcu že oba malčka, je Vera možu pomagala v domači gostilni, kjer so Celjanom ponujali prve hamburgerje v mestu, in slovenski besednjak je bil vse bogatejši. Življenje v novi domovini je za Vero na nek način postajalo prijaznejše, a žal ji je pred 11 leti umrl mož. Še kakšno leto je vodila gostinski lokal, potem pa ni šlo več. »Za otroka nisem imela varstva, doma sama nista mogla biti, z menoj v lokalu pa tudi ne,« jo je pot prvič vodila
sem bila v koži ljudi, ki jim zdaj pomagam, zato se trudim, kolikor se le da.«
Tolmačka na klic
Vera je bila prva sodna tol-mačka za albanščino v Sloveniji. Njen delavnik je tak, da mora biti dosegljiva 24 ur na dan, ker sodeluje tudi s policijo, pa nikoli ne ve, kje v Slovenije jo bodo potrebovali. Je pa vse od začetka rušila stereotip, da to delo ni primerno za žensko. »Spol gor ali dol, doslej so bili vsi zelo veseli, da imajo pred seboj nekoga, ki jih vsaj razume,« pravi. Sicer kdaj še sliši kakšno opazko, da sama ponoči hodi naokrog, a na to ne da prav veliko. V Albaniji so - za razliko od albanskih skupnosti v Makedoniji in na Kosovu - v duhu režima ženske na podeželju in v mestih delale in bile tudi pri zaposlitvi »enakopravne« z moškimi.
»Čeprav je bila Albanija zelo izolirana, sem že kot deklica sanjarila, da bom nekoč živela v tujini. Tudi televizijski program je bil zelo skromen in ko so po letu 1990 začeli predvajati prve tuje filme, je bila odločitev dokončna. Da ne bom živela v Albaniji sem povedala tudi staršem - je pa to moja domovina in zelo rada se vračam domov.«
na Ljudsko univerzo Celje, kjer je v letih 2004 in 2005 opravila NPK-tečaj za pomočnico vzgojiteljice.
Namesto v vrtec na sodišče
Tudi zaradi tega, ker je bila po moževi smrti za vse sama, je stalnica v njenem življenju večno pomanjkanje časa. Tako je sicer tečaj uspešno končala, a pogoj za opravljanje državnega izpita je bila tudi delovna praksa, ki pa je ni imela. Takrat je izvedela, da v Celju ni sodnega tolmača za albanski jezik, zato se je na sodišču pozanimala, ali bi bila sama primerna. Sledilo je opravljanje izpita in od leta 2007 kruh zase in za svoja otroka služi kot sodna tolmačka, ob tem pa vodi tečaje slovenščine za albansko govoreče otroke in odrasle.
Vera si vzame čas tudi za prevajanje dokumentov in pomaga ljudem, ko je treba izpolnjevati uradne obrazce, koga pospremi k zdravniku, pri vpisu otrok v šole ... »Sama
Hči maturantka, mami brucka
Verina hči je letos maturantka, sin dijak drugega letnika, sama pa je brucka filozofske fakultete v Ljubljani. Že lani je razmišljala, da bi postala izredna študentka slovenistike, a je bila šolnina predraga. »Letos sem zbrala pogum in se vpisala redno,« pravi in dodaja, da ji bo študij veliko pomagal tudi pri delu. Dnevno se ji odpirajo nova in nova vprašanja in če pri prevajanju odgovore še lahko poišče po literaturi, je nekaj povsem drugega pedagoško delo. 37-letnica se zdaj pač zjutraj odpelje v Ljubljano, popoldne pa nazaj domov in se iz študentke prelevi v mamo in gospodinjo, občasno pa vmes še v predavateljico slovenščine za albansko govoreče. Čas v prostih urah med predavanji izkoristi za branje predpisane literature, študij in občasno - če se zelo mudi - tudi za prevajanje.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
34
REPORTAŽA
Od table in krede do tablice na dotik
Sodobna naprava kot pomoč za aktivno učenje in kreativno mišljenje
Se še spominjate, kako ste se v osnovni šoli učili geografijo? Učiteljica je stala pred karto sveta in s palico kazala na reke, oceane in države, medtem ko so učenci njeno razlago pisali v zvezek. Po zaslugi tabličnih računalnikov ima lahko danes vsak učenec pred seboj svojo karto, ki jo s prsti pomika po zaslonu in potuje med celinami. Vmes preveri, kako so se te spreminjale skozi milijone let, ali katere tam živele v nekih drugih časih. Novo dimenzijo učenja zadnjih nekaj let spoznavajo tudi osnovne šole pri nas, v Hruševcu v Šentjurju pa so z letošnjim šolskim letom tablični računalniki postali nepogrešljiv učni pripomoček vseh osmošolcev. Učitelji na čelu z ravnateljem menijo, da je razvoju bolje slediti, saj se ga ustaviti ne da.
Če smo zaslone, po katerih uporabljati napravo. Najmanj
so ljudje ikone prestavljali z rokami, še do pred nekaj let videvali le v filmih, zna danes s pametnimi telefoni in računalniki upravljati že skorajda vsak osnovnošolec. Med okoli 400 učenci v Hru-ševcu je pametne naprave pred začetkom projekta Ino-vativna pedagogika obvladala približno četrtina, pa tudi ostali so rokovanje z njimi osvojili, kot bi mignil. »Ko smo jim dali tablice, so imeli do naslednjega dne že vse v malem prstu. Vedeli so, kako
izkušenj pa imajo starši. Zato jih poleg otrok izobražujemo o delu s tablicami, pasteh spleta in drugih podobnih vsebinah,« pojasni ravnatelj Robert Gajšek.
Manj papirja, več interaktivnosti
Klasični računalniki z orodji za pisanje, branje in računanje po prepričanju Gajška ne dohajajo učenja, ki ga omogočijo tablice. Namesto selitve v računalniško učilnico, lahko učenci tablico, veliko pribli-
žno kot A3 zvezek, kamorkoli in kadarkoli odnesejo s seboj. Z aplikacijami, dostopnimi na njej, si ogledajo vrtljivo sliko neba, ne da bi zato potrebovali papirnato zvezdno karto. Namesto treh plakatov o anatomiji človeka, imajo kot na dlani študijo človeškega telesa po plasteh, od okostja do kože, v treh dimenzijah. Kot je še razložil, se učenci pasivnim učenjem - branjem iz učbenikov ali knjig, poslušanjem predavanj in ponavljanjem lekcij, naučijo mnogo manj, kot če pri nabiranju znanja vključujejo več čutil hkrati. Precej več si zapomnijo s pomočjo diskusij, seminarskih nalog, simulacij, praktičnega dela, pri čemer so jim lahko naprave v veliko pomoč.
Med sodobnostjo in kameno dobo
Za učitelje je prihod tablic v učilnico pomenil seznanjanje z uporabo računalnikov in programsko opremo. Uči-
Preden je Jan Ratajc (levo) v roke prvič dobil tablico, je med pametnimi napravami poznal telefon. Povedal je, da se je na novo pridobitev pri pouku z lahkoto privadil. »Uporabljamo različne aplikacije. Všeč mi je, ker se lahko dotikam ekrana, ker ni treba pisati v delovne zvezke, ampak le pritisnem na številko in računalnik takoj preveri, če sem pravilno izračunal. Nasploh se mi zdijo take naprave zanimive.«
»Arabci so bili še pred srednjim vekom vodilni na področju znanosti. Razvijali so algebro, alkimijo, astronomijo, medicino, arhitekturo, kemijo ... Ko je Gutenberg izumil tiskarski stroj, je močan arabski lobi pisarjev dosegel uveljavitev smrtne kazni za tistega, ki bi posedoval tiskano knjigo, kaj šele, da bi si knjige drznil tiskati. Prvo svojo knjigo so Arabci tako dobili 300 let po Gutenbergu, pa še to so jim natisnili kristjani. Ves ta čas so sicer svojo pot vlekli naprej, vendar so jih ostali narodi prehiteli po levi in po desni,« razlaga ravnatelj Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek, o tem, kaj se bi zgodilo, če ne bi sledili možnostim, ki nam jih za izobraževanje ponuja sodobna tehnologija.
teljica matematike in fizike Marica Kamplet kot bistveno prednost vidi, da program profesorju nemudoma javi, kdo je nalogo rešil, kakšna je stopnja pravilnosti ali kdo je ni obvladal. Iskanje pravilnih odgovorov z dvigovanjem rok postaja z uvedbo nove tehnologije torej stvar preteklosti. Pa tudi sicer je način dela s pomočjo sodobne tehnologije bistveno drugačen kot pred leti. »Če sem v ustrezni učilnici, krede več ne primem v roko. Zato imam e-tablo in različna pomagala. Zvezek učenca slikam ali ga s kamero neposredno prika-žem ostalim. Kadar pa imam pouk v učilnici, kjer tak način dela ni možen, rečem, da smo v kameni dobi.«
Nove poti do znanj
Ker so učitelji te pametne naprave poznali že prej in bili naklonjeni takemu načinu poučevanja, sedaj z njihovo
Osnovna šola Hruševec je učencem 8. razreda tablične računalnike za delo pri pouku in doma posodila po zaslugi evropskega denarja, ki ga je za projekt Inovativna pedagogika 1:1 pridobila pod okriljem Konzorcija šol in javnih zavodov. V Konzorcij so poleg OŠ Hruševec, Pedagoškega inštituta ter Zavoda RS za šolstvo vključene še Univerza v Mariboru, tri srednje in devet osnovnih šol. S Celjskega je bila uspešna še osnovna šola Bistrica ob Sotli.
pomočjo učijo skoraj pri vseh predmetih. To pa ne pomeni, da učenci celo šolsko uro strmijo v ekran. Delo s tabličnim računalnikom lahko služi kot motivacija, morda z njim popestrijo le zaključek ure, po besedah Gajška pa nasploh velja, da ga uporabljajo le takrat, kadar je to smiselno. Tablice pa učence same opozorijo, kdaj so njihove oči obremenjene in jih spodbudijo k izvajanju vaj za vid.
Izobraževanje je sicer zasnovano tako, da ima vsak učenec med poukom svojo napravo, ki jo lahko uporablja tudi doma. Da bi od tehnološke podkrepitve čim več imeli tudi drugi, pa jih bodo do novega leta uporabljali še učenci sedmih in devetih razredov, medtem ko bodo šestošolci do konca osnovne šole uporabljali manjše tablice, ki so jih za svoje otroke kupili starši.
Zvezki ne bodo pregnani iz šol
Kaj bo uvajanje tabličnih računalnikov prineslo za prihodnost izobraževanja, se bo natančneje pokazalo čez nekaj let. Vse več sodobne tehnologije po ravnateljevem mnenju ni vzrok za skrb glede slabše pismenosti otrok. Opaža, da takšen način učenja nakazuje postopno ukinitev delovnih zvezkov, že prihodnje šolsko leto naj bi bili potrjeni tudi elektronski učbeniki za naravoslovje. »To za starše pomeni precejšnje znižanje stroškov za nakup učbenikov ali delovnih zvezkov, pa tudi nekaj jeze med založniki. Motorične, ročne spretnosti, pa morajo ostati, kar pomeni, da zvezkov ne bomo opustili«.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Da je tablični računalnik priročen v šoli, pa tudi doma, je dejala Maša Selič (druga z leve). Predvsem učenje matematike in angleščine se ji zdi sedaj lažje. Opaža, da ji po zaslugi vključenosti več čutil snov ostane v spominu. Po zaslugi zanimivih prikazov pa si obravnavane teme tudi lažje predstavlja. Kadar računalnik odnese domov, čas njegove uporabe omeji.
Učiteljica Marica Kamplet (levo) si učenja »po starem« skorajda ne predstavlja več. Je pa poudarila, da se tako učitelji kot učenci na novosti še prilagajajo. »Včasih tudi učenci učijo mene, kar je dober način, da se pri tej starosti še zapolni kakšen predalček v možganih,« se je pošalila. Učitelji so morali vsebine dela s tabličnimi računalniki dodati v letne priprave, ki so jih pregledali svetovalci zavoda za šolstvo. Evalvacijo takega načina učenja pa sproti izvaja pedagoški inštitut.
PORTRET
35
Zaljubljen v slovensko pesem
Franci Plohl na čelu številnih pevskih zborov - Ženske je bilo malo težje krotiti kot moške
Vsakdan Francija Plohla iz Rogaške Slatine že praktično vse življenje zaznamuje glasba. Še v času skupnega slatinskega zdravilišča je bil zadolžen za organizacijo pestrega dogajanja v zdraviliškem mestu, pri čemer je tudi kot zborovodja številnih zborov ničkolikokrat stopil na oder. Čeprav si je na letošnji prvi jesenski dan nadel že 70. križ življenja, ne počiva.
Franci Plohl ni rojen Slatinčan, a se kljub temu v mestu stekla in vode počuti povsem domače. Tja se je preselil leta 1974, potem ko je prevzel tamkajšnji moški pevski zbor in mu je tedanje Zdravilišče Rogaška nekaj mesecev zatem ponudilo službo. »Leta 1972 smo se z družino preselili iz Miklavža pri Or-
Franci Plohl je za svoje uspešno dolgoletno delo v Moškem pevskem zboru skladateljev Ipavcev Šentjur leta 2003 prejel Ipavčevo plaketo, ki jo podeljuje šentjurska občina. Pravi, da mu izkazana čast izredno veliko pomeni in da je na svoje 16-letno ustvarjanje v tem zboru izredno ponosen. Prav ob njegovem vodenju je zbor izdal svojo prvo zgoščenko, na kateri je zbral številne skladbe bratov Ipavec. Plohl se še dobro spominja napornega snemanja v hladni šentjurski cerkvi.
možu v Podčetrtek, leto zatem v Velenje. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da mi je šlo kar težko z jezika, ko sem ženi predlagal že tretjo selitev v tako kratkem času,« v smehu razlaga in se ob tem s hvaležnostjo spominja, kako so slatinski pevci v Velenje prihrumeli s kombijem, vanj naložili družino in vse njeno imetje ter poskrbeli za hitro selitev, ki bi sicer zahtevala nemalo avtobusnih voženj.
Zadolžen za prireditve
Poleg moškega pevskega zbora, ki je deloval pod okriljem zdravilišča, je Plohl, po poklicu sicer učitelj, v podjetju najprej vodil kadrovsko-izobraževalno službo, kmalu pa je prevzel vodenje prireditev. V izrazito turističnem kraju je bilo namreč treba poskrbeti, da obiskovalcem in navsezadnje tudi domačinom ni bilo dolgčas. Da je bilo pestro prav v vseh letnih časih, so turistom poleg turistične zaračunali tudi prireditveno takso in tako zagotovili dovolj denarja za organizacijo prireditev in vse nastopajoče, med katerimi so bila številna priznana imena. Plohl se posebej rad spominja Rogaških glasbenih večerov, ki so kasneje prerasli v Rogaško glasbeno poletje, številnih opernih in operetnih predstav ter promenadnih koncertov, ki so sprehajalcem po Zdraviliškem parku ušesa božali več mesecev v letu. Posebej ponosen je na prireditev v 80. letih prejšnjega stoletja,
Sexes Tour ponovno v Celju
V petek, 22. novembra 2013, je bila v celjskem lokalu Branibor Club koncertna zabava Sexes Tour z glavno gostjo večera in ambasadorko pijače Sexes, Nino Pušlar. Številni gostje so bili navdušeni nad nastopom priljubljene slovenske izvajalke in posebnimi okusi, zmešanimi v pisane koktajle.
0	Nina Pušlar in Sexes
1	stimulirala Celjane
_o Sexes Tour je niz dogodkov, ki jih skupaj z Nino = Pušlar organizirajo v večjih lokalih in na prI ireditvah po vsej Sloveniji. čl Sexes je nova stimulativna pijača za vsakod-
Franci Plohl nam je pred njemu izjemno ljubim Zdraviliškim domom, v katerem je znamenita Kristalna dvorana, na kratko zapel.
festival Jugoslovanski šanson, ki jo je pripravljal v sodelovanju z Bojanom Adamičem in ki je vedno dodobra napolnila znamenito Kristalno dvorano.
nevno pitje, ki ne vsebuje tavrina, umetnih barvil in dodatkov, le vitamine B in mineral cink. Stimulacijo zagotavljajo naravni kofein, edinstvene sestavine maca, ginseng, gvarana in melisa, okus pijače pa zaokrožujeta naravni aromi manga in pomaranče. Sexes je ena redkih pijač na slovenskem in evropskem trgu, obogatena s hranili, za katere je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) izdala pozitivno mnenje.
Izjemen večer je v spominu ostal tudi Nini Pušlar: »Ne predstavljam si koncerta v Celju brez Branibor Cluba, saj smo tu z zasedbo nastopili že četrto leto zapored. Ko sodelovanju dodaš še Sexes, je mešanica enostavno perfektna.«
Na čelu številnih zborov
Potem ko je bil Plohl že v šolskih letih član pevskih zborov, je pri dvajsetih letih v vojski vodil svoj prvi kvartet, s katerim je nastopal predvsem po Srbiji, repertoar pa so sestavljale izključno slovenske ljudske pesmi. Glasbenega znanja ni nabiral le iz izkušenj, dobro teoretično podlago je dobil na učiteljišču, kjer je za specializacijo med drugim izbral zborovsko petje. Tako verjetno ni naključje, da so zbori še danes pomemben del njegovega življenja. Vodil je številne zbore, nekatere le nekaj časa, druge več let in celo desetletij. Kar 35 let je bil na primer zborovodja slatin-skega zdraviliškega moškega pevskega zbora, 16 let je vodil priznan Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur, od leta 2001, ko je izgubil službo v zdravilišču, pa vse do danes je zvest Obrtniškemu pevskemu zboru Šmarje pri Jelšah in Moškemu pevskemu zboru Šentvid pri Grobelnem. V svoji karieri je za nekaj let zaplaval tudi med nežnejši spol in vodil Ženski pevski zbor Rogaška Slatina, ki je deloval pod okriljem Zdravilišča Rogaška. »Izkušnja je bila zanimiva, saj je ženske res malo težje krotiti kot moške. Veliko bolj so klepetave in odličen spomin imajo. Ko sem jih kdaj okregal in to že naslednji hip pozabil, so mi čez čas ob kakšni priložnosti to v smehu vrgle pod nos. Ampak imeli smo se lepo,« se spominja.
Najpomembnejši izbor pesmi
Pet let je vodil štiri zbore hkrati, kar je, sploh kar se časa tiče, precejšen zalogaj. Včasih si je tako želel, da bi imel teden kakšen dan več. Ključ do uspešnega krmiljenja med zbori je bil, kot pravi, predvsem v
Plohl poseben odnos goji do slovenske ljudske pesmi in pesmi, ki opevajo Slovence in Slovenstvo. Prav letos je s šmarskim obrtniškim zborom obiskal Kanado in tam predstavil slovensko tradicijo. Program je naslovil Potovanje s pesmijo po Sloveniji. »Začeli smo v naših krajih, seveda z Ipavci in s Slomškom, potem smo šli v Prlekijo in Prekmurje z na primer pesmijo Teče mi vodica, potem smo predstavili koroško pesem, seveda ni smel manjkati niti znameniti gorenjski Oj Triglav, moj dom, dodali smo še dve Avsenikovi, poslušalce smo popeljali tudi v Belo krajino, končali pa smo na morju z Barčica po morju plava,« razlaga zborovodja. Pred leti so pevci obrtniki obiskali tudi Veliko Britanijo.
odličnem poznavanju vseh zborov, saj tako ni bilo težko sestaviti različnih repertoarjev. »Za šentjurske Ipavce sem na primer izbiral zahtevnejše pesmi, za šmarski obrtniški zbor, v katerem predvsem zaradi druženja in zabave pojejo obrtniki iz Obsotelja in s Kozjanskega, pa na primer nekoliko lažje,« razlaga. Ne glede na zahtevnost mora zborovodja prav vsako pesem, ki se je zbor loti, pred tem dodobra preučiti in predvideti težave, ki bi jih lahko predstavljala za zbor. »Tistemu, kar kot zborovodja dodaš ali odvzameš neki pesmi, da zveni edinstveno, se reče muzika. Skladatelj in tekstopisec sta zagotovo tista, ki sta postavila temelje, ampak vsak dober skladatelj je pustil še nekaj malega prostora za dirigenta, da vdahne pesmi svoj pečat,« pravi Plohl in dodaja, da 70. rojstni dan nikakor ne predstavlja konca njegovega ustvarjanja, saj izzivi še ostajajo. Na listi želja še na primer ostajata Pahorjeva pesem Očenaš hlapca Jerneja in Foersterjev Spak.
ANJA DEUČMAN, foto: GrupA
36
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
Kmalu doma ... pod plazom
Mlad par je prepričan, da je za njegovo nesrečo kriv poseg v naravo - Sanacija se je začela, bodo sploh iskali krivca?
Jože Jakopič in Šeila Pi-jader se bosta kot kaže vendarle lahko vrnila domov. Plaz, ki se je prejšnji teden sprožil na Obrežju pri Zidanem Mostu, so namreč že začeli sanirati in rešili njuno hišo ter železniško progo pred nevarno skalo. Cesta Zidani Most-Obrežje-Gračnica ostaja do nadaljnjega zaprta. Sanacija celotnega plazu bo namreč bolj dolgotrajna, po prvih ocenah naj bi bila cesta zaprta vsaj pol leta. Težava je namreč razmočen teren. Po plazu tako še vedno polzi kamenje in teče voda.
Pogled na plaz je grozljiv. Ko je ponoči počilo in se začelo tresti, kot bi bil potres, Šeila in Jože še nista nič vedela. Jutro pa je prineslo grozljivo spoznanje, da je njuna povsem obnovljena hiša, v kateri je oprema, ki še diši po novem, nevarna za življenje. V hišo sta vložila vse prihranke, vzela posojilo za dvajset let, zdaj pa sta se morala zaradi varnosti izseliti. Glede ena to, da so se odgovorni ta teden dogovorili, da bodo poskrbeli za varnost hiše in proge v desetih dneh, ko se bosta lahko v hišo vrnila, Jože upa, da bo res tako: »Zaenkrat sem zadovoljen. Upam, da bodo res naredili, kar so se dogovorili. In da bodo dobro naredili.«
V hudi noči so na pomoč prvi priskočili gasilci iz Zidanega Mosta. Zavarovali so kraj, odstranili večje kose kamenja ob hiši in železniški progi. Na progi se je znašel tudi del betonskega vodnega rezervoarja, ki ga je plaz odnesel. Soseda s tremi otroki je tako že več kot teden brez vode oziroma so ji jo dostavili s cisterno. Gasilci in tamkajšnji krajani so prepričani, da se je plaz sprožil zaradi posega v naravo. Pred kratkim so namreč na tem območju posekali drevesa in ob tem uredili gozdno vlako, ki je precej širša, kot je bila prejšnja pot.
Kriva gozdna vlaka!
Posek dreves so naročile Slovenske železnice, ki so lastnice zemljišča, kjer se je sprožil plaz. Zavod za gozdove, krajevna enota Sevnica, kamor to območje sodi, je sečnjo odobril. Vodja krajevne enote Miloš Brinovec zatrjuje, da posek dreves ni kriv za plaz in da gre za nesrečno naključje: »Če bi drevesa še stala, bi bila nevarnost za nižje ležeče objekte še večja. Sečnja v ničemer ni vplivala na plaz.« Drevesa so bila, kot pravi Brinovec, težka, oslabela, stara in bolna, tako da jih je bilo treba posekati. Tla pa skupaj držijo korenine, ki v tem času, odkar so bila drevesa posekana, še niso odmrle oziroma so to funkcijo še opravljale. Po njegovem mnenju tudi gozdna vlaka naj ne bi bila kriva za plaz, saj je šlo za rekonstrukcijo že obstoječe gozdne vlake, plaz pa se je sprožil nad njo. Razlog za
sprožitev plazu vidi predvsem v močnem deževju. Sicer Brinovec pravi, da zavod, preden dovoli sečnjo, pogleda tudi teren, ampak konkretno teren na Obrežju naj ne bi bil tipično plazovit, tako da dodaja: »To se pač zgodi.«
Nasprotno meni geolog, ki si je plaz ogledal takoj po sprožitvi. Z njim je bil tudi načelnik laškega štaba civilne zaščite Jože Senica, ki prav tako trdi, da je gozdna vlaka, ki so jo vre-zali v hrib, kriva za plaz: »Vsem nepoznavalcem, ki smo videli ta poseg v to močno strmino, je bilo jasno, da je plaz sprožila vlaka za spravilo lesa. In tako meni tudi geolog.«
Da je strmina prehuda za delo s težkimi stroji, je povedal tudi izvajalec (podatke hranimo v uredništvu), ki so mu ponudili to delo. Sečnjo je zavrnil, saj je hotel, da bi teren najprej pregledal geolog. Delo je potem dobil samostojni podjetnik Martin Kurent iz Trbovelj. Plačali so mu z lesom, torej je lahko odpeljal drevesa, ki jih je posekal. Težka drevesa pa je bilo treba spraviti s hriba. Tudi na to opozarjajo krajani, da je namreč s
Jože Jakopič pred hišo, ki sta jo s Šeilo sama obnovila. Hiša je sicer stara čuvajnica s skoraj metrskimi zidovi. Za odkup hiše in obnovo sta najela tudi posojilo, zato sta bila povsem pretresena, ko so ju obvestili, da za bivanje ni več varna. Ponudili so jima stanovanje v Zidanem Mostu, vendar bi bili najemnina in stroški previsoki. Dokler se ne bosta preselila nazaj domov, bosta stanovala pri Jožetovem očetu. Čeprav je plaz precej strašljiv, Jože pravi, da bosta ostala v svoji hiši.
Plaz je odnesel tudi vodni rezervoar sosednje hiše (na sredini spodaj). Večina je prepričana, da je za plaz kriva gozdna vlaka, ki so jo vrezali v hrib.
pretežkimi stroji prišel na teren in hlode odvažal. Poleg tega je na tem celotnem območju (od Zidanega Mosta) tako ali tako prepovedan promet za vozila, težja od štirih ton. Prometni znak, ki na to opozarja, nekdo vztrajno odstranjuje ...
V Slovenskih železnicah smo preverili, če so že raziskovali vzroke za sprožitev plazu. Čeprav bodo v podjetju sanacijo plačali, se zaenkrat še ne sprašujejo, kdo, če sploh kdo, je kriv za sproženje plazu.
Cesta ostaja zaprta
Na ponedeljkovem sestanku v Slovenskih železnicah so napovedali takojšnjo sanacijo. To pomeni, da bodo postavili tako imenovano palisadno steno, ki bo zavarovala pobočje. V naslednjem tednu naj bi se tako Jože in Šeila že lahko vrnila domov. Prav tako bodo v tem času poskrbeli za vodooskrbo
družine, ki je ostala brez vodnega zajetja. Ne vedo sicer še, ali ji bodo postavili novo zajetje oziroma jo bodo priključili kam drugam. Cesta pa je bolj problematična.
Sprva so razmišljali, da bi cesto speljali drugje, bolj ob progi. Ta rešitev je padla v vodo, ko so ugotovili, da bi v tem primeru morali cesto speljati po zemljišču soseda, kjer je hrib prav tako neutrjen in bi se lahko zgodilo, da bi morali sanirati kar dva plaza. Ker bo cesta ostala tam, kjer je, bodo morali na sanacijo počakati. Kot so sporočili iz Slovenskih železnic, bodo namreč morali pripraviti projekt, nato sledijo nadaljnji postopki. Krajani se že bojijo, da bodo čakali dolgo časa, glede na to, da so bližnji Majland reševali kar dve leti. Sosed se sprašuje tudi, kdo mu bo povrnil
Pogled s plazu z načelnikom laškega štaba civilne zaščite Jožetom Senico
denar, ki ga porabi za prevoz otrok. Prej je po tej cesti namreč vozil šolski kombi, ki je
do šole odpeljal tudi njegove otroke. Zdaj kombi pelje po drugi cesti, samo po njegove
otroke pa se z druge strani ne vrača.
ŠPELA KURALT, foto: GrupA
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
37
Rešili so ga iz narasle Voglajne
Gasilci med obhodom zaslišali krike na pomoč - Ponesrečenec naj bi se z reko boril dobro uro
Srečo v nesreči je imel minulo soboto 55-letni moški, ki je ob sprehajalni poti proti naselju Draga v občini Štore zdrsnil 15 metrov v globino in pristal v ledeni Voglajni, narasli ob močnem deževju. Na suho ga je ob pomoči drugih gasilcev potegnil Gorazd Meze iz Štor, ki je dobesedno zrasel ob gasilskih uniformah, sirenah in vozilih, saj v gasilskem domu tudi živi.
Ko začne naraščati reka Voglajna, so člani Prostovoljnega gasilskega društva Štore vedno v pripravljenosti. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko so redne obhode delali vse od 14. ure. Okoli 22. ure je deset gasilcev z mosta spremljalo deročo reko, poveljnik društva Božo Gajšek pa je takrat zaslišal krike na pomoč. Najprej je mislil, da sliši ženski glas, ko so se gasilci razdelili v dve skupini in v trdi temi s svetilkami prečesali območje, pa se je izkazalo, da je v vodi ujet moški.
Člani PGD Štore so letos zabeležili 21 intervencij. Posredovali so pri travniških in dimniških požarih, poplavah, odpiranju vrat, uničevanju sršenov. Pomoči niso odrekli tudi pri odpiranju oken ali popravilu rolet. Kdorkoli v Štorah kaj potrebuje, pride najprej h gasilcem, sta ob našem obisku dejala Gajšek in Meze. Medtem ko so gasilcem občani zelo naklonjeni, si želijo še več posluha občine.
Gordan Meze s poveljnikom PGD Štore Božom Gajškom. Ta je poudaril, da je v takih primerih kljub adrenalinu treba ohraniti zbranost in poskrbeti za svojo varnost. »Sicer se lahko tudi sam mimogrede znajdeš v vodi. Reševanje je nevarno in dobro je biti priseben. Namesto, da bi reševal druge, se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da morajo drugi reševati tebe.«
Premražen do kosti
Reševanje je bilo naporno, saj je bilo pobočje zelo strmo. Zaradi razmočenih tal in listja je gasilcem drselo pod nogami. Da bi lahko moškemu pomagali, so naredili navezo, po kateri je do ponesrečenca prvi prišel Gordan Meze. »Segel sem mu v roko, on pa se me je močno oklenil, občutek sem imel, da mi bo zdrobil kosti. Bil je zmeden, najbrž je bil v šoku. S kolegom Matejem Jurko-škom sva ga nato postavila na noge, objel naju je in hitro sva ga odpeljala v naš kombi. Tam smo mu slekli premočena oblačila, ga oblekli v naša, da bi se pogrel, kmalu zatem so prispeli reševalci,« se spominja. Ko po nekaj
»Ker sem bil drugi najstarejši med prisotnimi gasilci, sem se po navezi do ponesrečenca spustil prvi, vendar je za uspešno reševanje zaslužnih vseh deset članov društva. Vesel sem, da sem lahko pomagal, da sem rešil človeško življenje. Pravi občutek je prišel za menoj, to je zadovoljstvo, da sem naredil nekaj dobrega, in hvaležnost, da se je vse dobro izšlo. Pravzaprav svoje misli težko povem z besedami,« pravi Gordan Meze.
dnevih razmišlja o sobotnem večeru, ugotavlja, da je imel moški veliko srečo, saj se je lahko oprijel vej grmovja ob
robu struge. Če bi se nesreča pripetila kje drugje, se morda ne bi uspel zadržati pred izjemno silo vode. Po oceni
gasilcev, ki so moškega ta dan pred padcem že opazili med sprehajanjem, se je z razbesnelo reko boril debelo uro.
Vsi živi in zdravi
Prve besede ponesrečenca so bile, da je v vodi ujet še nekdo, kar so gasilci takoj javili v komunikacijski center, od koder so v Štore napotili Poklicno gasilsko enoto Celje in reševalce. »Tekali smo, iskali ... Le kako ga bomo našli, smo se spraševali. Tok reke je bil tako silovit, da še tako dober plavalec ne bi mogel izplavati,« trenutke negotovosti podoživlja poveljnik društva Gajšek. Vendar so gasilci in policisti pogrešanega na srečo našli doma. Ta je kot pogrešana navedel še dva domačina, ki so ju kasneje prav tako našli živa in zdrava.
Vrata ostajajo odprta
So pa bili gasilci PGD Štore dan po nesreči kljub stalni pripravljenosti, reševanju premoženja in črpanju vode iz poplavljenih objektov še v skrbeh za moškega, ki so ga rešili iz vode. Kako je z njim, so preverili v Splošni bolnišnici Celje in se razveselili novice, da so ga zdravniki kmalu odpustili z opazovanja. Po informacijah gasilcev naj bi šlo za 55-letnega brezdomca. Če se bodo še srečali, bodo z njim z veseljem spregovorili kakšno besedo, mu ponudili kaj za pod zob, a tudi sicer bi mu, kot pravijo, morda lahko še kako drugače pomagali. Zato bodo z njim poskušali navezati stike.
TINA VENGUST Foto: GrupA
V trenutku ko pride klic na pomoč, se gasilec po besedah Mezeta zave, da bo morda ogroženo življenje sočloveka. S poplavami imajo v PGD Štore že veliko izkušenj, tokrat pa so iz vode prvič reševali človeka.
Gordan Meze je zaposlen v podjetju Štore Steel, gasilskim vrstam pa je zvest že 37 let. Leta 1980 je z mladinsko ekipo na gasilskem tekmovanju postal državni prvak Jugoslavije. V PGD Štore je pod-poveljnik, opravlja tudi nalogo voznika. Sicer pa je gasilstvu zapisana vsa njegova družina. Prvi gasilski enoti, ki je bila v štorski železarni ustanovljena leta 1945, se je pridružil njegov stari oče, gasilci so tudi Mezeto-va starša, pa tudi njegova žena. Družinsko tradicijo nadaljuje še njegov sin. Na uspehe prejšnjih generacij štorovskih gasilcev je izjemno ponosen. Ker je vedno pripravljen pomagati sočloveku, njihovo zgodbo o uspehu nadaljuje tudi sam.
Za knjigo
Skupaj s Klubom modrosti
V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo.
Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi-
nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili?
Želimo nove knjige
Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja
in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozaveščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna.
Z vašim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika.
VSAK ČETRTEK ob 12.15
95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
www.rad
iocej
.I
adjočelje
POGLED! IUBJ
N
38
REPORTAŽA
Sejalca turizma naravnega udobja
Ponudba malo drugače
»Ideje so najine, podrobnosti, materiale in obliko pa smo dolgo iskali. Vendar sva želela poudariti spoštovanje do kulturne dediščine in ohraniti domačnost, nisva želela avstrijskega stila, še manj modernega, ker je preveč hladen.«
Vonj po lesu, sveče, kamin ... Udobnost bivanja s pridihom starega. Tako so poleti preuredili Penzion Ra-duha v Lučah, ki je že nekaj let sinonim za posodobljeno slovensko kulinariko oziroma vzorčni primer, kako je potrebno tradicijo, če jo želimo ohraniti, povezati s sedanjostjo. Lastnika Martina in Matjaž Breznik sta prejemnika letošnjega sejalca za inovativnost v turizmu, medtem ko sta prvo stopnjo te nagrade, snovalca, prejela že pred tremi leti.
Nagrado snovalec sta zakonca za projekt Sanje in spanje v krošnji dreves prejela pred tremi leti za idejo, zdaj pa sta prejela sejalca, saj je prišel čas, da začenjajo tržiti. »Tudi v sanjah si nisem mislila, da bomo tako hitro uresničili svojo idejo,« omenja Martina. Tako so pri Breznikovih prejeli nagrado zdaj, ko so uredili hiške v krošnji dreves, stekleni apartma v kozolcu in prenovili Staro štalo, ki uspešno dopolnjujejo dolgoletno tradicijo gostinstva v Penzionu Raduha. »Nekaj drugačnega mora biti, da pritegne goste, čeprav je pri nas posebnost že sam prostor.«
Preplet tradicije in inovativnosti
V bistvu sta Breznikova želela s projektom oživiti zimo. Že prvi odzivi so pokazali, da je odločitev pravilna, saj vse več tudi domačih gostov nove nastanitve izkorišča za krajši čas in sprostitev v dvoje. Vse bivalne nastanitve so suite, ki omogočajo čudovit razgled na reko Savinjo in divji skalnati greben Breznice. Del inovacije Sanje in spanje v krošnji dreves je hiška na drevesu, ki vzbuja domišljijo tako mladim kot starim. To je bivališče, dvignjeno od tal, bliže nebu in naravi, pravi Matjaž. »Pogled iz ptičje perspektive je nekaj posebnega, samo nekaj metrov višine in počutimo se drugače - ob-
čutimo prostost. Hiško smo naredili v krošnjah avtohtonih starih dreves, kot so macesen, jerebika, lipa in smreka.« Na terasi goste razvaja masažni bazenček, v notranjosti pa toplina macesna in skrbno oblikovanega orehovega pohištva, vse to pa dopolni še lična kopalnica.
Steklen skelet kozolca ponuja poseben čar - stik tradicije, narave in inovativnosti. Gostje se hkrati srečajo s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Prav tako so Breznikovi v prepletu bližnje Savinje, lesa in kamna uredili še dve sodobno oblikovani in opremljeni suiti, ki nad originalnimi zidovi Stare štale razvajata z udobnostjo, dišečim lesom, šumečo reko, predvsem pa s presežkom arhitekture, ki spoštuje tradicijo.
že davnega leta 1875. Verjetno ni treba posebej poudarjati, koliko sprememb so doživele te štiri generacije. In kot zanimivost napišimo, da so bile vedno v kuhinji glavne domače gospodinje, ki so prenašale recepte in drobne skrivnosti na hčere. Vendar pri vrhunski hrani, ki jo uvaja Martina, v kuhinji še vedno priskoči na pomoč mama Emika - njeno področje so štruklji in žlikrofi. Ti so tudi stalnica ponudbe.
Nič ni bilo čez noč
»V bistvu nismo več gostilna, temveč smo penzion, usmerjen h gostom, ki ostajajo v hiši. Drugi, ki nas obiskujejo, so se večinoma navadili, da kosilo ali hrano vnaprej naročijo. Imamo izbrano hrano in danes je kakovost, tudi meso na
»Turizem bi lahko bila slovenska gospodarsko reprezentativna panoga z izvozom na lastnem območju. Če bi bilo dovolj posluha, seveda. Gostje pričakujejo alternativne prevoze, kolesarske steze, urejeno infrastrukturo. V Avstriji je to nekaj samoumevnega, pri nas pa... Zato bomo morali hitro razmisliti, kako bi dohiteli sosede.«
Štiri generacije
Breznikova sta že pred leti izdelala načrt oziroma smernice za celotno domačijo, zdaj pa jih uresničujeta korak za korakom. Če so se generacije v preteklosti spopadale z družbenimi spremembami, danes Breznikova spremljata urejanje Savinje, ki jo, kot omenjata, želijo načrtovalci protipoplavno zaščititi brez občutka za naravo in brez tega, da bi prisluhnili domačinom.
Penzion oziroma po novem Hiša Raduha privablja goste že štiri generacije. Pri Medetu, kot so rekli, so gostišče odprli
primer, draga. Poleg tega sem prepričana, da moramo razviti bolj spoštljiv odnos do hrane, v katero je vloženega ogromno dela in znanja, tudi tveganja, in ne gre, da bi jo metali stran,« pove Martina, ki je prepričana, da lahko kot butično gostišče z gosti ustvarja bolj pristen odnos. Tudi zato ohranja oziroma omejuje število gostov do 25.
Čeprav bi mogoče kdo rekel, da sta Breznikova nova zgodba o uspehu, Matjaž pravi, da ni tako. Sicer sta zakonca prepričana, da če kdo dela načrtno in z vizijo, uspeh ne more izostati, vendar je v za-
dnje dosežke vloženega več kot dve desetletji trdega dela. »Nič ni prišlo čez noč,« pribi-jeta in se spomnita na leta po osamosvojitvi Slovenije, ko so se sicer v priznanem gostišču občasno počutili, kot bi jim porezali noge. Zgubili so namreč večino gostov iz nekdanjih jugoslovanskih republik, zato je bilo treba iskati nove trge. »Gostilna ni kot trgovina, da odpreš vrata in povabiš ljudi, naj vstopijo. Bila sva mlada, zagnana in sva se odločala, kako naprej. Celo o odhodu v tujino sva razmišljala. Vendar imam čut za tradicijo, poseben odnos do domače hiše in domačega kraja,« je omenila Martina. »Ob delu in trudu, znanju, ki sva ga vmes srkala, sva imela tudi nekaj sreče.«
Dobrodošli ribiči
Kot srečno naključje Martina omeni ribiče, ki so očitno gostišču v Lučah usojeni. Že njena babica je namreč gostila celjske ribiče, med katerimi omeni mojstra Pelikana. »Našle so nas tuje ribiške agencije, saj gre za velik trg - z ribolovom se namreč ukvarja ogromno ljudi. Za ribiči so se, tudi s pomočjo avstrijske agencije, začeli pri nas oglašati poho-dniki ... Tako se je krog širil.« Sicer so se v penzionu lotevali različnih stvari. V gostišču so nastale picerija, kavarna. »Potem smo v ospredje postavili prodajo sob, zato smo opuščali druge dejavnosti. Pač smo se prilagajali izkušnjam in novim spoznanjem - končno se v naši hiši prilagajamo gostom že štiri generacije.«
Tako so se gostje, ki so širili glas o lokalni domači kulina-riki, spet začeli vračati. In pri Medetu so začeli vse bolj ugotavljati, da bo morala napredku na kulinaričnem področju slediti tudi boljša nastanitvena ponudba. Breznikova sta namreč prepričana, da mora gostišče nenehno rasti, da nikoli ne moreš reči, da si najboljši.
Pri Breznikovih že raste naslednji rod, vendar kuhalnico še vedno v glavnem drži Martina. Pomaga ji Matjaž, ki ima izjemen smisel za estetiko, je moža pohvalila Martina.
Učenje in nenehne izboljšave
»Če obstaneš, je konec,« pribije Martina. »Sama sem prav nervozna, če nekaj časa ne grem v tujino. Pomembni so ideje, navdihi, smernice . Seveda vse to opiramo na tradicijo: če je ne znaš videti in spoštovati, potem je vse zaman. Na roke nam gre to, da smo bogu za hrbtom. A ne le mi, tudi naš kraj in dolina imata vse adute za razvoj turizma, kjer se zaradi naravnih in kulturnih danosti smernice obračajo v naš prid. Seveda pa je vprašanje, kako bomo znali izkoristiti bogato dediščino. Če bomo čakali še deset let, bomo vse izgubili. Masažni bazen v
sobi je nekaj samoumevnega, kar gost pričakuje, mi pa lahko dodamo naravno in kulturno bogastvo, kar je naša velika prednost.«
Vendar imajo v Penzionu Raduha v tem času drugačne izkušnje. Zaradi protipoplav-nega urejanja Savinje in Luč-nice so prodali bistveno manj ribolovnih dovolilnic, gostje so odhajali, najhuje pa je, da se verjetno tudi prihodnje leto kar nekaj tujih ribičev ne bo vrnilo. Tujci se pač veliko bolj zavedajo naravnih danosti in lepot, ki jih premoremo v Sloveniji, zato se še njim zdijo nerazumljivi nekateri posegi v prostor.
URŠKA SELIŠNIK Foto: MATEJA JORDOVIČ POTOČNIK
Kakovost bivanja so pri Breznikovih nadgradili z novimi nastanitvami, ki razvajajo z arhitekturno inovativ-nostjo in velikim občutkom za prostor in naravo. To je potrdilo tudi novo priznanje.
Tudi v Stari štali so poskrbeli za občutek udobja. (Foto: US)
REPORTAŽA
39
Pod Rifnikom gojijo evropski feng šuj
Prepoznavanje potencialov kraja s pomočjo geomantije - Zemlja kot živ organizem
Ko je zunaj lilo kot iz škafa in so se nad Rifnikom dvigale meglice, je bilo ob peči v stari hiši pod šentjursko »Goro« prijetno toplo. Za leseno mizo so zbrani z ogljem slikali zaobljene motive. Te bodo čez nekaj dni poskušali s klesanjem preslikati na kamen. Skulpture bodo ob zimskem solsticiju, ko bo sonce na najnižji točki svoje poti, podarili svojemu kraju. Cilj druženja, ki temelji na zakonitostih geomantije, ni le ustvarjanje, ampak prepoznavanje danosti prostora in vključevanje naravne in kulturne dediščine v ino-vativno turistično ponudbo zelenega turizma.
Aci Urbajs, ki se ukvarja z ekološkim in biodinamičnim kmetovanjem, je pred leti s skupino somišljenikov med Kalobjem, Rifnikom in Resev-no ustanovil skupino KRRES. Skupina si s svojim načinom kmetovanja prizadeva za dvig ekološke ozaveščenosti in razumevanja, da je narava človeku dana v dar in ga oskrbuje z vsem, kar potrebuje, človek
pa jo mora v zameno za njeno obilje razumeti in jo spoštovati. Z biodinamiko se dopolnjuje tudi geomantija, ki jo poznamo tudi pod imenom celostna ekologija ali sveta geografija. Aci jo je odkrival, ko so njegove roke delale z zemljo in vinsko trto, podrobneje pa se je z njo seznanil na izobraževanju, ki si ga je podaril ob abrahamu. Možnost, da njene zakonitosti predstavi ne le ekološkim kmetom in pridelovalcem v trikotniku med Kalobjem, Resevno in Rifnikom, ampak vsem domačinom, se mu je ponudila z uspešno prijavo projekta, katerega nosilec je Krajevna skupnost Šentjur - Rifnik, na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Zgodbe dediščine
Skupina udeležencev na delavnicah pod vodstvom mentorjev Roberta in Karin Lavin ni stalna, ampak se spreminja, širi, diha in raste kot nekaj organskega. Vrata so odprta za vse, ki jih zanima razmišljanje o okolju in odnosih v njem. Minulo soboto je skupaj glave
staknilo ducat domačinov, ki iščejo potenciale svojega kraja. In kot kaže, je teh na malem prostoru v izobilju. Stari mlin opozarja na nekdaj razvito mlinarstvo, na pobočjih vseh treh hribov je doma vinogradništvo, ogromno je kmetij, kjer se ukvarjajo s pridelavo žit, peko kruha in peciv, spet drugi se preživljajo z ekološko živinorejo, s permakulturo, z nabiralništvom samoniklih rastlin, na Kalobju cveti ze-liščarstvo. Delavnice so tudi priložnost za razmišljanje o tkanju povezav s tradicijo in za iskanje lastne zgodbe. »Če ljudje pridelujejo pšenico za velike trgovce, njihova individualnost ni zabeležena, če pa kmet iz svoje pšenice naredi kruh in ga proda, je stvar popolnoma drugačna. Ljudje so precej bolj samozavestni, ko
znajo spoštovati svojo dediščino,« pojasni Urbajs.
Zdravljenje prostora
Udeleženci delavnic se ne seznanjajo le s teoretičnim znanjem, ampak se učijo in spoznavajo doživljajsko, z razvijanjem lastnega šestega čuta (intuicije) in občutljivosti za zemljo in naravo. Minulo soboto so se s slikanjem pripravljali na izdelavo kozmo-gramov - kamnov z vklesanim emblemom. Ti se sicer, kot je pojasnil Lavin, uporabljajo za zdravljenje prostora, imenovano litopunktura. Vendar bodo nastale izklesane skulpture služile predvsem kot darilo kraju in ne kot zdravitelji. Ker jih bodo postavili nasproti starega mlina, kjer so s pobočja nekoč klesali mlinske
»Naše okolje je zelo bogato z nadču-tnim, ogromno je dediščine, ki nas spodbuja, da se je dotikamo in v njej uživamo. Posel pride potem. Sam sem iz materialistične pobude, kako se pripravljati za trženje na sejmih, iskal duhovno pot. Šele ko se z neko dejavnostjo ukvarjaš iz globokega spoštovanja do kraja, se obrnejo tudi ekonomski tokovi. Največja vrednota tega, s čimer se ukvarjamo ekološki kmetje, je, da najprej kraj vprašamo, kaj si želi,« pravi Aci Urbajs.
kamne, bodo opozarjale na to posebnost. In tako se bo morda rodila nova priložnost - če bodo do kamnov namreč uredili ustrezne poti, bodo lahko zanimivost tega prostora doživeli tudi obiskovalci. V sklopu delavnic bodo ob sodelovanju lokalnih umetnikov, obrtnikov, osnovnošolcev prostor oblikovali še z glasbo, literaturo, dramsko igro ...
Sodelovanje kljub različnosti
»Ko začneš broditi po naravi, se pred tabo odstirajo za-
Geomantija je vedenje o subtilnih razsežnostih Zemlje, narave, arhitekture in kulturne krajine. Znana je tudi kot evropski feng šuj - umetnost ustvarjanja harmoničnega okolja, kot veščina zdravljenja Zemlje in kreativnega načrtovanja. V Šentjurju poskušajo s to vedo odkrivati potenciale svojega okolja, pri čemer si pod vodstvom mentorjev pomagajo s preučevanjem naravne kulturne dediščine, duhovnih razsežnosti prostora in njegove identitete. Na podlagi prepoznanih edinstvenosti razvijajo program usmeritev zelenega turizma.
konitosti. Ko jih raziščeš, jih lahko zelo enostavno posreduješ obiskovalcem,« preprosto pojasni Urbajs. Spoznanja geomantije so po njegovem prepričanju eden od načinov, kako širše območje še bolj povezati in ga približati okolici. Cilj nikakor ni razvijanje množičnega turizma, ampak sodelovanje med ponudniki, ki morajo vsak pri sebi izoblikovati svoj načrt. In kako to deluje na Rifniku? Če pride tja avtobus ljudi, se kmetje med sabo obvestijo in si med seboj pomagajo, kljub temu, da nimajo enotne »tržne politike«. Pridelovalci delujejo kot mreža, ki obiskovalcem ponudi izdelke glede na njihove želje, in prišleki tako od njih odhajajo zadovoljni.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Kozmogrami so izdelki, ki niso samo ustvarjalni, ampak tudi učinkoviti. Če so postavljeni na pravilno območje, ki ima življenjski pomen za prostor, pomagajo vzpostaviti ravnovesje energij. Poleti je skupina tak kozmogram postavila na točki dostopa do Rifnika, od koder pot vodi proti arheološkemu najdišču. »Skulptura kliče po izboljšanju dostopnih poti, ki jih je treba na novo bolje označiti, in k boljši komunikaciji, kar je za prebivalce dodaten doprinos, da kraj diha,« je pojasnil mentor Robert Lavin.
»Nekaj nezavednega se oblikuje. To je moj mali stražar, ki ga vedno pobožam, ko vstopim v ta prostor, v to palčkovo deželo, ta kamnolom,« je dejal Aci Urbajs (desno) ob sliki, ki je pred njim nastajala na listu papirja. Verjame, da je geomantija pot do osebnostne rasti, s katero hkrati pride tudi dodana vrednost tega, kar človek dela z ljubeznijo. Druženja, s katerimi pod Rifnikom prebijajo led, je opisal kot zanimiva, saj vsak udeleženec oblikuje prostor po svoje.
Skice so predloge za kamnite skulpture. Te bodo klesali v naslednjih dneh in jih bodo postavili ob zimskem solsticiju. Danes je pomen tega dne večinoma utonil v pozabo, medtem ko je bil za starodavna ljudstva eden od pomembnejših dogodkov, saj so se dnevi začeli znova daljšati. Dogodek bodo povezali še z drugimi umetnostmi in ga najverjetneje združili s kresom na Rifniku. Kot so povedali na delavnici minulo soboto, bodo takrat energije odfrčale od sodelujočih, da se jih bo hrib lahko najedel.
Maja Debeljak je krajinska arhitektka, ki se je z geomantijo srečala med študijem, ko so omenjali Marka Pogačnika. Rifnik, ki ga tudi sama vidi, ko stopi iz hiše na Ponikvi, je po njenem mnenju prevladujoča podoba kraja, ki jo vsi vidijo iz mesta. Na svoji skici ga je predstavila kot središče prostora, ki se na severu odpira v mesto in se spaja z njim. Kot je dejala, vidi v geomantiji smisel in tudi priložnost ter nov pristop na področju njenega dela, krajinske arhitekture.
40
REKREACIJA
»Smučarski čevelj je eden najpomembnejših elementov smučarske opreme. Zaradi napačne izbire se lahko zgodi, da se komu smučanje tako zameri, da smuči za vedno postavi v kot,« pravi Nejc Jeraša iz Smučarskega društva Snežak, ki sodeluje tako pri organizaciji smučarskih sejmov kot pri prodaji v eni večjih športnih trgovin pri nas.
Čeprav sneg nižin še ni pobelil, so ponekod v hribih, sploh pa v gorah že prave zimske razmere. Na nekaterih naših vsaj nekoliko višje ležečih smučiščih debelina snežne odeje že presega pol metra in lahko rečemo, da je smučarska sezona že pred vrati. Pa smo nanjo pripravljeni? Je naša oprema dobro pripravljena za prve zavoje? Kaj pa naše telo? Za vse, ki z nakupom opreme in s pripravami odlašate do zadnjega trenutka, smo pri strokovnjakih preverili, na kaj moramo biti pozorni, ko kupujemo smučarsko opremo in kaj je treba postoriti, preden se spustimo po belih strminah.
Na kaj moramo biti pri nakupu opreme pozorni? Judita Koštomaj, trenerka PRO alpskega smučanja pravi, da moramo pred nakupom opreme najprej odgovoriti na nekaj vprašanj - kakšna je naša tehnika smučanja, koliko dni v sezoni smučamo, imamo raje urejena smučišča ali neurejena pobočja in kakšna so naša razpoložljiva finančna sredstva?
Ravno prav dolge smuči
Za smuko potrebujemo smuči, vezi, smučarske čevlje, palice, pri otrocih do dvanajstega leta je obvezna uporaba zaščitne čelade, pri ostalih je priporočljiva, poleg tega potrebujemo še smučarska očala in topla
športna oblačila. Pa se najprej ustavimo pri smučeh. Te ne smejo biti ne predolge ne prekratke. Dolžina naj bo nekje med nosom in brado. »Boljši smučarji si lahko privoščijo daljše in trše smuči, saj je za vodenje treba več znanja, medtem ko naj tisti z manj smučarskega znanja raje izberejo mehkejše, manj zahtevne smuči,« svetuje Ko-štomajeva. Za začetnike so tako primernejše smuči z manjšim stranskim lokom, z nadgradnjo znanja pa lahko stranski lok povečujemo.
Vzemite si čas za čevlje
Izjemno pomemben del smučarske opreme so smučarski čevlji. Prav izbira napačnega smučarskega
čevlja je pogosto razlog, da med smučanjem ne uživamo. Ravno tako kot pri smučeh je tudi pri čevljih bistvenega pomena trdota ali flex. Manjša kot je trdota, manj zahteven je čevelj in obratno. »Ne pretiravajmo s trdoto, saj čevelj na mrazu postane še trši, kar zahteva več truda in znanja,« opozarja sogovornica. »Pri nakupu obuval si je treba vzeti nekoliko več časa,« pravi Nejc Jeraša, vodja izobraževanj pri Smučarskem društvu Snežak in član demonstra-torske vrste komisije za alpsko smučanje. Smučarski čevelj je sestavljen iz dveh delov - iz mehke notranjosti, ki se prilagodi obliki noge, in trde školjke. Pomembno je, da najprej pomerimo samo
notranji, mehki del čevlja, nato obujemo še zunanji trdi del ter ga postopno zapiramo. Čevlje moramo imeti na nogah vsaj deset minut, se v njih gibati in se postaviti v smučarski položaj. Kot pojasnjuje Jeraša, bomo le tako lahko zares ugotovili, ali je čevelj za našo nogo primeren ali ne, saj še zdaleč ni pomembna samo velikost.
Dolžina palic je pomembna
Manj časa nam bo vzel nakup palic, pri katerih je pomembna predvsem dolžina. Ob vbodu v sneg morajo segati do višine pravega kota v komolčnem sklepu smučarja. Ob nakupu to
najlaže preverimo tako, da jih obrnemo navzdol, z dlanjo primemo pod krpljico in če je v komolčnem sklepu pravi kot, je višina palic primerna. Pri nakupu čelade pa moramo biti pozorni predvsem na to, da nas ne tišči in da hkrati ne opleta okoli glave. Sogovornik priporoča enostaven test - čelado si posadimo na glavo in če nam nezaprta ne zdrsne z nje, je velikost ustrezna. Pri očalih smo pozorni predvsem na kakovost stekel. Pri oblačilih pa pazimo, da so dovolj topla, a ne prevroča, da material diha in da se v njih lahko gibljemo.
LEA KOMERIČKI
Preden naredimo prve zavoje, poskrbimo, da smo primerno pripravljeni. S tem se izognemo marsikakšni nevšečnosti, ki bi nam utegnila pokvariti smučarske užitke. Foto: arhiv NT (GrupA)
Popoln užitek na belih strminah
Kako kupovati smučarsko opremo?
Judita Koštomaj (Foto: osebni Nejc Jeraša (Foto: osebni arhiv) arhiv)
»Ni pomembno, kako smučka izgleda na zgornji strani, pomembno je, kakšni so drsna ploskev in robniki. V kolikor je drsna površina gladka in so tudi robniki dokaj gladki ter ne odstopajo od površine, je takšna smučka vredna nakupa,« pravi trenerka alpskega smučanja Judita Koštomaj.
Večno vprašanje: nova ali rabljena oprema
Ker je smučarska oprema relativno draga, se je v zadnjih letih tudi pri nas razširila prodaja rabljene opreme na smučarskih sejmih. Ko kupujemo rabljeno opremo, moramo vedeti, da je ta načeloma dosti cenejša, vendar moramo biti pozorni na njeno dotrajanost, pravi Koštomajeva. Če smučamo od 10 do 15 dni na sezono in imamo namen opremo imeti leto, dve, tri, je nesmiselno kupovati nove smuči, meni sogovornica, saj se struktura in oblika smuči v zadnjih letih bistveno ne spreminjata.
Podobno meni tudi Nejc Jeraša, ki ob tem dodaja, da je za najbolj smotrn nakup priporočljivo pregledati ponudbo na sejmih rabljene opreme in to primerjati s ponudbo v trgovinah. »Na sejmih se lahko dobi res kakovostna oprema po zelo ugodni ceni, a moramo biti ob pravem času na pravem mestu.« Prednost trgovinske prodaje pa je zagotovo v tem, da je ves čas na voljo bogata in raznolika izbira. V kolikor kupujemo opremo za otroka, se moramo starši najprej prepričati, ali otrok sploh želi smučati, zato si
»Drago ni nujno najboljše. Bistvo je, da smo pri nabavi opreme realni. Ne precenjujmo in ne podcenjujmo svojega znanja, oprema pa naj bo temu primerna. Tudi če si s finančnega vidika lahko privoščimo boljšo in dražjo opremo, ni nujno, da bo za nas res boljša. Cena opreme ni pogoj za uživanje na belih strminah,«pravi trenerka in nekdanja smučarka Judita Koštomaj.
je za prvi poskus opremo pametno sposoditi, meni Judita Koštomaj. Če otrok v smučanju uživa, mu je smiselno opremo kupiti. Ker otroci zelo hitro rastejo, oprema pa
je relativno draga, je smotrno nabaviti rabljeno. »To ne pomeni, da kupimo smuči stare deset let, ampak leto, največ dve.« Ne glede na to, ali opremo kupujemo v trgovini ali na sejmu, se je o izbiri pametno posvetovati s strokovno usposobljenimi prodajalci.
Ponudba na sejmu preverjena
Celjski smučarski sejem, ki ga vsak tretji konec tedna v novembru organizira Smučarsko društvo Snežak, velja za enega največjih in najbolje organiziranih sejmov rabljene opreme pri nas. Kot zatrjuje Nejc Jeraša, je oprema, ki jo sprejmejo v prodajo, preverjena in pregledana, prodajalci pa so vsi smučarski trenerji in vaditelji z ustreznim znanjem. »Starejše smučarske opreme v sklopu tega sejma ne prodajamo, tako na primer ne boste videli sulic, kot imenujemo smuči, na katerih smo smučali pred uvedbo smučk s poudarjenim stranskim lokom,« pravi. Čeprav je vsako leto izbira na sejmu pestrejša, še vedno veliko ljudi usmerijo v trgovine. Na sejmu v Celju je poleg rabljene mogoče kupiti tudi novo.
REKREACIJA
41
Na sejmih rabljene smučarske opreme se lahko dobi zelo kakovostna oprema po ugodnih cenah, vendar je, v kolikor želimo nakup karseda optimizirati, smiselno obiskati tudi športne trgovine, kjer trgovci že pred sezono ponujajo določene popuste. Najpomembneje je, da kupljena oprema ustreza našemu znanju in načinu smučanja ter da se v njej dobro počutimo.
Priprave na smuko
Smučanje kot rekreativen šport je pri nas še vedno med najbolj priljubljenimi oblikami zimske rekreacije. Vendar se ga večina udeleži le enkrat letno za kakšen teden. Zaradi tega so številni posamezniki slabo pripravljeni. Ne glede na stopnjo smučarskega znanja se je treba na sezono tudi telesno pripraviti. Smučarsko vozovnico je treba pošteno plačati, zakaj bi potem tisti čas slabo izkoristili ali »doplačali ceno« z bolečinami v mišicah ali celo s poškodbo?
Slabo pripravljeni rekreativni smučarji se najpogosteje poškodujejo v drugem popoldnevu smučarskih počitnic. Smučarske pripravljenosti namreč ne moremo pridobiti z dnevom ali dvema bolj počasne in previdne vožnje. Da bi v smučanju res lahko uživali in ga ne bi prekinile poškodbe, se moramo nanj pripravljati vsaj mesec do dva, pravi Koštomajeva. Ker je smučanje dinamična aktivnost, v kateri se prepletajo aerobne sposobnosti, moč in ravnotežje, moramo vadbo usmeriti na vsa tri
glavna področja. Splošna telesna pripravljenost je odvisna od tega, koliko je posameznik športno aktiven med letom. Tisti, ki se v poletnih in jesenskih mesecih vsaj trikrat tedensko ukvarjajo s športom, so na smučarsko sezono načeloma dovolj dobro pripravljeni. Kljub temu so priporočljive vaje za krepitev nog in stabilizacijo telesa.
Kondicija neizogibna
Po besedah Koštomajeve bomo s tekom, kolesarjenjem
in hojo v hribe okrepili noge in pridobili splošno kondici-jo. »Kondicijska priprava je za uživanje na smučeh izjemno pomembna. Predvsem pripomore k varnosti, saj je utrujen smučar nevaren zase in za druge.« Na smučišču nismo sami, hitrosti so visoke in če pride do bližnjega srečanja, je telesno nepripravljen smučar veliko bolj dovzeten za poškodbe, opozarja izkušena smučarska trenerka. »Poškodbe kolen so ene najpogostejših pri smučanju, zato moramo okrepiti predvsem ta del telesa. S kolesarjenjem, z izvajanjem kakšnih poskokov in počepov za svoja kolena naredimo veliko dobrega.« Da pa bo forma popolnejša, moramo okrepiti še trup, predvsem z vajami za trebušne in hrbtne mišice.
Pred spustom nujno ogrevanje
Pred vsako športno aktivnostjo je potrebno ogrevanje, pri smučanju, kjer so lahko hitrosti zelo visoke, je to še toliko pomembnejše. »Sveže poteptana strmina nas velikokrat premami in se brez ogrevanja spustimo v dolino. Ob tem se ne zavedamo, da lahko ta užitek plačamo s hujšo po-
škodbo. Pred prvim spustom si vzemimo čas za ogrevalne in raztezne vaje, saj bomo tako v smučanju uživali dlje in varneje,« pojasnjuje Jeraša, tudi član izobraževalne vrste komisije za alpsko smučanje. Tudi hitrost je treba razvijati. »Predvsem je postopno pove-
čevanje hitrosti priporočljivo prve dni v sezoni, saj v poletnem času izgubimo občutek za hitrost in ravnotežje v gibanju,« pojasnjuje Koštomajeva. Predvsem pa je pomembno, da si smučar, ko je utrujen, vzame odmor.
LK
»Na smučišču nismo sami, hitrosti so visoke in če pride do bližnjega srečanja, je telesno nepripravljen smučar toliko bolj dovzeten za poškodbe.«
Priporočamo
Smučarski sejem v Mozirju
Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje bo tudi letos organiziral tradicionalni sejem smučarske opreme.
Sejem, na katerem bodo prodajali rabljeno, novo in staro-dobno smučarsko opremo, bodo v soboto in nedeljo člani smučarskega kluba pripravili v športni dvorani v Mozirju. V soboto bodo vrata smučarskega sejma odprta med 9. in 19. uro, v nedeljo pa med 9. in 16. uro. Poleg novosti, sejemske prodaje starodobne smučarske opreme, bodo oba dneva pripravili tudi predstavitveno - promocijske aktivnosti razstavljavcev.
US
V soboto prvi smučarski dan
Na Rogli bodo v soboto odprli letošnjo zimsko sezono. Obratovale bodo vlečnice Uniorček 1, Uniorček 2, Ostruščica 2 ter štirisedežnica Planja, od nedelje dalje pa bo obratovala še vlečnica Košuta.
Žičniške naprave bodo prižgane med 9. in 16. uro. Enotna cena smučarske vozovnice, ki velja do 6. decembra, bo 15 evrov za odrasle in 8 evrov za otroke. Nočna smuka bo organizirana na smučiščih Jasa in Košuta predvidoma od 19. decembra. Tekaške proge na Rogli so v celoti urejene in so še do jutri brezplačne.
US
Novi tednik i n Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
Spoštovani bralci Novega tednika, z vašim odkupom dveh umetniških slik želimo zaokrožiti celoletno dobrodelno akcijo Za manj bolečin, v kateri smo bralce Novega tednika tudi osveščali o možnem lajšanju bolečin, jim predstavljali različne terapije in zgodbe ljudi, ki so se morali naučiti živeti z bolečino iz dneva v dan.
In kako bo potekala malce neobičajna dražba? Med vsemi donatorji za nakup ultrazvoka, ki ga bo uporabljala protibolečinska ambulanta celjske bolnišnice, bomo sliki predali dvema, torej posameznikoma, podjetjema ali ustanovama, ki bosta do vključno ponedeljka, 22. decembra 2013 donirala najvišji znesek. Izhodiščna cena za vsako sliko je 20 evrov.
Še o pogojih sodelovanja v dobrodelni dražbi Za manj bolečin. Dokazilo o vplačilu donacije neposredno na spodaj naveden transakcijski račun, odprt pri Splošni bolnišnici Celje, nam pošljite na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na naslov uredništva: Novi tednik, Prešernova 19, 3330 Celje. Pripiše še svoje kontaktne podatke (ime, priimek, kraj bivanja, gsm/telefon).
Spisek vseh donatorjev, ki nam boste poslali dokazilo o vplačilu donacije v novembru in decembru letos, bomo objavili v zadnji letošnji številki Novega tednika, ko bomo razglasili tudi zmagovalca in jima podarili umetniški sliki laških likovnikov Pogled v svet in Zadnjih 20 centov. Torej z dokazilom o vplačilu donacije nam hkrati dovoljujete tudi objavo navedenih podatkov o vas kot donatorju.
UREDNIŠTVO
Stanje na računu dne 27. 11. 2013
A 1	A		A	A A	A
U ±	V .	/	V	V I	V
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Dobrodelna dražba dveh slik
Pogled v svet in Zadnjih 20 centov
Anka Levičar in Franek Markošek v okviru Likovnega društva Laško podarjata svoji sliki za nakup ultrazvoka protibolečinske ambulante celjske bolnišnice
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
42
REPORTAŽA
Maša združila »ajzenponarje«
Železničarji so dočakali prvo mašo zase, iščejo še zavetnika - Po dvajsetih letih vlaganja v avtoceste je čas za železnice
Loka pri Zidanem Mostu je v soboto gostila slovenske železničarje in vse, ki so povezani z železničarskimi dejavnostmi. Na pobudo tamkajšnjega župnika Janeza Furmana so se obiskovalci zbrali na prvi maši za železničarje, ki jo je daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Sledila je prireditev, na kateri sta bila slavnostna govornika minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.
Župnik Janez Furman še ni dolgo v Loki in Zidanem Mostu. Kljub temu je v tem času najprej opazil, da je vse povezano z železnico. Praktično ni prebivalca, ki ne bi delal ali imel koga od bližnjih, ki ne bi bil del »ajzenpona«. »Železnica je tako svet v malem,« je dejal Furman in se odločil, da bo za železničarje in njihove družine organiziral mašo ob prazniku zavetnika železničarjev Pija Pavla Perazza, ki sicer uradno še ni razglašen. Umrl je 22. novembra 1911, rodil pa se je istega leta kot slovenska železnica, leta 1846. Čeprav bi bil glede na skupno letnico rojstva zelo primeren za zavetnika tudi slovenskih železničarjev, je Furman predlagal, da bi slovenskim železničarjem poiskali zavetnika posebej zanje.
Vrnitev železnic
Čeprav je zavetnik dobrodošel, je generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes dejal, da bo za slovenske železnice morala poskrbeti kar država: »Država bo poskrbela za infrastrukturo, ki je v njeni lasti, za razvoj železnic pa mi, ki smo v podjetju. Mislim, da je prihodnost železnic kar svetla.« Kljub temu je poudaril, da je treba infrastrukturo, torej železniške proge, čim prej posodobiti, da bosta nosilnost in pretočnost tovora večja. Že zdaj bi namreč lahko iz Kopra pripeljali 20 odstotkov več tovora, če bi bila infrastruktura bolj razvita, je dodal. Dejstvo pa je, da so ti projekti dragi. Vendar je zdaj končno čas, je zaključil Mes: »Država se je določen čas ukvarjala z avtocesto, zdaj je čas za železnico. Če bi 20 let vlagali v železnice,
Najlepše je bilo do Splita
V Loko pri Zidanem Mostu je v soboto prišel tudi Janez Pinosa iz Vrhove-ga, ki je bil strojevodja od leta 1966. Prevozil je celo Slovenijo, na našem območju je takrat vozil še po savinjski progi, ki je danes zgodovina. Ko je začel službovati v Ljubljani, je kar devet let vozil vlak do Beograda, tako imenovano Emono ekspres. Štiri leta je vozil v Split preko Bihaca oziroma preko Like, če je bilo na drugi progi kaj narobe. Sicer ima Pinosa na železniška leta zelo lepe spomine. Pravi, da je bilo sicer za železničarje dobro poskrbljeno, ampak so se za to tudi sami potrudili: »Bili smo skrbni, poskrbeli smo za varnost, vsestransko smo morali biti pripravljeni pomagati, da smo potnike in tovor pripeljali na cilj. Strojevodje smo morali biti tudi zelo previdni, ker je bila signalizacija zelo pomanjkljiva. Bila je mehanska, tako da smo bili zelo odvisni od človeškega dejavnika. Moram pohvaliti sodobno tehnologijo, ker je varnost zagotovljena.«
Janez Pinosa se še vedno zelo rad pelje z vlakom. Tudi zato, ker je veliko bolj varen kot ostala prevozna sredstva. »Ko sem se podal v ta poklic, sem se zavedal, kakšna prednost je biti na železnici strojevodja. Šofer se na cesti srečuje s profesi-
Janez Pinosa je bil strojevodja. Njegova najljubša proga je bila Ljubljana-Split: »V štirih letih, kolikor sem vozil po tej progi, se nisem nagledal kanjonov, sotesk, tunelov in reke Une. Vsakokrat, ko sem se peljal, sem nekaj novega videl.«
onalci, z amaterji, s pijanci in tistimi, ki nimajo izpita. Na železnici je pa le malo večji red. Tam so pregledani ljudje, urejeni,« razlaga Pinosa. Še vedno se rad pridruži kakšnemu strojevodji na vlaku, če še najde koga, ki ga pozna in ga je celo sam izučil. Čeprav k mladim strojevodjem ne more, je vesel, da delo z veseljem in dobro opravljajo: »Imajo zelo malo oziroma skoraj nič izrednih dogodkov. To pomeni, da nimajo nesreč, da lepo, varno vozijo, pri tem pa jim pomagata moderna signalizacija in varnost na železnici.«
Prve maše za železničarje v tem delu Evrope se je kljub slabemu vremenu udeležilo zelo veliko ljudi.
bi bilo stanje danes drugačno. Razvite države v to investirajo, v južnih državah pa je stanje še slabše kot pri nas.«
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je glede razvoja železniške infrastrukture pojasnil, da so trenutne naložbe vredne več kot pol milijarde evrov. Omerzel je tako glede razvoja železnic zelo optimističen. Še posebej zaradi nove finančne perspektive: »Velika naložba bo v drugi
tir, druga pa bo razvoj desetega koridorja. Pri teh projektih računamo na velik del evropskega denarja.« Sicer pa zaenkrat, tako pravi Omerzel, železniški promet zagotavlja vse potrebe Luke Koper, ki je najpomembnejša pri uporabi slovenskih železnic. Tudi v prihodnje nameravajo železnice razvijati skladno s prometnimi tokovi, torej glede na potrebe.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Železnica je bila včasih veliko bolj cenjena, kot je danes. Spomnite se samo Prešernove pesmi Od železne ceste. Pa ni treba tako daleč nazaj. Še pred nekaj desetletji so bili železničarji bolj cenjeni kot danes. Čeprav plač niso imeli prav visokih, so imeli druge privilegije, na primer brezplačne vozovnice. Otroci železničarjev so tako velikokrat odhajali na šolanje v druge kraje. Žene železničarjev so svoje pridelke z vrtov in njiv odnašale na zagrebško tržnico. Vrtovi so velikokrat zrasli tudi ob progi, saj so železničarji pas ob progi dobili v brezplačno uporabo. Postajenačelniki, kretničarji in vzdrževalci proge so imeli tudi brezplačno stanovanje.
Da so železnice v tem delu Slovenije res zelo pomemben del življenja, priča tudi to, da je celo godba žele-zničarska. Železničarsko godbo so v Zidanem Mostu ustanovili leta 1902 železničarji, danes pa je znana po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Godbo zadnjih 14 let vodi Franci Lipovšek. Pod njegovo taktirko so godbeniki igrali tudi pri maši in na sobotni prireditvi.
Ob maši za železničarje so na železniški postaji v Loki pri Zidanem Mostu pripravili še razstavo Železničar - poklic, vreden svojega zavetnika. Razstavo je postavila Annemarie Culetto, na ogled pa so postavljeni predmeti domačina, ljubiteljskega zbiratelja starin Milana Culetta. Razstava bo na ogled do 10. decembra.
AKCIJA / BUKVARNA
43
Služkinje za začetek
BUKVARNA
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas vabimo, da podarite katero od knjig, ki ste si jo kupili v zadnjem času in bi radi, da jo prebere še kdo. S tem želimo spodbujati nakup slovenskih knjig, a tudi pomagati pri dobrodelni akciji Kluba modrosti iz Celja, ki želi razširiti ponudbo treh svojih knjižnic: v prostorih kluba na Hudinji in v hotelih v Banji Vručici v BiH in na Dugem otoku na Hrvaškem. Edini pogoj za sodelovanje je, da so knjigo izdale naše založbe v zadnjih dveh letih. Da bi spodbudili akcijo, smo se tudi v uredništvu odločili, da sodelujemo po svojih močeh.
Tatjana Cvirn
»Knjig imam doma veliko, je pa res, da je tistih novejših bolj malo. Razloga sta dva: imam prijateljico, ki še vedno redno kupuje knjige in mi jih nato posodi, poleg tega pa na policah sploh ni več prostora za nove knjige. Še vedno je tu tudi knjižnica,« pravi Tatjana Cvirn, ki že od malega rada bere in je podarila prvo knjigo. Verjetno je branje v družini, saj je imel že stari oče lepo knjižno zbirko in tudi mama je vedno rada brala, le da prej ni bilo časa, zdaj ko je v pokoju, pa lahko vse to nadoknadi. Tatjana se je kot osnovnošolka sama vpisala v knjižnico, ko je pri sosedih zmanjkalo zanimivih knjig. V študentskih letih in kasneje pa se je začelo obdobje polnjenja domačih knjižnih polic. Najbolj zavzeto je knjige kupovala v času, ko je bila prvič na porodniškem dopustu. Takrat so se vsak teden pred vrati stanovanja znašli akviziterji, ki so ponujali kakšen zanimiv knjižni paket, in ni se jim mogla upreti. Sledili so nakupi otroških knjig in nato še raznih priročnikov,
Prinesite nam jih osebno
Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali.
kuharskih knjig, enciklopedij in slovarjev, saj so bili to časi, ko spleta še ni bilo na vidiku.
Za akcijo Bukvarne je podarila knjigo Služkinje, roman ameriške avtorice Kathryn Stockett, ki ga je spomladi predstavila v tej rubriki. Ob tem je zapisala, da ima knjiga resda več kot 600 stani, a jo, ko enkrat začneš, prebereš na dušek. Pripoved je postavljena v ameriško mestece Jackson v Mississippiju v čas, ko se je črnsko gibanje za državljanske pravice proti rasnemu razlikovanju širilo po vsej Ameriki. Toda v Jacksonu se je vede-
lo, kje je mesto črncev in kakšne so dolžnosti služkinj, ki so bile pri belih gospodarjih kuharice, čistilke, predvsem pa nadomestne matere otrokom, za katere njihove bogate mame niso imele ne časa ne volje poskrbeti. Mlada bogata dedinja se je odločila, da bo nekatere stvari spremenila in pri tem so ji pomagale črne služkinje ...
Prva knjiga je tako v naši knjižni omari in čaka na družbo. Preverite svoje knjižne police in se nam pridružite!
Foto: SHERPA
Udarci v ugledni družini
Marinka Fritz -Kunc: Modri pulover
»Ni kaj, gospod inženir zna pogledati strojem v srce, le na svojo družino se ne spozna,« je ugotavljal vedno znova inženirjev sin Klas iz na videz ugledne družine srednjega sloja, kjer vladata alkohol in pretepanje otrok. Sin je v prvem letniku fakultete, hči Ana je stara šestnajst let, starša ju obravnavata, kot da bi bila majhna otroka. Oče, ki je bil nekoč sam žrtev družinskega nasilja, polnoletnega sina še vedno pretepa s pasom, hči prav tako pogosto skriva modrice. Mama očetova dejanja večinoma podpira.
Še kot majhen otrok je bil Klas nekoč tepen, ker sta se s sestrico s sanmi zale-
tela in se je vrnila domov s poškodovanim noskom. Oba sta v šoli za zgled drugim, doma sta skoraj kot v hišnem priporu. Ne smeta skoraj nikamor. »Kaj misliš, za koga delava z mamo? Za vaju s Klasom, da imata lep dom,« je večkrat mogoče slišati očeta. »Današnja mladina potrebuje v starših vodiča in ne voditelja,« pove Ana svojim avtoritativnim staršem. Sledi očetovega in občasno še maminega pretepanja otroka skrivata, pred prijatelji iščeta vedno nove izgovore, ker ju je modric sram.
Šestnajstletna Ana se nato skuša zbližati z maturantom Davidom, ki se ozira za njo. Starši so mu za maturo na-
mesto avtomobila kupili konja, ki je njegova velika ljubezen. Fant, ki je Ani všeč, jo povabi v jahalno šolo, vendar se njenima staršema jahanje konj seveda zdi neumnost. Ano vabi na zmenke, vendar je starša od doma ne pustita. Za Davidom se prav tako ozira Anina najboljša prijateljica Jasna, ki ima starše, s katerimi se lahko pogovori karkoli. Oni zaupajo Jasni, hči zaupa staršem.
»Še za pijanca me boste ožigosali,« odgovarja Anin in Klasov oče, potem ko naletijo vedno znova na steklenico očetovega viskija. Oče se napije tudi v domači gostilni, na nedeljskem družinskem izletu, ko bi Ana raje bila med vrstniki. Tam
se družinski poglavar napije črnega vina, med vračanjem z izleta vozi divje. »Zato pa so avtoceste in dobri avtomobili,« odgovarja na pripombe o agresivni vožnji. Nato cesto prečka pes, oče med umikanjem na srečo le z blatnikom podrsa ograjo.
Ana vzljubi konje, ob neki priložnosti jo David odpelje z vespo na hipodrom, kjer si brez blagoslova staršev »drzne« preživeti več ur s konjem. Mama ugotovi, da je bila z Davidom, in nasilnemu očetu zatoži, da »se je ves popoldan z nekim fantom vlačila po hipodromu«. Oče Ano natepe s šibo po golem delu nog in reče: »Zdaj pa kaži fantom noge, če te je še volja.« Oče ostaja nasi-
len tudi do študenta Klasa. Zaradi preglasne glasbe mu uniči zgoščenko Metallice. Klas se mu prvič upre in njegovo roko, ki ga je hotela še udariti, stisne. Tudi do Ane ostaja oče nasilen. Ko ga hči zaloti med pitjem iz steklenice, jo spet namerava pretepsti, zato mu v strahu pobegne čez balkon v mesto. Ko se hči opolnoči vendar le vrne, jo za kazen, ker je ušla, oče natepe s kuhalnico po rokah.
Očetovemu nasilju ni konca, na koncu sina Klasa porine po stopnicah. Klas udari z glavo po betonski stopnici, konča v bolnišnici, kjer so v sprejemnem listu napisali, da je za poškodbo kriv ponesrečenec sam. »Prijavit grem
O avtorici
Slovenski pisateljici Marinki Fritz Kunc, rojeni leta 1942, so blizu teme, kot so družinsko nasilje, odvisniki in ljubezen. Njen roman Janov krik je bil uvrščen med slovenske literarne mejnike dvajsetega stoletja. Avtorica je prav tako napisala več radijskih iger, za igro Lačna kri je prejela mednarodno nagrado. Osnovno šolo je obiskovala v Trbovljah, srednjo v Novem mestu, v Ljubljani je nadaljevala študij umetnostne zgodovine. Veliko je delala kot novinarka.
svojega očeta,« so zadnje besede romana Modri pulover, izreče jih hči Ana.
BRANE JERANKO
Za knjigo
Skupaj s Klubom modrosti
V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo.
Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi-
nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili?
Želimo nove knjige
Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja
in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozaveščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna.
Z vašim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika.
P0GLEDHUBJ1S VSAK ČETRTEK ob 12.15 raifSfts.l195.91100.3190.6 MHz
ni	■	ril
44
FOTOREPORTAŽA
Konjički Avstrijke Kerstin Brein v imenitnem šov programu
Ena od kobil v finalu se je »posračkala« tik pred zdajci, a so pristojni takoj odstranili fige. Kobila in jahač se nista dobro odrezala, usodna je bila trema.
Tik pred odrivom konja ga mora tekmovali padla zapreka.
Vrhunski šport z uglednii blatom in s figami
Junak celjske konjeniške tekme svetovnega pokala Čeh Opatrny
Le nekaj streljajev od središča Celja je bilo mogoče doživeti ves blišč konjeništva. Višek tekme svetovnega pokala je bil v nedeljo, ko je bil dostop (za navadne smrtnike) močno otežen, toda organizatorji so se trudili na vse kriplje. Občinstvo je napolnilo dvorano in četrtič zapored uživalo v vrhunskih predstavah dragih konjev in njihovih lastnikov oziroma jahačev.
Sedmerica si ni privoščila na- vejmo, da smo večinoma moč- je spregovoril in nato prireditev
no razvajeni in pričakujemo, da se bomo pripeljali skoraj do vrat. Spomniti se je treba zgodb staršev, kako se je včasih hodilo na letalski miting, pomembno nogometno tekmo ...
pake in je tekmo končala brez podrte zapreke. V baražu se je nato pomerila še enkrat.
Problem rešen
Približevanje dvorani na Lopati 43 ni bilo prav enostavno. Na cesti, s katere zavijete proti Centru konjeniškega športa Celje, je bil promet enosmeren. Z obvoznice, ki vodi proti avtocesti, ste morali zaviti na enem krožišču prej kot druge dni. Vse to je omogočilo parkiranje osebnih vozil na obeh straneh ceste. A daleč od dvorane. Toda to so organizatorji predvideli in štirje bavarski lepotci so prevažali gledalce na prizorišče. Če bi bilo suho in hladneje, bi za parkirišče lahko uporabili bližnji travnik. Tako pa je deževje storilo svoje. Resnici na ljubo pa le po-
Privlačno povsod
Že pred dvorano pa je bila paša za oči. Dragi psi, ki so se sprehajali sami, očitno vzgojeni po meri, športno oblečene mlade dame, ovite tudi s krznom, predvsem pa z dragoceno in seveda modno konfekcijo, postavni, večinoma precej suhi moški, primerni za naslovnice kot manekeni in z očitnim izrazom precejšnjega samozado-voljstva. Na avtomobilih so bile skoraj vse možne različice slovenskih tablic, tujih vozil je bilo ogromno. Pol ure po opoldnevu
tudi otvoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Celjan Mitja Bervar. Sledil je privlačen program, ki ga je izpeljala Avstrijka Kerstin Brein in je bil za marsikoga zanimivejši od kasnejših dogodkov.
Zbranost tudi na tribuni
Kvalifikacijski tekmi sta bili zadnja dva konca tedna, z obeh se je v finale uvrstilo po 25 tekmovalcev. Med pet-deseterico je bilo 11 predstavnic nežnejšega spola. Jahač in konj sta imela 45 sekund časa, da sta se privadila na razmere v parkurju (postavitev zaprek, oddaljenost gledalcev, ki lahko motijo konja .), nato sta se zapodila proti prvi oviri, vmes pa sta preko laserja sprožila uro.
Uradna napovedovalka je vljudno naprošala prisotne, naj ne ploskajo med preskakovanjem, temveč šele po preskočeni zadnji oviri, in da naj ne fotografirajo s pomočjo bliskavic. Zaprek je bilo 13 (višina 140 centimetrov), dovoljen čas pa 81 sekund. Kdor je porabil za progo dlje časa, porušil eno ali več zaprek, ga konj ni ubogal in se je dvakrat ustavil pred oviro, ni imel možnosti za dodatno tekmo oziroma baraž.
Čeh pred Italijanko
Sedmim tekmovalcem se je uspelo izogniti vsem pastem. Prvi je bil deležen izstopajočega aplavza Hrvat Andrija Hrgovic, za njim pa so ga bili deležni še Angležinja Ellen Whitaker, Linda Bratomi in Marco Coana iz Italije, Avstrijec Roland Englbre-cht, Čeh Aleš Opatrny in Nemec Andreas Brenner. Glavni sodnik, Zagrebčan Eduard Petrovič, je odstranil šest zaprek. Preostalo
Manj izkušenim tekmovalcem se na mlajših konjih pripeti marsikaj, tudi popoln zastoj tik pred zapreko. Pri drugi neposlušnosti sledi diskvalifikacija.
jih je sedem, visoke so bile zavidljivih 160 cm, premagati jih je bilo treba v 45 sekundah. Proga je bila krajša za 220 metrov in vsi so tvegali vse. Najbolje se je razpletlo Čehu Alešu Opatr-nyju s konjem Caramouchem, druga je bila Bratomijeva s konjem Utopia Di San, tretji pa je bil Hrgovic s konjem Esprit De Vie. Med širšo množico na svetovni jakostni lestvici jih sicer ne boste našli, toda potrjeno je kakovost celjske tekme iz leta v leto višja.
Denar? Raje ne ...
Center konjeniškega športa Celje je edino pokrito prizorišče svetovnega pokala, četrtič zapored je gostilo tekmo mednarodne lige, eno od 39 v Evropi in 131 na svetu. V centru imajo 40 nadstandar-dnih boksov, sedem boksov angleškega tipa, šest umival-nih prostorov za konje, sprehajalno napravo za šest konj,
Najhuje je, če konj s sprednjima nogama odbije prečnik predse in nato stopi nanj ter klecne. Ob doskoku je sila na sprednjih nogah okoli štiri tone, zato je izjemno pomembno, kakšna je podlaga. Celjsko zelo hvalijo ...
Vodilni operativec tekme je bil Hugi mizi gostil celjskega župana Bojana nistra v odstopu, Stanka Stepišnik; spremljevalkami. Menda je bil Bervi v politično-gospodarskem preskako
zunanje jahališče v velikosti 90 x 60 in notranjo jahalnico v velikosti 65 x 33 m. Tokrat je vse skupaj uporabljalo 280 konj, 121 tekmovalcev iz 20 držav. Njihova vrednost krepko prekaša dva milijona evrov. O višini denarnega sklada prireditelji niso želeli govoriti.
Še ekipna tekma
Med Slovenci se je najbolje odrezal Robert Bombek
Na konjih so se predstavili tudi predstavniki policijskih enot.
FOTOREPORTAŽA
45
ec razbremeniti svoje teže, potem pa nestrpno posluša, ali bo zadonela
gosti,
Disciplina se je v dolgem obdobju razvila kot rezultat tekmovanj med lovci na lisice. S konji so morali preskakovati različne ograje ali ovire, ki so omejevale zasebna posestva. Tako so v 18. stoletju začeli razvijati skakalne sposobnosti konjev.
Obisk je bil odličen, toda direktorica centra Nika Bosio je pripomnila, da se je lani nagnetlo še več ljudi.
0	Bosio mlajši, njegov oče, lastnik in glavni šef Hugo Bosio pa je ob svoji
1	Šrota, predsednika državnega sveta Mitjo Bervarja, gospodarskega mii in predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča s ir (desno) zelo zadovoljen z nedavno visoko postavljeno letvico Stepišnika vanju ovir.
iz Maribora, ki je osvojil 22. mesto. Avgusta je v Celju postal državni prvak, ko se je poškodoval Heart Stealer (pod vodstvom Tomaža Lau-ferja) in nam skoraj strl srce, zdaj pa je na srečo z njim vse v najlepšem redu. Bilo je tudi nekaj figic na pesku. Konji so jih izvrgli tik pred začetkom skakanja, čez nekaj sekund pa so že bile v sodu za smeti. Vse je delovalo izjemno uskla-
jeno. V nedeljskem finalnem delu ni bilo niti enega padca. Organizatorji so seveda znova prejemali pohvale. Lastnik centra Hugo Bosio je potrdil, da v maju načrtuje novo veliko prireditev, pokal narodov v zunanjem parkurju. Čeprav bo šlo za ekipno tekmo, bodo posamezniki lahko pridobivali točke za svetovni pokal.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Konj lahko spi leže ali stoje, običajno dve do tri ure na dan, leže zgolj tričetrt ure. Življenjska doba znaša približno 25 let.
Preskakovanje ovir s konji sodi v družino olimpijskih panog in je edini šport, ki enakovredno združuje človeka in žival.
46
PODLISTKA
Celjski magistrat (8)
»Prisezimo našemu kralju, da mu hočemo posvetiti vse svoje moči«
Pred magistratom se Celjani niso zbirali samo ob radostnih dneh in tudi besede govorcev z balkona niso bile vselej polne navdušenja, optimizma in veselja. Kot je mesto nekoč z navdušenjem pričakalo Aleksandra Ka-radordevica, takrat še regenta, se je moralo od njega nepričakovano in razmeroma hitro tudi posloviti. Srbski oziroma jugoslovanski monarh je oktobra 1934 v Marse-illu padel kot žrtev atentata, nakar so po vsej državi potekale žalne slovesnosti. Med drugim so oblasti po vseh krajih in mestih pripravile tudi osrednje množično obiskane komemoracije.
V Celju je bila osrednja žalna svečanost v četrtek, 18. oktobra 1934, torej na dan, ko je »nesmrtni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj« na beograjskem Oplencu legel k večnemu počitku.
Slovo od kralja Aleksandra, 18. 10. 1934
Žalna slovesnost za kraljem
Kot je poročala celjska Nova doba, so se ob 14. uri pred celjskim magistratom zbrali zasto-
pniki vojske, civilnih oblasti in uradov mestne ter okoliške občine, Sokoli, gasilci in skavti s svojimi prapori, ob njih pa še večtisočglava množica.
»Na balkonu mestnega poglavarstva, ki je bil ves odet v črnino, je bil sredi zelenja, obdan s svetilkami, postavljen kip pokojnega vladarja z lovo-
rovim vencem, za kipom je blestela v žarnicah velika črka »A I.« s kraljevsko krono, vse pročelje pa je žarelo v žarnicah, ovitih v flor. Ob kipu je bila postavljena častna straža dveh Sokolov s sabljama in dveh gasilcev z bakljama, ob strani pa je gorela velika pla-menica.«
Dvesto pevcev iz združenih celjskih pevskih zborov je zapelo Nagrobnico, nakar je celjski liberalni politik, odvetnik dr. Ernest Kalan, v čustvenem govoru opisal lik, delo in pomen pokojnika. »Množica, ki so jo v silni bolesti oblile solze, je počastila spomin velikega kralja z mogočnimi klici Slava! Železničarska godba je zaigrala državno himno, z Miklavškega hriba pa je za-donelo 21 strelov iz topičev. Gasilski rog je oznanil konec pretresljive žalne svečanosti, kakršne Celje še ni videlo.«
Komemoraciji so sledile žalne slovesnosti v celjskih cerkvah vseh treh veroizpovedi, pred vsako so po obredu zado-nele tri častne salve. Ljudje so se počasi razšli in transparent z besedami »Čuvajmo Jugoslavijo« na magistratnem bal-
konu je utonil v sivi jesenski megli.
Maistru v slovo
Leta 1934 je Celje pred magistratom objokovalo še eno smrt. Komemoracija pred mestno hišo je namreč bila tudi za generalom Maistrom. Furgon s pokojnikom so na poti od Ljubljane do Maribora pripeljali tudi v Celje, in sicer kot se spominja Bruno Hartman, po Ljubljanski cesti, mimo Dečkovega trga in po Prešernovi ulici do magistrata, kjer je bila komemoracija. »Ulične svetilke so bile ovite s florom, vse je dihalo v globoki žalosti.«
Bruno Hartman se spominja še ene manifestacije pred magistratom, ki ji je bil priča v mladosti. In sicer Tabora slovenskih fantov in mož, nekdanjih Orlov. Vodstvo katoliške cerkve na čelu s škofom Jegličem si je to lokacijo najverjetneje izbralo tudi zaradi simbolnega pomena. Na eni strani Marijina cerkev (pred njo je bil postavljen govorniški oder), na drugi strani pa mestna hiša, takrat trdno v rokah slovenske katoliške, klerikalne politike na čelu z županom Mihelčičem.
Čez Solčavo v Avstrijo (8) ^
Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK
Zgodovinski arhiv Celje
www.zac.si
Javno taitllabvft m okraj
P b O ¥ 1 J fi
Hfif spe t j - sne vrriiOtSI B b/61 P/e
Tpbairlja, Hib 1.' .1951
V katann .1 »fcvarl mpirl
1*/ Iff' lä I	po poki tow i-BtfapJ*. r rwinlku
Trbovljs Hrostilk t r. Hp^Ulk» P74, roj, 13.3.19 0 r Laak ovo« 01,9 Kr*ko , «lua Anfcotir t» Ne*« »»J. Kunafc, aloren*kr nrronto»t! 4r£. FMJ, * p?*i»i>r*i at ^o. 1,1961 ,
,-«„ e*/,V ' T .	3 »okli««	, U Kr talk«
t. ^74, roj, T.lfsa»! » Trbovljah, sin« lnmr l„ p8„i P0,. vtPa»t ■ loyonakr narodnosti, i rt, FT,STJ , v »rtfor» PO.l.iBOt
«„,,„,, Sj/ * ,f " 5 •	POkliou aofcarlt* »rt tnrtalku
iru-ov J« llr-aknlk, afcamijoing- * Hr ^tnlku. "h, r74. roj. Wr.4 v -e.ovfl» Ol» Kr'ko, altia Jožefa In Joiinf* roj. Ksk«kk. »lo-vraatc rtarotfnoafcl «*£. Ftaj, v prlinri ori £0,1,1061
k*>terl so vnl jo*v*'>t o» kacanako o rsvaraOil xar«dt ko<«lv«E" «ajaaja aoper IJnu k: ebleafc In kadiva« dajanja so «ar
i" UE % dne i.e.1861 In M nanavl fcl. 145 V. P
i ki 11
Vir.„t	3 <Bl.»r0tl »M»«"»««"	Tvsii«,
«i-ai	■r"4Bt!s»	J*> » v« trt obdoliaMo
odraslo »oobl UBV i, N» okraj 'o» kanj » .t, j. odredbo U. 1*4
H a b 1 a
I» mmi Ii
ae t nertaou janua FUH v &*«fcPlJu, fcbsBomaje lovca ae UDV le lahtsv -'■iotn pe o» ikii»B «nji T okolici So Mil na aejl arot ka*r;tv«ga S«Jan ja ■ a tirfa nan m a t a

v " . ° "l" ifc-« J—m obdotSanl. da aa lsibl «0Bw orlll, ÜI bodo 1 lagala» eobagnUi Ir ¥rrä F»obsS m a» v r.oinlh »Mh aJMl skw*ao >B, Kualalfe, v Hraatatku, kjer so «a latfajfll ira or«« • II, d» j In j« Ultlll ovoji Uvako ko. a »^ft.y.11	juc».lovka- ovtkrljakl flrfiavnl
W«v«( k j« ao »olrk^all	wD4.P ae.
*	kl ao jih obtoliSant trn u
"J" ljud ko obl»B|, wonwvnaea IHaj^j. i feaaa a k •■^-■i u* '
j'Tij» r- i)*!, jpvn1 n' 1	In ihIj..
- --jtjo *a*lo3l v sntnla	Ho jiUloUaiol po bill *»fa£eel SP|
IlO f H I M & u lc.n_.-a	ti - i •
1 i/' '»

^cnui mi«.".*;"; »
«robfjiio nepofTu|
■ an jjMyiarV
I. L., J. A. in S. V., vsi zaposleni v rudniku Hrastnik, so od meseca januarja v letu 1951 načrtovali pobeg v tujino. Priskrbeli so si zemljevide in kompas, za morebitno obrambo pa tudi boksar.
V noči 27. januarja leta 1951 so vdrli v stanovanje Katarine Kucinič in pod pretvezo, da so organi UDBE, zahtevali od nje, da jim izroči moževo lovsko puško, naboje in orožni list. Poleg tega sta I. L. in S. V. v samskem domu odvzela sostanovalcu nekaj oblačil. Istega dne so odšli vsi trije iz Hrastnika proti jugoslovan-sko-avstrijski državni meji v okolici Solčave ter poskušali ilegalno prekoračiti mejo. V Lučah so jih ujeli ter aretirali. Krivdo so priznali, zato je bil S. V. obsojen na dve leti in tri mesece odvzema prostosti s prisilnim delom, J. A. pa na 10 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom. I. L. je 8. marca 1951 pobegnil iz zapora, zato je bil na predlog javnega tožilca izločen iz obravnavane kazenske zadeve.
SI_ZAC/1220, Okrajno sodišče Trbovlje, AŠ 12, K 44/51
Zavrnjena prošnja za pomilostitev
a» r
oornjl aklep mi J^bll prlobÄöit dne bo« H« H *T?ua-;U.
"I & P J — a /Torij« vö LV(
/ M
Sklep javnega tožilstva za okraj Trbovlje o podaljšanju pripora osebam, ki so skušale nedovoljeno zapustiti državo
PISMA BRALCEV
47
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
I Nedeljski v ogledi mesta Welje
z najboljšimi lokalnimi turističnimi vodniki, ob 17.00
CELJSKI MITI IN LEGENDE (1.12.) / OBNOVITE SVOJE ZNANJE O MESTU CELJE (8.12.) / ALFRED NOBEL IN SOFIJA HESS (15.12.) / CELJSKI UMETNIKI TER NJIHOVI ATELJEJI (22.12)
Zbirno mesto: Celjski dom, Krekov trg 3
Cena: 2 EUR/ osebo / vključuje kozarec kuhanega vina
Mč o programu: www.celeia.info FB V Celju smo face
(wtiiaur CELJE 2013
c
Organizator Pravljici


Ekskluzivni pokrovitelj
Psanmms mm
c«jTc
ov v Pravlji
Zvezda G. Novljan
Pravljično Celje pod pi
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info
EJtrigtav
Pravljično Celje 2013
Organizator Osrednjega
programa in sejmov	ZMODCEL£iACEqE
Pokrovitelj Miklavževega obdarovan Pohoda z baklami na Stari grad Celje
Ekskluzivna pokrovitelja
v spletnem mediju	* Cetfalnfo
V Pravlj
Odmev
Kaj lahko storimo, ko smo »prekratki«?
V četrtek, 21. novembra, je bil objavljen članek na temo zadolževanja z naslovom Kaj lahko storimo, ko smo »prekratki«? Pri informativnem izračunu izrednega limita v višini 1.000 evrov je bil naveden napačen podatek stroška odobritve. V banki Sparkasse boste za odobritev izrednega limita 1.000 evrov odšteli 25 evrov (in ne 50 evrov, kot smo napačno navedli).
mag. MAJA BLATNIK ŽEROVNIK, marketing in odnosi z javnostmi
Prejeli smo
Nezakonita prodaja parka v Rimskih Toplicah?
Rimske terme so v stečajno ceno 8,5 milijona evrov vključile tudi 225.207 m2 parka, to je 30 parcel, ki so zapisane v seznamu za prodajo na javni dražbi za 28. 11. 2013 ob 12. uri.
Računsko sodišče RS mi je kot občinskemu svetniku občine Laško 7. 12. 2010 poslalo svoje poročilo o Rimskih termah, d. o. o. (MRC, d. o. o.). Iz tega poročila sledi ugotovitev o vstopu RS v Rimske terme in da je bil postopek pridobitve poslovnega deleža v družbi Rimske terme, d. o. o., Rimske Toplice, izveden v nasprotju s predpisi. »Lastninska pravica na nepremičninah je bila prenesena brez prej sprejetega posameznega programa prodaje, kar je bilo v nasprotju s 3. točko drugega odstavka 80.c člena ZJF.« (Zakona o javnih financah) To poročilo računskega sodišča, ko govori o prenosu nepremičnin Republike Slo-
venije na Rimske terme, posebej opozarja na park v izmeri 225.207 m2, o prenosu navaja: »Prenos je bil opravljen v nasprotju s prvim odstavkom 80.f člena ZJF.« To poročilo še navaja, da je bil kršen tudi 35. člen Uredbe o stvarnem premoženju.
Da park v izmeri 225.207 m2 ni bil predmet prodaje - nakupa, izhaja iz ocene, na katero se je skliceval cenilec leta 2003, ko je ocenjeval nepremičnine zdravilišča Rimske Toplice. Skliceval se je na določila in posebej navajal tudi ceno nepremičnin iz javne ponudbe iz leta 2000. Ta ocena obsega samo funkcionalna zemljišča in stavbe (to je 13 parcel, ki so kot prve zapisane v seznamu javne dražbe). Leta 2004 pa je isti cenilec samo potrdil svoje ugotovitve iz leta 2003. Ker sem leta 2000 sam s strokovno skupino neposredno sodeloval, vem, da je bil park v obsegu 225.207 m2 izvzet iz ocene in ni bil predmet prodaje niti predmet nakupa. Po zakonu ni niti danes.
S to objavo želim opozoriti še na eno nezakonitost postopkov v zvezi Rimskimi termami. A ta močno zadeva nevarnost, da (nezakonito) izgubimo največji zdraviliški kompleks Slovenije za samo osem in pol milijona evrov. Ta stečaj je po mojem mnenju načrtovan. Ob prvi napovedi stečaja Rimskih term 18. 10. 2011 je za časopis dal izjavo prvi direktor term Maks Brečko (najboljši poznavalec dogajanj v termah), ki je stečaj ocenil za »verjetno igro politike, ki pripravlja teren za to, da bo nekdo poceni kupil Rimske terme«.
Izhajajoč iz dokumentov tu izguba za Slovenijo znaša 49 milijonov evrov. Komu jih vlada Rs poklanja?
MARJAN GREŠAK, vodja strokovne skupine za zdravilišče Rimske Toplice
Zima prihaja, poskrbimo za živali
Vsaka domača žival si želi svoj dom in dobrega gospodarja. Tudi žival je živo in čuteče bitje, a na žalost je odnos mnogih lastnikov še vedno brezbrižen, krut, malomaren. O tem pričajo številne prijave društvom proti mučenju živali, zato smo člani dolžni opozarjati, da so skrbniki dolžni poskrbeti za njihovo življenje, zdravje, skratka dobro počutje brez trpljenja. Naj imajo poleg hrane in vode varno in toplo zavetje, saj si to zaslužijo.
Ponovno opozarjamo, da so v tem zimskem času najbolj ogroženi psi čuvaji na podeželju in v urbanem okolju, ki so noč in dan priklenjeni na verigo in čuvajo gospodarjev dom in imetje. V nadaljevanju poudarjamo, da je pravilna oskrba psa sledeča: pes mora imeti leseno hišico, dobro izolirano, opaženo, primerne velikosti pravokotne oblike, z nepremočljivo streho ter dvignjeno 5 do 10 cm od tal. Vhodna odprtina naj bo bolj z leve ali desne strani, čez njo naj pozimi visi debelejša zavesa. Ne pustite psa ležati na cementu ali na vlažnih, blatnih površinah, ker bo zbolel. Pred uto mu položite večjo leseno desko brez žebljev. Psa ni dovoljeno zapreti v prostor brez naravne svetlobe, kjer ne vidi okolice, ali v prostor brez zračenja.
V teh hladnih dneh so posebej občutljivi mladi, starejši in kratkodlaki psi. Svetujemo, naj bodo pozimi v hiši. Še tako utrujen pes čuvaj v hudem mrazu, pri temperaturi minus 10° C, ne sodi več v uto, temveč v hlev ali stanovanjsko hišo. To velja tudi za pse, ki bivajo v pesjakih. Zelo pomembno je, da v zimskem času pes dobi dovolj kakovostne tople hrane z več maščobami in beljakovinami in to vsaj dvakrat dnevno. Zlasti mladi psički se hranijo večkrat na dan. Vsak dan morajo obvezno imeti na voljo čisto pitno vodo, še posebej če se hranijo z briketi. V kolikor mora biti pes privezan na verigo, naj bo ta lahka, dolga najmanj 4 do 5 metrov, ovratnica pa
mora biti usnjena in ga ne sme stiskati ali drgniti. Nikakor pa ne sme biti zatezna ali bodeča. Pse, mlajše od 8 mesecev, je prepovedano privezovati. Ta človeku najbolj zvesta in vdana žival si želi bližine svojih ljudi, čutiti mora, da je član družine. Osamljen pes trpi, počuti se zavrženega in postane plašen, nezaupljiv ali celo napadalen. Namenite mu pozornost, vsaj dvakrat ali trikrat ga peljite na sprehod, kajti pes potrebuje veliko gibanja. Igrajte se z njim, kajti le tako bo imel občutek, da je zaželen.
Žalostno in zaskrbljujoče je, da je zaradi brezvestnih, brezčutnih ljudi v mestih in na podeželju veliko zavrženih mačk, a tudi psov. Te živali bodo lačne, žejne, pre-mražene in preplašene celo zimo noč in dan prepuščene vremenskim neprilikam, brez toplega zavetja. Da bi se izognili nadpovprečnemu prirastku, poskrbimo za sterilizacijo samičk ali kastracijo samcev. S tem bomo preprečili vedno več zavrženih, trpečih sirot. V primeru, da žival zboli, je obvezna veterinarska pomoč.
Poskrbimo tudi za ptice, ki si v zimskem času težko najdejo hrano in nenazadnje, imamo Zakon o zaščiti živali, ki navaja, da je za vse tiste, ki jim je malo mar, če žival trpi, zagrožena ustrezna kazen.
Društvo proti mučenju živali Celje
Avtobusna postaja Laško
Kar pri srcu stisne človeka, ko gleda v Laškem začasno avtobusno postajo nasproti policijske postaje ali kulturnega centra. Neka žena, ki je povedala, da je iz oddaljenega Jurkloštra, me je spravila v žalost. Dejala je, da je stara 82 let, močan sladkorni bolnik in še kaj. Stala je na dežju in čakala na avtobus, da se odpelje domov. Ta avtobus namreč vozi zelo redko, počakati ga je pač treba. Kot to počnejo tudi mnogi drugi potniki za smer Celje, Rimske Toplice, Hrastnik in še ostale proge. Čakati je treba na prostem, v dežju, kmalu morda v snegu pod milim nebom. Mislim, da je bilo ob prodaji zemlji-
šča, kjer naj bi stal Spar, toliko denarja, da bi v času začasne avtobusne postaje od 2. 11. 2013 do 10. 3. 2014 postavili eno klopco ali pa vsaj malo zasilne strehe za potnike, stranišče in začasno streho, kot jo postavijo za Pivo in cvetje v pičlih osmih urah. Sramotno je, da greš od zdravnika na prosto čakat avtobus, saj ti tudi dežnik ne pomeni dovolj.
Mislim, da bi se nekdo od odgovornih lahko malo sprehodil in videl ter reagiral.
NANDE JAKOPIČ, Laško
Zahvala
Pohvala in zahvala Bolnišnici Topolšica
Zahvala gre celoletnemu kolektivu bolnišnice, ki je ustanovil ekipo za rehabilitacijo kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) pod vodstvom direktorja Jurija Šorlija. V strokovni ekipi sodelujejo tudi psiholog, medicinske sestre in fizio-terapevtke. Rehabilitacija je uspela, kar so pokazali končni rezultati. Dobro so nas bolnike tudi poučili, kako laže premagovati to bolezen za boljše in kvalitetnejše življenje. Ker je KOPB bolezen sodobnega časa in je prav, da ta ekipa še naprej deluje, naprošamo državne ustanove in zdravstvene zavarovalnice, da podprejo program KOPB. Slišali smo, da bi radi obnovili zapuščeno bolnišnico Smrečna, ki že nekaj let propada. Bila bi eden najlepših centrov zdravljenja te bolezni v Sloveniji. Prosimo, da se tudi tukaj pomaga s finančnimi sredstvi za obnovo te stavbe. Tudi mi, ki bolehamo za to boleznijo, smo pripravljeni pomagati z donacijo. Tako bi nam bilo v prihodnje lažje in lepše premagovati težave, ki nas lahko vse doletijo, a upamo, da ne bo tako.
V imenu Davorina Ahlina, Srečka Tamšeta, Gregorja Osojnika, Borisa Novaka, Marjana Klokočarja in v svojem imenu se zahvaljujem za zdravljenje od 4. oktobra do 12. novembra.
RUDOLF VERBOVŠEK, Šempeter v Savinjski dolini
Modri telefon
Katastrski dohodek
Bralec je z dvema bratoma podedoval tretjino očetove kmetije. Zemljo v celoti obdeluje eden od bratov, ki zato prejema tudi subvencije. Bralca, ki pravi, da nima od kmetije nobene koristi, zanima, če je kljub temu dolžan plačevati katastrski dohodek.
Iz Službe za odnose z javnostmi v Davčni upravi RS odgovarjajo: »Dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, kamor spada tudi katastrski dohodek, so na podlagi 69. člena ZDoh-2 dolžne plačevati fizične osebe, ki so člani kmečkega gospodinjstva, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in njihov skupni dohodek iz te dejavnosti znaša najmanj 200 evrov. Šteje se, da to dejavnost opravljajo tudi fizične osebe, ki so lastniki kmetijskih ali gozdnih zemljišč.
Lastnik kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, ki teh zemljišč dejansko ne uporablja, lahko na podlagi sklenjene pogodbe vloži na pristojni davčni urad vlogo za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč. Na podlagi popolne in pravočasne vložene vloge Durs odmeri dohodnino od katastrskega dohodka teh kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč dejanskemu uporabniku, lastnik teh zemljišč pa je oproščen plačila dohodnine iz tega naslova.«
BRANE JERANKO
Ob zaključku jubilejnega programa ob
50-letnid Muzeja novejše zgodovine Celje
Vas v ponedeljek, 2. decembra 2013, ob 17. uri
vljudno vabimo v Mestni kino Metropol na premiero dokumentarnega filma
FOTO PELIKAN
Ml!! ti
m uzej novejšezgadov i ne | celje
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
48
BRALCI POROČEVALCI
Glasba za vino
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila prireditev, namenjena druženju glasbe in vina.
Bil je tradicionalni jesenski Trianglov večer, ki ga soorga-nizirajo ZKŠT Žalec, Hiša kul-
ture Celje in Festival Velenje. Igrala sta flavtist Luka Železnik in kitarist Uroš Barič, o vinu pa je govoril publicist in vitez vina Drago Medved.
Na sporedu so bile skladbe Dušana Bogdanoviča, Astorja
Piazzole, Maura Giullianija, Ernsta Gotlieba Barona in Johna Dowlanda. Z glasbo omenjenih avtorjev so se družila vina vinarjev savinjske in šaleške regije, in sicer Rudija Ja-nežiča, Petra Kranjca, Dušana Mastnaka, Ivana Poteka, Rada Gašperšiča in Silva Mariča.
Drago Medved je poudaril, da je izbira vin k določenim
skladbam bila subjektivna izbira in izziv za nekatere poglede na vino. Predvsem pa je bil to večer glasbene in vinske kulture in priznanje vinarjem društev savinjskih in šaleških vinogradnikov. Slednje je zastopalo sicer samo eno vino, a vendar je bil led prebit, medtem ko je bilo druženje več kot prijetno.	TT
Mesto pod mestom
Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Šentjur so se prvo sredo v novembru namesto v učilnice odpravili na ekskurzijo v Celje. Najprej so obiskali Socio - Regijski center medgeneracijskega druženja Celje, prvi tovrstni center v celjski regiji.
Poslanstvo centra je na določenih področjih podobno delovanju Ljudske univerze Šentjur: nudi informiranje, ozaveščanje in izobraževanje vseh generacij, svetovanje starejšim o možnih oblikah pomoči in aktivnega druženja, hkrati pa razvijanje novih oblik pomoči starejšim in ponudbo servisnih storitev, ki jim lahko olajšajo življenje doma ali so v pomoč njihovim svojcem pri oskrbi starejših občank in občanov.
Obiskovalcem iz Šentjurja so pripravili krajšo delavnico, na kateri so imeli možnost pobarvati okvirje za sliko v obliki src, nato so se lotili tudi vaj za urjenje spomina.
Po ozkih tlakovanih ulicah starega mestnega jedra so se zatem sprehodili do pokrajinskega muzeja v Celju, kjer so si ogledali razstavo Celeia - mesto pod mestom. Razstava je v kleti Knežjega dvorca, kjer so na ogled ostanki starodavnih zidov mestne vile (severne in južne hiše), mestnih vrat in rimske ceste. Ostanki pričajo o bogati zgodovini mesta in kar težko si je bilo predstavljati, kako velike in mogočne stavbe so ga sestavljale. Del zbirke so tudi manjši predmeti, ki so postali sestavni del stavb ali njihov gradbeni material, kot je torzo cesarja.
Člani univerze za tretje življenjsko obdobje so po ekskurziji že predlagali nove destinacije, kamor bi se lahko odpravili v toplejših pomladnih mesecih in tako spoznali tako zgodovino kot kulturno in naravno dediščino slovenskih mest.
AP
Otroci bodo pridelali svoje žito
Ko je oktobrsko sonce zarana posijalo, ko je bila Luna pred ozvezdjem Vodnarja in je pošiljala na Zemljo svetlobne etre za delo s cve-tnicami, se je mladež Wal-dorfske osnovne šole Savinja Žalec podala na pot. Cilj je bila priprava njive za setev pšenice. Oranje, brananje, setev in zagrinjanje semen so dela, ki so čakala šolarje.
Drobcene ročice tretješol-cev so na njivi na Spodnjih Rojah v Šempetru v Savinjski dolini skupaj z razrednikom Boštjanom Štrajharjem popri-jele za delo. Volja in čutenje s ciljem, da prihodnje leto, ko se bo šolsko leto zaključilo, ko bodo nastopile počitnice, pri-
dejo po klasje. Mlačev načrtujejo na mihelovo, mletev in peko pa v 4. razredu. Si predstavljate, kakšno načrtovanje? Kako modro razmišljanje in delo? Bistra in optimistična prihodnost. Učenci in učitelj, ki predstavlja ravnatelja, hišnika, direktorja in ekonoma, so po končanem delu peš odšli nazaj v Žalec v šolo z obljubo, da njiva ne bo samevala in čakala le na toploto, dež in mraz, temveč na njihove ročice, motike, grablje, pa seveda na Blaževo, Janezovo in Ivovo pomoč, če ne bodo zmogle.
Waldorfska pedagogika je poleg biološko dinamičnega načina gospodarjenja, antropozofske medicine in
euritmije zapuščina filozofa in znanstvenika dr. Rudolfa Steinerja, živečega na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Uspešno preizkušena metoda kmetovanja omogoča, da krmilo človekovega poseganja v naravo obrnemo na pot življenja. V dobro vsega živega (človeka, živali, rastlin, mikroorganizmov, gliv).
Kot pravi tudi Boštjan Štraj-har: »Okoljske in vsakršne druge vrednote lahko vzgojimo le tako, da so otroci aktivno vključeni v življenje, kar pomeni, da ni pomembno samo intelektualno znanje, temveč tudi dejavnosti volje (rok) in čutenja (srca).«
MAJA KLEMEN COKAN
Invalidi radi pojejo
Invalidi se poleg skrbi za različne oblike pomoči in ohranjanje zdravja uspešno udejstvujemo na športnem in kulturnem področju. Nekdaj je v Medobčinskem društvu invalidov Žalec že deloval moški zbor. Mešani pevski zbor pa je ta mesec začel šesto sezono delovanja.
Vodi ga Vesna Turičnik Po-povski, v njem pa prepeva 22 pevk in pevcev. Pri zboru si želimo še novih pevk in zlasti pevcev za moške glasove. Zbor je doslej sodeloval že na petih revijah pevskih skupin in zborov pri društvih
invalidov iz vse Slovenije: Mozirju, Ajdovščini, Lenartu, Slovenj Gradcu in letos v Brežicah. Povsod je bil nastop uspešen. Prihodnje leto je predvidena revija v Žalcu, in sicer 17. maja v telovadnici I. osnovne šole Žalec.
Zbor se vsako leto predstavi na območnem zboru članov, nastopi v domovih za starejše v Celju in Preboldu in izvede koncert z enim od zborov iz Griž ali Petrovč. To sezono želimo zaključiti na samostojnem koncertu v Žalcu. Upamo,
da bo še kakšno vabilo. Tako invalidi dokazujemo, da kljub različnim stopnjam in ocenam invalidnosti za udejstvovanje na različnih področjih ni ovir, potrebni sta le močna volja in požrtvovalnost.
JANEZ MEGLIČ
Uspešna akcija zbiranja pomoči za živali
Konc tedna smo imeli v Planetu Tuš akcijo zbiranja hrane in drugih prostovoljnih prispevkov za lačne, brezdomne, trpinčene in bolne živali. Obisk naše stojnice je bil več kot zadovoljiv.
V teh hudih časih krize so dobri ljudje, ki imajo čut do živali, prispevali konzerve, brikete, odeje in tudi kakšen evro. S tem bomo nahranili in oskrbovali živali, potrebne naše pomoči. V prihodnje se bomo z našo stojnico pojavljali tudi v drugih trgovskih središčih, v veselem decembru pa bomo v starem mestnem jedru na Miklavževem sejmu. Vsem hvala za pomoč! VŠ
Predsednik Društva za zaščito živali Veles Dušan Vengust in podpredsednica Društva proti mučenju živali Celje Verica Štante sta zbirala pomoč za živali.
MLADI ZA MLADE
49
Požarna vaja
25. oktobra smo imeli v POŠ Tabor prvo uro slovenščino. Na urniku je pisalo, da imamo nato matematiko. V razred je vstopila učiteljica in rekla, naj pokažemo nalogo. Tedaj se je oglasil zvočnik. Obveščali so, da imamo požarno vajo in naj takoj zapustimo šolo. Hitro smo se postavili v kolono in odhiteli na šolsko igrišče. Učiteljica nas je preštela, bili smo vsi!
Tam so nas že čakali gasilci. Ko smo se zbrali vsi učenci taborske šole, so gasilci PGD Ojstriška vas - Tabor začeli prižigati ogenj, da bi nam praktično pokazali gašenje. Nato so napeljali cev in začeli gasiti. Pogasili so ogenj.
Poklicali so učence - mlade gasilce, ki hodijo na gasilske vaje. Postavili so se v kolono in predstavili disciplino, s katero tekmujejo. Odšli so k vedrom. Tekli so do brentače in vanjo vlili vodo in to so ponovili. Naslednji je začel ciljati v palico. Na njej je bila steklenica. Bili so zelo uspešni. Po končani vaji smo se vrnili v učilnice k pouku.
Upam, da nam nikoli ne bo treba zares bežati iz goreče šole.
PETRA KREČA, 4. b Podružnična OŠ Tabor
Smeti ali ne smeti, to je tu vprašanje ...
Z odgovorom na to vprašanje smo se v petek, 25. oktobra, ko je že večina šolarjev torbe vrgla v kot sobe, ukvarjale izbrane učenke v OŠ Petrovče. Dekleta od 5. do 9. razreda smo se zabavala v različnih delavnicah in celo prespala v šolski knjižnici.
Na prvi delavnici smo po skupinah likovno ustvarjale inštalacijo iz različnih odpadkov na temo otrokove pravice, ki smo jo izžrebale. Nato smo si začele izdelovati oblačila za trebušne plese in si kuhati večerjo. Spekle smo tudi dve torti. Z njima smo pomagale humanitarni organizaciji Amnesty International. Posnele smo fotografije s tortama za 25. rojstni dan te organizacije in podpisale
apele za varovanje človekovih pravic.
Po večerji sta nas obiskali orientalski plesalki in z njima smo spoznale skrivnostno vzhodnjaško kulturo ter se preizkusile v trebušnih plesih. Vsem je šlo za prvič precej dobro. Po plesni delavnici smo se ponovno zbrale v knjižnici, kjer smo imele zabavo z izvirnimi pokrivali. Vsaka si je nadela svoj klobuk, se sprehodila po »modni brvi« in predstavila svoje pokrivalo. Pri tem seveda ni manjkalo smeha. Razdelile smo se tudi v skupine in pripravile glasbene točke z nenavadnimi glasbili iz vsakdanjega življenja. Po razigrani zabavi smo se preoblekle v pižame in v soju sveč prebrale knjigo o življenju otrok v BiH. Ko smo konč-
no zaspale, je prehitro prišel čas za vstajanje. Po zdravem zajtrku smo se pogovarjale o pravici do družine, napisale smo pisma staršem, potem smo se poigravale s sestavljanjem posebnih domišljijskih zgodb s pomočjo različnih kock, igrač in drugih predmetov. V manjših skupinah smo nato dramatizirale različne situacije, v katerih smo se vživele v otroke, ki so jim kršene pravice.
Druženje smo sklenile z zaključno konferenco, kjer smo zapisale svoje vtise o projektu in končno dobile težko pričakovani kos torte. To je bilo zagotovo posebno doživetje, ki ga nikoli ne bomo pozabile.
PINA HROVAT MASTNAK, 9.c, OŠ Petrovče
V mojem poklicu je veliko tehnoloških postopkov
Uspešna smučarka skakalka
V torek, 22. oktobra, smo imeli dijaki 3. letnika programa tehnik optik prvo učno situacijo v tem šolskem letu. Poimenovali smo jo V mojem poklicu je veliko tehnoloških postopkov.
Začeli smo v delavnici za praktični pouk. Pod vodstvom mentoric Andreje Novak in Branke Kovačič smo se razdelili v skupine. Medtem ko smo nekateri ročno in s polir-
nim strojem polirali priponke, kovinske okvirje in leče ter se naučili delati utor v lečo in nato vse skupaj dobro očistiti s posebno napravo za čiščenje, so drugi spajali oziroma popravljali poseben tip očal - očala z najlonsko vrvico.
Po malici - našem najljubšem šolskem predmetu - ko so bili naši želodčki zadovoljni in so bile naše bistre glave spet polne energije, smo se
Barvanje optičnih stekel
podali v laboratorijske vode s profesoricama Zdenko Pe-telinšek in Anito Pihlar. Kot pravi specialisti smo izmerili prosojnost stekel pred barvanjem in po njem - da, prav ste prebrali, tudi stekla že znamo obarvati. Sprejeli smo namreč izziv in se ga lotili v dvojicah: stekla smo barvali s posebnimi barvili. Ves čas smo skrbno spremljali dogajanje, izvajali meritve in zapisovali ter preverjali dobljene podatke. Po končanem barvanju smo na steklo nanesli tudi UV-zašči-tni sloj.
Mislim, da smo se dobro odrezali, tudi laborantka Vesna Kobilšek nas je pohvalila.
Konec dneva smo preživeli s profesorico Rebeko Majer Amon in kot pravi podjetniki izstavljali račune in preračunavali DDV.
Dan je bil pester, zanimiv in zabaven. S takšnim načinom dela pridobimo veliko novega in koristnega znanja in prav to je tisto, kar nas bo spremljalo v prihodnosti, ko bomo s predanostjo opravljali svoj poklic.
TJAŠA DROFENIK, 3.c ŠC Rogaška Slatina
Kaja Urbanija Čož je sed-mošolka v OŠ Vojnik. Je smučarska skakalka in je pri dvanajstih letih dosegla že veliko uspehov. Letošnjo sezono je zaključila z lepim številom pomembnih tekmovanj in z dobrimi rezultati.
Bila je druga na oktobrskem državnem prvenstvu v Tržiču (Sebenje) v kategoriji deklice do 13 let, drugič pa se je preizkusila v »višji« kategoriji in dosegla drugo mesto na državnem prvenstvu v Kranju v kategoriji deklice do 15 let. Zmagala je na tekmi štajersko-koroške regije v Mislinji, 12. septembra in 17. oktobra na regijski tekmi v Kisovcu, drugo mesto pa je dosegla na regijski tekmi na Ljubnem 19. septembra, vse v kategoriji deklice do 13 let. Sicer pa je zmagala na Ljubnem za pokal »Flo-sar« za deklice do 13 let in v Gori pri Krškem v kategoriji dečki do 15 let, na tekmi za pokal Žirov je med deklicami absolutno dosegla četrto mesto, na tekmi v Jablancah je v kategoriji dečki do 13 let dosegla drugo mesto. Na tekmi za pokal Nove Cerkve, ki ga je priredilo društvo SD Vizore, ki je Kajino matično
društvo, je v kategoriji dečki do 15 let osvojila odlično četrto mesto. V zimski sezoni se je prvič preizkusila v višji kategoriji in v Logatcu za deklice do 15 let dosegla šesto mesto.
Kaja je po skupnem seštevku doseženih točk v slovenskem pokalu za deklice do 13 let na drugem mestu. Že tretjo sezono je ubranila naslov regijske prvakinje za Štajersko in Koroško. Letos
se je prvič preizkusila v nordijski kombinaciji in osvojila v skupnem seštevku v disciplini dečki do 13 let 9. mesto. Ker Slovenija še nima svoje discipline za deklice, se te merijo skupaj z dečki. Zato smo še posebej veseli, da imamo v naši šoli zelo uspešno športnico. Kaji čestitamo in ji želimo lepih uspehov še naprej.
SONJA MARGUČ, 9. b OŠ Vojnik
50
POJDI Z MENOJ
ŽIVALSKI SVET
51
Dve Evi, dve podobni zgodbi
Ves svoj prosti čas namenjata vadbi s svojima reševalnima psoma - Uspešni na zahtevni mednarodni preizkušnji na Češkem
Kaj žene človeka, da se najprej sam, nato pa še s svojim psom udeleži zahtevnih preizkusov, po katerih lahko postane vodnik reševalnega psa? Celjanki Eva Gologranc in Eva Hrnčič za to nimata posebnega recepta. Pravita, da so reševalci pač v redu ljudje. Med njimi ni tekmovalnosti, dobro se razumejo, prosti čas, ki ga namenjajo delu s psom, pa je pravzaprav vaja za pomoč ljudem v nesreči, kadar jo potrebujejo.
Ko se vodnik in pes pri teh vajah na domačem terenu dobro odrežeta, se lahko potegujeta za mesto v ekipi, ki sodeluje v zahtevnih mednarodnih reševalnih akcijah. To je pred kratkim uspelo članicama Kinološkega društva reševalnih psov Celje Evi Gologranc z borderskim ovčarjem Hillom in Evi Hrnčič z labradorko Roxy.
Požrešni ali igrivi
Obe Evi, ki sta bili še pred kratkim študentki, sta veliki ljubiteljici psov in sta se zato morali v Ljubljani posebej potruditi, da sta našli stanovanje, kjer so sprejeli tudi njuna psa. Toda če si nekaj res želiš, ovir ni. Go-logrančeva je imela psa že pri dvanajstih letih, ko si je z žepnino kupila zlatega prinašalca, medtem ko se je Hrnčičevi velika želja izpolnila šele pred leti, ko je šla študirat. Pri tem je posebej iskala psa za reševanje. Našla je labradorko, ki se je že kot mladiček izkazala za pogumno. Tudi to je namreč eden od pogojev za uspešnega reševalnega psa, pravi Hrnčičeva. Eva Gologranc, ki ima borderskega ovčarja, dodaja, da so idealni psi za reševanje srednje veliki, da lažje premagujejo ovire, pri čemer ne smejo biti pretežki ali prelahki, biti morajo psihično stabilni, da se ne ustrašijo in da jih nič ne ustavi, hkrati pa morajo paziti na svojo varnost. Prijazni morajo biti do drugih psov in ljudi. Zanimati jih mora tudi nagrada za opravljeno delo, kar pomeni, da so lah-
Eva Gologranc in njen borderski ovčar Hill. V celjskem društvu reševalnih psov vodi tudi treninge za iskanje pogrešanih oseb in skupini male šole ter treningov rally obidienca.
ko požrešni in je njihov motiv priboljšek. Se bolje je, če se radi igrajo in je nagrada njihova igrača.
Zahtevno usposabljanje
Solanje takega psa se začne, ko ga pripelješ prvič domov. Postavljaš mu dodatne ovire, kar postane del vsakdanjika na sprehodih. Najbolje je, da se vodnik psa včlani v društvo, ki je skoraj v vsakem kraju. Tam sreča ljudi z veliko znanja, ki mu pomagajo. V celjskem društvu reševalnih psov je dvajset reševalcev. Ugotavljajo, da se vse več ljudi odloča za takšno delo. Čeprav marsikoga verjetno odvrne že začetno usposabljanje vodnika, ki traja tri mesece, pri čemer se je treba vsak konec tedna voziti v
Ena najtežjih preizkušenj
Preizkus na Češkem, ki sta ga obe Evi s svojima psoma uspešno opravili, je bil sestavljen iz sedmih težkih iskanj, nočnega pohoda, preverjanja znanja prve pomoči za ljudi, veterinarske prve pomoči in poznavanja Insarag smernic reševanja po mednarodnih pravilih. Tako sta se uvrstili v mednarodno organizacijo reševalnih psov Iro in sta pripravljeni na odhod na reševalne akcije v tujini.
Obe poudarjata, kako naporna je bila ta preizkušnja. 36 ur sta morali biti nenehno pripravljeni, saj so ju lahko vsak trenutek poklicali in sta morali v akcijo. »V 20 minutah si se moral pripraviti skupaj s psom, odpeljali so te na prizorišče, kjer si imel 20 minut časa za iskanje,« pravi Eva Hrnčič. »Pri tem nisi vedel, koliko ljudi moraš najti, lahko tudi ni bilo nikogar. Zaupati moraš psu, ko z laježem nakazuje najdbo, ki jo nato prijaviš in upaš na najboljše,« se spominja akcije na Češkem.
Ljubljano, kar je precejšen finančni in časovni zalogaj. Na koncu sledi izpit, ki zajema poznavanje veterinarske pomoči, prve pomoči ponesrečencu, osnov orientacije, vrvne tehnike, komunikacij po radijskih zvezah, nevarnosti v gorah, ruševinah ... Šele nato pridejo izpiti s psom.
Iskanje izgubljenih
V Sloveniji sta ekipi, ki sta usposobljeni za iskanje v ruševinah in posebej za iskanje v gozdu, ki je pri nas pogostejše in manj zahtevno kot med ruševinami. Reševalce največkrat kličejo na pomoč v primerih, ko se ljudje izgubijo. »Velikokrat so žal te akcije neuspešne, saj nas kličejo prepozno, ko je manjša možnost, da najdemo živega človeka, za kar so usposobljeni naši psi. Zgodi se tudi, da nas pošljejo na napačno območje ali da akcija ni dovolj razširjena, ker se domneva, da človek ni šel tako daleč. Nazadnje smo sodelovali v akciji, v kateri so gasilci našli živo osebo, in občutek po takšnem uspehu je zelo dober,« pravi Eva Gologranc.
Ne tako kot v filmih
Ko se vodnik s psom odpravi v akcijo, je pomemb-
na že predpriprava, pravita sogovornici. Gologrančeva na primer Hillu zamenja ovratnico, saj ima posebno iskalno, pri čemer ga skuša ogreti, zato pes točno ve, kaj bo delal. »Nekateri odnesejo najljubšo hrano ali igračo v smeri, kamor bo šel pes iskat. Mnogi pa že brez teh ritualov vedo, kaj se od njih pričakuje, ko slišijo besedo išči,« pojasnjujeta.
Na treningih psi iščejo splošen človeški vonj in ne tako, kot vidimo v filmih, ko psu dajo povohati kos oblačila pogrešane osebe. »Že pri mladem psu vadimo tako, da se človek skrije z njegovo najljubšo igračo ali s hrano in ko ga pes najde, dobi to stvar. Naslednja stopnja je, da pes ne vidi, ko oseba odide. Sledijo še težje preizkušnje s preprekami, da sčasoma pes nakaže tudi zakopano osebo ...« pojasnjujeta sogovornici.
Sicer pa je delo z reševalnim psom način življenja, pravita sogovornici, ki sta se pred zahtevno preizkušnjo na Češkem za dva meseca povsem posvetili vadbi in to sta morala z razumevanjem sprejeti tudi njuna fanta.
TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv
Eva Hrnčič je s svojo labradorko Roxy še vedno članica celjskega društva reševalnih psov, čeprav je po študiju ostala v Ljubljani, kjer se je včlanila v enega od tamkajšnjih društev.
VŽatcu na Češkem so se konec oktobra in v začetku novembra preizkušale ekipe z vsega sveta, ki so se morale izkazati pri reševanju v ruševinah. Iz Enote reševalnih psov Slovenije se je preizkušenj udeležilo deset članov, od tega jih je šest uspešno prvič opravilo Mission Readiness Test (MRT). Dva člana sta bila na tako imenovani reklasifikaciji, kar pomeni, da sta MRT opravila že pred leti. Na ponovni preizkušnji je bil uspešen Celjan Tomaž Dražumerič s Sherpo. Iz zveze društev vodnikov reševalnih psov so bili uspešni štirje vodniki s psi.
Setveni koledar
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
28. CE
29. PE
30. SO
1. NE
2. po
4. SR

Čas za presajanje je do 3. decembra do 15. ure. cvet
korenina
korenina do 12. ure, od 13. do 14. ure list od 13. ure cvet list
3. TO list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
52
ZA ZDRAVJE
Vse slabše zdravje delavcev
Naložba v zdravje je v času krize ključna za uspeh
Že nekaj časa so na udaru slabih delovnih pogojev, ki krhajo zdravje posameznika, gradbeni delavci. Ti so poleg vsakodnevnih pritiskov in lovljenja rokov ter skrbi za delo podvrženi še najrazličnejšim vremenskim vplivom. Da je situacija še hujša, mnogokrat zamujajo tudi plačila. A kot poudarja Metoda Dodič Fikfak plačilo že nekaj časa ni na prvem mestu pri željah zaposlenih. Ti si namreč vse bolj želijo spoštljivega ter poštenega odnosa nadrejenih.
Številne raziskave in projekti so pokazali, da se zdravje delavcev v času krize poslabšuje. Vse več je hujših oblik depresije, stresa in srčnih kapi, zaradi česar se v zadnjih letih občutno podaljšuje bolniška odsotnost. Cilj projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu je, da se delodajalec odloči sprejeti politiko zdravja v podjetju.
Po besedah predstojnice kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Metode Dodič Fik-fak je zaradi krize zdravje delavcev vse slabše. Zdravje pri delu in na delovnem mestu ocenjujejo s pomočjo različnih kazalcev, kot so kazalci invalidnosti, bolniškega staleža, obremenitve pri delu in prisotnost na delu kljub bolezni. »Ti kažejo, da vse bolj postajamo delovna populacija brez perspektive, brez veselja do dela
f---\
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
J2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
in ustvarjanja. Ti podatki so bistveno bolj zaskrbljujoči kot podatki o samem odstotku bolniške odsotnosti,« pravi Dodič Fikfakova.
Velik pomen zaposlenih
Podjetja, organizacije in ustanove po vsem svetu se soočajo z novimi izzivi. Hiter razvoj sili k vse boljšim izdelkom in storitvam v čim krajšem času in po čim nižjih cenah. Uspeh vedno bolj določajo fleksibilnost, inovativne sposobnosti, ustvarjalnost, znanje in izkušnje, motivacija in predanost, pa tudi sposobnost učenja. Nekatere družbe so že spoznale, da so za produktivnost in tekmovanje ključnega pomena motivirani, dobro usposobljeni, predvsem pa zdravi delavci. »Čeprav se skuša večina slovenskih podjetnikov rešiti bremena naložbe v človeka, so številne raziskave pokazale, da je naložba v zdravje v času krize ključna za uspeh,« je prepričana sogovornica. Kot pravi, so nekatera uspešna podjetja v tujini že prepoznala posredne in neposredne ekonomske koristi promocije zdravja pri delu.
Mobing kot oblika odpuščanja
Raziskave, ki so jih v okviru projekta Čili za delo opravili na inštitutu za medicino dela, so pokazale, da se v času krize povečujejo tudi hujše oblike mobinga in trpinčenja na delu. »To je žal postal način odpuščanja,« zaskrbljeno pove Dodič Fikfakova. Pomembno je, da so naloge vseh zaposlenih točno določene in časovno opredeljene. V zadnjih letih so se pojavile vsaj na papirju fleksibilnejše oblike dela in delovnega časa. A Metoda Dodič Fikfak opozarja, da pogosto prihaja do zlorabe te fleksibilnosti in takrat govorimo o trpinčenju. »Imeli smo ogromno primerov, ko je predpostavljeni pisal svojemu delavcu ob treh ponoči, kaj mora narediti naslednji dan ali celo, preden pride v službo. Ko gre za nenehno komuniciranje prek telefona in e-pošte in ko človeka motijo doma, potem je to trpinčenje,« opozarja.
Skrb zase ni dovolj
Za lastno zdravje je v prvi vrsti odgovoren vsak sam, vendar na inštitutu za medicino dela opozarjajo, da se morajo sočasno, ko človek dela zase in za svoje zdravje,
odvijati spremembe tudi v njegovem delovnem okolju. Graditi zdravje in dobro počutje zgolj na sebi, namreč ni dovolj. Posameznik lahko sam sicer veliko naredi predvsem na krepitvi in izboljšanju lastne psihofizične kondicije. Pomembni sta uravnotežena
prehrana in redna rekreacija, pri čemer rekreacija ni samo na primer tek in kolesarjenje. Rekreiramo se tudi med delom doma, na polju, v vrtovih in podobno. »S fizično aktivnostjo, pravilnim prehranjevanjem in skrbjo za razreševanje konfliktov in stresa se da ve-
liko narediti na sebi. Vendar tudi če si izjemno močan in dobro pripravljen, pa prideš na delovno mesto, ki vse to izniči, vse skupaj ne pomeni veliko,« še pravi Dodič Fikfa-kova.
LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (GrupA)
Za tesnejše medpoklicno sodelovanje
Na Majhnovem dnevu o zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe
Več kot sto zdravnikov družinske medicine in njihovih sodelavcev se je v Celju zbralo na petem Majhnovem dnevu. Seznanili so se z novostmi pri obravnavi bolnikov v referenčnih ambulantah in pri zdravljenju nekaterih kroničnih bolezni, v središču tokratnega strokovnega srečanja pa je bila razprava o pomenu medpoklicnega sodelovanja v ambulantah družinske medicine. Na nekaterih področjih je sodelovanja še vedno premalo.
Govorci na okrogli mizi so učinkovito in varno oskrbo
poudarili, da je tesno sodelovanje družinskih zdravnikov z ostalimi zdravstvenimi poklici nujno za kakovostno,
bolnikov. Odličen primer timskega dela so referenčne ambulante, ki naj bi v prihodnjih letih zaživele v prav
vseh ambulantah družinske medicine, njihova prednost pa je, da v ambulanti poleg zdravnika družinske medicine in medicinske sestre dela še diplomirana medicinska sestra. A ker se naloge diplomirane medicinske sestre v takšni ambulanti povečujejo, bi moral zakonodajalec po besedah Nataše Medved iz referenčne ambulante v Zdravstveni postaji Vojnik
Za človeka dostojno in polno življenje,
PRIPOMOČKI ZA GIBANJE
PRIPOMOČKI ZA NEGO NA DOMU
Smo pogodbeni dobavitelj ZZZS.
•	SVETOVANJE
•	IZPOSOJA
•	PRODAJA
•	IZDAJA NA NAROČILNICO
•	IZDELAVA
•	SERVIS & POPRAVILA
m.
CRI Celje d.o.o.
Oblakova ulica 34, 3000 Celje
zanje zagotoviti polni in ne le polovični delovni čas.
Elektronski recept
Slabše je sodelovanje med zdravniki in lekarniškimi farmacevti. Med njimi je namreč premalo neposrednih pogovorov, preveč komunikacije je odvisne od bolnikov samih. Slabosti takšnega sistema so se na primer pokazale z uvedbo letnih oz. obnovljivih receptov. »Zgodi se na primer, da specialist diabetolog bolniku prepiše obnovljivi recept, splošni zdravnik pa o tem ni obveščen, ker mu sistem vpogleda v to ne omogoča, bolnik sam pa ga o tem ne obvesti, in tako mu predpiše nov recept. Lahko za enako zdravilo, lahko pa celo za drugo zdravilo, kar je lahko zelo nevarno, če gremo v skrajnosti, celo smrtno nevarno,« razlaga lekarniški farmacevt Bojan Madjar. Dodaja, da v lekarnah ob zdravstvenih domovih, kamor pride bolnik takoj po pregledu pri zdravniku, morebitna vprašanja lažje rešujejo, saj lahko farmacevt takoj pokliče zdravnika, kadar gre bolnik šele čez nekaj dni ali v popoldanskem času v bolj oddaljeno lekarno, je komunikacija otežena. Težave naj
bi rešila uvedba elektronskih receptov, ki bodo na primarni ravni po vsej državi kmalu nadomestili klasične recepte. Elektronski recepti bodo namreč omogočali vpogled v vsa predpisana zdravila in njihov režim jemanja.
Elektronsko poročilo
Elektronska komunikacija bo zaživela tudi med zdravniki in fizioterapevti. Ponekod je komunikacija že zdaj sicer dobra, v večini primerov pa želje zdravnika po načinu izvajanja
fizioterapije za posameznega bolnika zdaj ne pridejo do fizioterapevta, zdravnik pa po drugi strani ni seznanjen z napredovanjem bolnika pri fizioterapiji in z morebitnimi težavami. Novosti, ki jih bo prinesla sprememba obračunskega modela za fizioterapijo, bodo po besedah zasebnega fi-zioterapevta in člana komisije za spremembo obračunskega modela pri zdravstvenem ministrstvu Srečka Plešnika pomenile pomemben napredek, saj med drugim uvajajo elektronsko poročilo z oceno stanja bolnika ob začetku in koncu fizioterapije. »To je velik korak, saj so doslej napredek bolniki ocenjevali sami, subjektivno, do zdravnikov tako ni prišla objektivna ocena,« pravi Ple-šnar.	AD
Na okrogli mizi so spregovorili tudi o sodelovanju zdravnikov družinske medicine s patronažnimi medicinskimi sestrami. Kot so ugotovili, se kakovost sodelovanja na tem področju med regijami precej razlikuje. Je pa predsednica Strokovne sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici - Zvezi Martina Horvat poudarila, da bi morala biti ena od prednostnih nalog tudi dodatno redno izobraževanje patronažnih sester, ki dobivajo vedno nove in nove naloge. Le tako bodo bolnikom lahko zagotovile kar se da kakovostno in varno oskrbo.
NA KOLESIH
53
Pripravljeni. Na sneg ali pa na kazen!
Globlji profil je varovalo pred snegom in tudi dežjem
WIQMBüDO^fMüV® ®[M®VG]
ßffiswi® mmß
v	d.O.«
fEllTJURcicon. Dobietin/ka 17
smnniG Roqa/ka cwta 16
rgl^öö]	Več kot S Olef z >
Ne glede na to, da sneg (vsaj na Celjskem) še ni pobelil cestišča, je z zakonom že predpisana zimska oprema vozil. Konec tedna pa smo opazili, da niso le snežne razmere tiste, katerim so namenjene zimske pnevmatike. Globlji profil pnevmatik je bil še kako dobrodošel, ko je na Celjskem tudi obilno deževalo. Dober oprijem zimskih pnevmatik je tako te dni marsikoga rešil pred zdrsom s ceste. Ob tem še dobra novica: ne glede na to, da policija ves čas opozarja na nujnost zimske opreme vozil, hkrati opaža, da so vozniki iz leta vedno bolj ozaveščeni in vedno bolj upoštevajo te predpise. Čeprav se seveda kršitelji še vedno najdejo.
Naša ekipa se je tokrat s patruljo Policijske uprave Celje odpravila na teren preverit ravno to: kako primerno so obuti jekleni konjički. Na srečo nismo naleteli na voznika, ki zimskih pnevmatik ne bi imel nameščenih ali bi imel popolnoma uničene. Vozniki, ki »smo« jih s celjskima policistoma Antonom Vrenkom in Romanom Jakopičem ustavili, kazni niso dobili. Bili so namreč dober zgled vsem ostalim, ki se morda še ne zavedajo, kako pomemben je dober oprijem pnevmatik. Hitrosti na cestah niso majhne, ob mokrem ali zasneženem vozišču je potrebna le sekunda nepazljivosti ali le majhna napaka in že lahko pride do hude nesreče. Voznikom se ne izplača, da bi zaradi slabih pnevmatik tvegali življenja.
Merilec profila
»Asfalt je te dni mrzel, kar pomeni, da so letne pnevmatike ob takšnih temperaturah
Marsikdo od voznikov bi si lahko mislil, da se policisti po nepotrebnem »vpičijo« v pregled pnevmatik, četudi ni snega. Napačno mišljenje. Ustrezen profil in dobre pnevmatike vam v nenadni prometni situaciji lahko rešijo življenje.
Ponovimo ...
Zimska oprema mora biti na motornih in priklopnih vozilih pozimi in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo ali poledenelo, četudi je rok za zimsko opremo (od 15. novembra do 15. marca) že mimo.
Glede na Odredbo o omejitvi prometa na cestah v RS je na vseh cestah (razen na avtocestah in hitrih cestah) v zimskih razmerah prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili in za vozila, ki prevažajo nevarno blago oziroma so zadolžena za izredne prevoze. Upravljavec avtocest in hitrih
cest lahko zaradi zimskih razmer za takšna vozila časovno in prostorsko omeji promet.
Avtomobili morajo imeti zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v vozilu ustrezno velike snežne verige. Pogoji za uporabo verig so takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s cesto.
Kanali dezena pnevmatik oziroma globina zimskega profila morajo meriti najmanj 3 milimetre, na boku pa imajo proizvajalčevo oznako M+S ali M. S ali M&S. Oznaka M+S na zimskih pnevmatikah izhaja iz angleške besede mud, kar pomeni blato in angleške besede snow, ki pomeni sneg.
še trše in ni dobrega oprijema. Tudi v zavojih so nestabilne v primerjavi z zimskimi pnevmatikami. Gre za varnost ljudi,« razložita policista. Vsi
vozniki, ki so pripeljali mimo, so za pnevmatike ustrezno in pravočasno poskrbeli. Policista sta v vseh primerih preverjala tudi njihove podatke, saj bi se
lahko zgodilo, da morda kršijo kakšne druge predpise (na primer veljavnost vozniškega dovoljenja), vendar kršitev ni bilo. Pri preverjanju zimskih
pnevmatik je včasih lahko primerna globina njihovega profila opazna že na pogled. Kadar pa obstaja dvom v ustreznost zimske »obutve«, pa policisti
uporabijo tako imenovan merilec profila. Majhna napravica, ki izmeri kanale dezena pnevmatik. Včasih je tudi od te naprave odvisno, ali bo voznik plačal kazen ali ne.
Ena od voznic se je policistoma široko nasmehnila med preverjanjem, saj je vedela, da je tudi njena skrb za varnost zimske pnevmatike za druge zgled. »Ali so ženske bolj skrbne pri teh rečeh?« vprašamo policista. »Pa saj so skrbni tudi moški. Morda so ženske le bolj previdne ...« se nasmejeta.
Kako pa kaj vaša zimska oprema?
Na teren smo se s policistoma odpravili v nedeljo dopoldne, kar pa nikakor ne pomeni, da so bili na cesti le »nedeljski« vozniki. »Na splošno je mogoče opaziti, da ljudje vedno bolj upoštevajo predpise o zimski opremi. Predvsem tisti, ki živijo v višjih legah, poskrbijo za to že pred časom, ko je ta oprema z zakonom nujna. Morda je nekoliko več kršiteljev v mestih. Gre predvsem za tiste voznike, ki vozijo na krajše razdalje ali vozila ne uporabljajo veliko,« pojasni Vrenko. Tudi pri tovornjakarjih je (pri uporabi zimske opreme) vedno manj kršiteljev. Na dolgih poteh morajo biti pravzaprav pripravljeni na vse. »Ko se odpravijo iz Italije, je morda tam sonce, pri nas dež, ko se pripeljejo v Ukrajino, pa je morda že 10 centimetrov snega. Večinoma so vozniki tovornih vozil na te stvari pozorni,« je še dodal Vrenko.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Plačali boste ...
40 evrov, če vozilo nima ustrezne zimske opreme ali verig (če ima letne pnevmatike).
500 evrov (in 5 kazenskih točk), če bo vozilo oviralo promet, ker nima ustrezne zimske opreme ali če ne boste upoštevali prometne signalizacije v primeru zimskih razmer.
200 evrov, če vas bo ustavila policija, ker ne boste z vozila očistili snega.
300 evrov, če ne boste upoštevali prometne signalizacije na določenem odseku, kjer je zaradi snega prepovedan ali omejen promet.
Lastnico te pnevmatike so dobili policisti v enem od prometnih nadzorov pred dnevi. To je primer pnevmatike, ki na cesti nima kaj iskati niti v letnih, kaj šele v zimskih razmerah.
Takole izgleda meritev kanala na pnevmatiki, ko policisti uporabijo merilec profila.
Med akcijo preverjanja zimske opreme sta policista čisto naključno ustavila tudi t. i. mobilnega vulkanizerja za tovorna vozila. Aleš Mihelčič, ki je vulkanizer že 30 let, se je ravno takrat vračal s terena, kjer je montiral zimske pnevmatike na tovorno vozilo, ki je obstalo. Njegovo službeno vozilo je med prvimi pripravljeno na zimske razmere. »Varnost je na prvem mestu,« nam je povedal. In dodal enako kot policista: »Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena dobre pnevmatike pozimi. Ves čas imam opravka z vozniki tovornjakov, ki se pripravijo na zimske razmere praviloma pravočasno in pravilno.«
54
RAZVEDRILO
NA SVOJ RAČUN
Vse sama
Špela Kuralt bere podatke o tem, koliko stane kakšen poseg v bolnišnici. Naenkrat se zasliši ogorčen vzklik: »Kako lahko stane porod več kot operacija kolena, če sem pa jaz vse sama naredila?«
Rana ura ...
Nedavni pogovor po telefonu ...
Bojana Avguštinčič: »A ti prideš?«
Tatjana Cvirn: »Ja, seveda, saj sem ti že sinoči poslala napoved za prispevek. Samo še izjavo zmontiram.«
Bojana: »Ampak poročila so ob osmih!«
Tatjana: »Ja, vem.«
Bojana: »No, ura je osem ...«
Tatjana: & % $/I()/ % $ $&/
PS: Tatjanina budilka je bila resda skrbno naravnava, žal pa uro prepozno .
MODROSTI
Išči napake in boš našel skrbi! (neznan avtor)
ANEKDOTE
Predsedniku Milan Kučan se je nekoč zelo mudilo in je dejal vozniku službenega vozila, naj na odprti cesti malo pritisne na plin. Voznik se je uprl naročilu, češ da ne sme kršiti prometnih predpisov. »Bom pa jaz vozil,« je dejal Kučan. Zamenjala sta sedeža. Toda kmalu ju je ustavila prometna policija. Ko sta policista prepoznala predsednika, sta se zadovoljila z opravičilom zaradi prehitre vožnje. Predsednik je nadaljeval vožnjo, policist pa je vprašal kolega: »Ti, kdo pa je bil tisti na zadnjem sedežu?« »Ne vem,« mu je odgovoril, »vendar mora biti precejšnja živina, če ga vozi predsednik osebno!« (Anekdoto je poslal Martina Žužek.)
Spraševali smo vas, s katerim klubom sodelujemo v akciji Bukvarna Novega tednika, kjer zbiramo knjige za tri njihove knjižnice. Pravilen odgovor se glasi: Klub modrosti iz Celja. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Silvo Kamenik, Hohkrautova 9, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Na eni od strani Novega tednika objavljamo fotografije po izboru naših fotoreporterjev Eda Einspielerja in Andraža Purga. Kako se imenuje rubrika?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 3. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
	3	6					2	
	2		7	4	9			
						8	4	1
			6			9	7	3
2	7							
			9		5			
			3				1	7
5	6	1						
				9	6			4
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Ko se enostavno moram sleči
Devet stvari, ki jih ženske lahko počnejo, moški pa ne!
1.	Ženske lahko nosijo moška oblačila za v službo.
2.	Ženske lahko govorijo o svojih seks igračkah. Ste že slišali moškega, da bi se s tem pohvalil?
3.	Če ženske plešejo skupaj, je to povsem naravno.
4.	Ženska lahko svojo prijateljico označi za seksi.
5.	Ženske z lahkoto eksperimentirajo s homoseksualnostjo.
6.	Ženske se lahko brez težav dotikajo druga druge.
7.	Ličenje na ženski izgleda super in ne čudno.
8.	Vprašati za smer ženskam ni noben problem.
9.	Ženske lahko delajo več stvari hkrati - vse uspešno.
Deset resnic o moških
1.	Moški so kot počitnice. Ne trajajo dolgo.
2.	Moški so kot banane. Starejši so, mehkejši so.
3.	Moški so kot čas. Ne moreš ga spremeniti.
4.	Moški so kot kava. Najboljši med njimi so vroči, močni in ti ne dajo spati celo noč.
5.	Moški so kot računalnik. Težko jih razumeš in so stalno brez spomina.
6.	Moški so kot reklamni oglas. Ne smeš jim verjeti niti besedice.
7.	Moški so kot koruzne kokice. Zadovoljijo te za kratek čas.
8.	Moški so kot snežni metež. Nikoli ne veš, kdaj pride, koliko centimetrov in koliko časa bo trajal.
9.	Moški so kot fotokopirni stroj. Služijo le za reprodukcijo.
10.	Moški so kot parkirna ura. Vsa dobra parkirišča so zasedena, ostala pa rezervirana.
Impotenten
Fata se je pritožila prijateljici: »Mujo je 300-odstotno impotenten.«
»Kako to, včeraj je bil samo 100-odstotno?«
»Ponoči je padel po stopnicah, zlomil si je prst in pregri-znil jezik.«
Petelin
Na tržnici kmet prodaja petelina. Kupec: »Dober petelin, ni dvoma! Pa se kaj spravlja na kokoši?«
»Seveda, a ne samo na kokoši, temveč tudi na goske, race, koze, zadnjič celo na psa!«
»Zakaj ga pa potem prodajate?«
»Od včeraj me nekam čudno gleda!«
Pravijo, da sem dokaj smešen človek. Pravzaprav sploh ne vem, ali s tem mislijo, da smešno izgledam ali da se smešno obnašam. Verjetno prva varianta, sodeč po tem, kaj sama vidim v ogledalu vsak dan...
Kot tako očitno smešni osebi se seveda tudi meni dogaja več smešnih stvari. Ne glede na to, da je včasih situacija resna ali celo morbidna. Predvsem se mi rado to zgodi, kadar se su-čem okoli zdravnikov ali zdravilcev. In ker sem že zakorakala v zrela leta, veste, da zdravje začne nekaj kom-plicirati in ga mora človek spraviti v red. Takrat poskusi marsikaj, tudi vse zvarke tete Pehte bi spil, samo, da ne bi bolelo.
No, če nadaljujem. Rada se slačim. Pa naj ne zveni perverzno. Slačenje, kot je opisano v kontekstu, ki sledi, bo to potrdilo. Ravno te dni sem poskusila sistem akupunkture, torej sem se s tem srečala prvič, kar pomeni, da se mi ni ravno sanjalo, kako to točno izgleda. Da je res tako, je opazil tudi kitajski akupunkturist ali kako se mu že reče. Pač zdravnik kitajske medicine. Slekla sem se namreč popolnoma. V upanju, da bo vbadal čim več. Igel seveda! Njegov pogled mi je kaj hitro pokazal, da ni pričakoval popolne golote, ampak le delno. Žal, nisem vedela, da moram le zasukati hlače in majčko. Zdaj vem.
Saj to bi še nekako pozabila, če bi bilo prvič in edinkrat. Pa ni bilo. Enako se mi je zgodilo tudi pri rentgenu enega od delov trupa. Ne vedoč, da se pred tisto gromozansko napravo lahko spravim v majici, sem se spet popolnoma slekla. In čakala. Dokler me zdravnica ni presenečeno pogledala. Podobno se mi je zgodilo tudi na enem od ultrazvokov, kjer ni bilo potrebe po dodatnem slačenju, ki sem ga takrat (spet) uprizorila. Ampak ne vem zakaj, enostavno sem morala sleči hlače. Kot da bi bila v nekem transu. Pa pri maserju. Čeprav je šlo le za masažo hrbta, evo mene spet slečeno popolnoma. Mimogrede, drug teden imam
REŠITEV SUDOKU 77
4	1	7	8	6	3	9	5	2
5	8	3	9	2	1	6	4	7
6	9	2	4	5	7	3	1	8
7	2	9	6	3	4	5	8	1
1	5	4	2	8	9	7	6	3
8	3	6	1	7	5	4	2	9
9	7	8	5	1	6	2	3	4
3	6	1	7	4	2	8	9	5
2	4	5	3	9	8	1	7	6
slikanje zobovja. Sem pravočasno pogledala navodila in se pozanimala, kako in kaj. Da se mi spet ne bi smejal ves zdravstveni dom.
O pregledu pri ginekologu pa sploh ne govorim. Tam sem vedno v dvomih, kdaj se moram pravzaprav sleči. Čeprav sem se tudi tam prvič prav tako popolnoma slekla. Ampak to lahko pripišemo takratni mladosti. So mi pač rekli takrat, da ginekolog pregleda tudi prsi. Vsak obisk pri ginekologu je itak zgodba zase, to ve vsaka ženska. (Sploh si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi bila na primer poročena s takšnim zdravnikom, je pa res dobro, da ga imaš vedno pri roki... Ali pa - kaj ta človek vse vidi?! Tu se odpira še mnogo drugih vprašanj.) V glavnem, pri tem zdravniku nikoli ne vem, kdaj moram dati hlače dol. Ali takoj ko pridem v ambulanto ali počakam, da se najprej z njim pogovorim. Vedno pozabim. Ker to je stresno. Imaš denimo pregled popoldne. Ves dan delaš, zatopljen v čisto druge opravke, imaš 50 telefonskih pogovorov o 50 različnih temah, tekaš sem in tja, potem pa hitiš h ginekologu in mu moraš v naslednji sekundi obvezno pokazati tisto, kar sveto skrivaš pred vsemi. No, ne pred vsemi, pred večino. To je zame stresno. In ni čudno, da pozabim, kdaj moram dati vse dol. Res pa je - verjetno to ni bilo smešno, ampak izjemno čudno - da mi je pred časom med pregledom iz ust ušel neprimeren stavek. (Naj mi oprosti, če zdaj to bere, saj veva samo midva, katera sva to bila.) Pač med pregledom »objekta«, za katerega se je kvalificiral, sem mu dejala, da je eden redkih, ki je uspel najti točko G. Čeprav še danes ne vem, ali mu je bilo nerodno ali je bila tisto na njegovem obrazu jeza, pa vsaj jaz v tem vidim zagotovo enega najlepših komplimentov, ki ga ženska lahko da moškemu. Celo zapisala bi ga v knjigo pohval, če bi jo ginekolog imel.
Vedno pa ni problem v slačenju. Zgodilo se mi je že, da mi je zobozdravnica vrtala v zob, ki me sploh ni bolel. Pa ne po njeni krivdi. Moji. Ker sem pokazala napačni zob. Tudi prst so mi že povili v longeto, čeprav je bil zdrav. Pokazala sem napačno roko. In tako dalje. Skratka, veliko je še primerov blamaže. K sreči se do zdaj še nisem slekla pred policisti. Mogoče pa kdaj.
SLAČIPUNCA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju
2.	nagrada: bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici
3.	nagrada: bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 3. decembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 51
Vodoravno: SPRIJEMEK, OROŽENINA, ČOP, KARAT, AMEBA, IKE, ERA, PLOT, BT, STO OSEM, REKRUT, TRADICIJA, KURATOR, SOROJAK, ISO, SPEKTAKEL, DV, KSI, DRAŽ, NEDRA, UI, KORALA, RAP, ODSTOTEK, PE, BILL, VO, CAVE, ROTILKA, CVIREN, TRINOG, AN, ARMENKA,
OBIRAČ, ŠAPA, LOBODA, EKS, TEME, TOMAŽ, KIKLA, UN, KRAJA, ISSN, EL, BOA, URAR, ČM, RITA, USTAŠI, ASKETI-ZEM, STAVEK, RJUHA, AVA.
Geslo: Otroci se veselijo snega.
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za storitve Hotela Plesnik v Logarski dolini, prejme: Rok Tanšek, Studence 55f, Žalec.
2.	nagrado, bon za otroško solno terapijo v Salteri v Celju, prejme: Franc Fajs, Sp. Tinsko 44, Loka pri Žusmu.
3.	nagrado, bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju, prejme: Vanja Žgur, Kozjanskega odreda 4, Štore.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ona: Vse bolj pogosto se boste ozirali za prijetnim znancem, ki vam je pred kratkim namenil zelo lep kompliment. S tem vam je vsekakor vzbudil precejšnje zanimanje za to, ali je možno tudi kaj več kot samo prijateljstvo.
On: Stari znanec vas bo spomnil na dano obljubo, na katero ste domala pozabili. Zdaj pa je prišel čas za izpolnitev, zato ne bi bilo dobro, če bi se poskušali izogibati. Nenazadnje boste imeli koristi tudi sami.
Ona: Zanesite se predvsem na lastne sposobnosti in videli boste, da se bodo zadeve zasukale v vaš prid. Na začetku boste sicer kar nekako neodločni, vendar vam bo dobljena informacija precej dvignila načeto samozavest.
On: Če hočete zvedeti, kaj prijatelj misli o vas, mu stopite na žulj, pa bo sigurno povedal v obraz to, kar v resnici misli. Resda včasih resnica boli, vendar je to edini možen način za odkrite in poštene odnose.
DVOJČKA ^
Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašate vest in dokončno razčistite, kaj v resnici pričakujete. S partnerjem se boste zapletli v precej neprijeten prepir, ki se bo končal veliko bolje, kot boste pričakovali.
On: Sreča je na vaši strani in ponovno boste v optimistično razpoloženi. To se bo pozitivno manifestiralo tudi v vašem poklicnem življenju, kjer lahko pričakujete kar precejšnje presenečenje.
Ona: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, kot ste v resnici, se vam ni obrestovalo. Nasprotno - več ste izgubili, kot pridobili. Poskusite z majhno ukano, saj boste imeli tako veliko večje možnosti.
On: Raje dvakrat premislite, preden se boste odločili za kakšno konkretno dejanje. Vse se lahko hitro obrne proti vam. S prijateljico se boste zaklepetali, kar vas bo stalo nečesa zelo prijetnega.
Ona: Kmalu boste postavljeni pred veliko in zahtevno nalogo, od katere bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj situacije. Za pomoč boste prosili nekoga, ki ste ga še pred kratkim precej zanemarjali. Težko bo.
On: Kritično obdobje je sicer za vami, še vedno pa ne kažete tiste sigurnosti, ki ste jo nekoč. Potrebno bo še veliko truda, če boste hoteli realizirati vse svoje načrte. Na srečo vam bo pomagala tudi morebitna partnerka.
DEVICA
Ona: Sreča bo ponovno na vaši strani, vi pa je že spet ne boste uspeli izkoristiti. Vse skupaj izgleda, kot da to počnete namenoma. Partner vam bo pripravil prijetno presenečenje, vi pa se mu poskusite kar najlepše zahvaliti.
On: Že navsezgodaj vas bo poklical prijatelj, na katerega ste že skoraj pozabili. Dogovorili se boste za prijeten pome-nek in skupaj bosta obujala spomine na preteklost. Izvedeli boste nekaj presenetljivega.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Pred vami je zelo ustvarjalno obdobje, ko se vam bodi ideje porajale kar same od sebe. Izkoristite trenutno obdobje in unovčite tako poslovne kot tudi ljubezenske možnosti.
On: Veliko hrepenenje vam bo sicer uspelo utišati, vendar ga ne boste mogli nikoli popolnoma izločiti iz svojih misli. Priložnost, ki ste jo zamudili, je bila vse preveč lepa, da bi se vam še kdaj ponovila.
msm
Ona: Bodite malo bolj potrpežljivi do partnerja, ki ima zadnje čase kar precej težav na poslovnem področju, zato si ne more privoščiti več sproščenosti v vajinem odnosu. Težave bodo minile prej, kot mislite.
On: Nekaj se bo razpletlo v vaš prid in naenkrat se boste znašli pred dejstvom, da vam lahko uspe tudi tisto, na kar si niste upali niti pomisliti. Nekdo vam bo sicer zavidal, a vam s tem pač ne more škodovati.
STRELEC
Ona: V zadnjem času vas zadevajo razne nevšečnosti in s pametnim ravnanjem lahko preprečite le to, da te nevšečnosti ne bodo še večje. Toda nikar ne mislite, da bo to povsem enostavno, saj so to le slepa pričakovanja.
On: Nekdo iz vaše stalne družbe si že dlje vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi vam lahko kar najbolj škodoval. Poglejte malo okoli sebe ali se kar najbolje zaščitite pred neljubimi presenečenji.
KOZOROG jj^
Ona: Avantura, v katero ste se zapletli, je začela počasi preraščati v nekaj več. Toda še vedno se lahko rešite iz nastale situacije, zato dobro premislite, preden storite naslednji korak. Morda bo prav ta odločilen.
On: Spoznali boste, da je oseba, ki vam je že dolgo pri srcu, polna prijetnih presenečenj, zato bodite pripravljeni tudi na tisto, kar ste si želeli le v najbolj drznih sanjah. Nikar si ne delajte skrbi, ampak uživajte.
I'M.|.'H:»,.I
Ona: Kdor veliko tvega, lahko veliko izgubi ali tudi veliko pridobi. In zgodilo se bo prav slednje, zato začnite počasi misliti na precej lepše čase, ki so pred vami. A nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pomagali.
On: Potovanje vam bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako boste pridobili moči za nove naloge, ki vas čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od vas in prav lahko se vam bo zgodilo, da se boste resnično zaljubili.
Ona: Imate vso pravico do svojega življenja, toda ne za ceno, ki jo morajo za to plačevati drugi. Umirite se in poskusite še kako drugače. Možnosti je več, potrebno se bo le odločiti in pravilno izbrati.
On: Z lepo besedo boste dosegli veliko več kot z igrano grobostjo in nasiljem. Kajti tisti nekdo ceni predvsem tisto prvo. Seveda je končna odločitev odvisna predvsem od vas. Ne pozabite odpisati na neko pismo.
56
RUMENA STRAN
Tudi uradno so ključe kombi vozila predali predsedniku Društva za cerebralno paralizo Sonček Celje Martinu Lažeti (skrajno desno) predsedniki celjskih rotarijcev v zadnjih treh letih (z leve) Nataša Knafelc Žohar, Marijana Kolenko in Aleš Pepel ter nekdanji predsednik RC Biedenkopft Frank Eberman.
Rotarijci za pomoč mladim
V Rotary klubu Celje so minulo soboto predali kombi vozilo Društvu za cerebralno paralizo Sonček. Predaji vozila je sledil že 17. tradicionalni rotary ples v veliki dvorani Narodnega doma, kjer so rotarijci podelili štipendijo dijakinji 4. letnika I. gimnazije v Celju in odlični plesalki Društva za umetnost Harlekin, štirim celjskim osnovnošolcem pa bodo plačali račun za kosilo do konca šolskega leta.
Skupna vrednost donacij kluba je letos znašala skoraj 27 tisoč evrov. Denar za nakup kombija so rotarijci zbirali zadnja tri leta v okviru mednarodnega projekta Matching Grant. Tako so Celjanom do končnega zneska 22.500 evrov, ki je bil potreben za nakup vozila za prevoz otrok s cerebralno paralizo, z donacijo pomagali v pobratenem prijateljskem klubu iz nemškega Bieden-kopfa. Rotary klub Celje že ves čas pomaga mladim s štipendijami in enkratnimi prispevki nadarjenim dijakom in študentom, družinam v stiski, brezdomcem in Dru-
štvu za cerebralno paralizo Sonček. Sicer pa je bil Rotary klub Celje sprejet v svetovno rotarijsko organizacijo junija 1997 kot deveti klub iz Slovenije, v kasnejših letih pa
je pomagal pri ustanavljanju Rotaract in Interact kluba v Celju ter žalskega rotary kluba in celjskega Rotary kluba Barbare Celjske.
IS, foto: GrupA
Plesa in predaje donacij se je udeležil tudi guverner slovenskega rotary distrikta 1912 Edi Stropnik s soprogo.
Močen naliv je uvodno slovesnost s Trga celjskih knezov pregnal v avlo Narodnega doma, a Aleš Pepel in Frank Eberman sta s penino vseeno »krstila« kombi za čim bolj varno vožnjo.
Zgodnje bližnje srečanje
Božiček letos v Celju močno prehiteva in zato se še ne znajde najbolje.
Drugače si skorajda ne moremo razložiti, kako je lahko v ozkem prehodu pri krčmi TamKo-Učiri spregledal široko nasmejanega Mohorja Hudeja. Glede na to, kako se je Mohor zadnje tedne trudil pri odpiranju umetniške galerije AQ in pripravi tradicionalnega žura za nekdanje KljUBovce, ki bo sredi decembra, si ne zasluži zgolj enega bonbončka, pač pa polno pest!
IS, foto: SHERPA
Vsi za »ajzenpon«
Prva maša za železničarje je več kot uspela. Poleg železničarjev in njihovih dragih pa je bilo tudi veliko pomembnih gostov.
Župnik Janez Furman je znan verjetno celi Sloveniji, ima pa tudi veliko poznanih. In če je spravil na zemljevid Slovenije že druge manjše kraje, je tudi Loko pri Zidanem Mostu. Tako so našli pot do tja najprej škof, k maši je prišel tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, po maši pa so se »fešti« pridružili še drugi, začenši z ministrom Samom Omerzelom in poslancem Matjažem Hanom. Prišli pa so v bistvu vsi veljaki s tega območja. Še en dokaz, da ne moreš biti iz teh koncev, če nisi za »ajzenponarje«.
ŠK, foto: GrupA
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek skupno za železničarje! Sta si pripovedovala dobre šale ali pa sta se le zelo razveselila klobas, ki so brezplačno polnile mize pod šotorom?
Čeprav Furman pozna ogromno ljudi, je priznal, da brez pomoči Matjaža Hana (na sredini) ne bi šlo pri organizaciji. Kot je dejal Furman, je Han znal poklicati kakšno telefonsko številko. Glede na število zbranih, ki so prišli kljub močnemu dežju, je očitno pritiskal na prave gumbe ....